MLADI STRAŽARJI
Naša trgovska mornarica.
\ t-ljava narodov in tlržav v svttu se najbolj precenjuje po njihovi \ujui iii trgovski mornarici. Mislimo si eno ali -drugo prekoinorsko prista-riisce, bodisi ob obalah Sredozeinskega, morja, ali pa enega od treh oceanov, odnosno njih delov. Po čcm, nuslitc, bo stanovalec teh pristanisč spozual Jugoslavijo? V šoli je raorda komaj slišal, da obstoji tudi taka država, ki se inienuje Jugoslavijii. Kje pa leži ta država. s Iha se bavi ujeno prebi-valstvo, kak jezik govori, kakŠna je omika tcga prebivalstva. to mu je španska vas. Va. zapazi v pristanišču trgovsko ladjo. Z jarabora vihra modro-belo-rdtča (miša trgovaka) zastaTa, tudi dimniki imajo pasove v teh barvah. PrvL hip bo morda misUI, da je to niz.oz.t'mska ladja. Toda polcg naše jugo-slovanske latlje stoji morda ttruga. ki inia iste barvc. samo obrnjene: rdeče-bclo-modro. Zanimalo ga bo. ali sta to dve ladjt iz iste drŽave? VpraŠal bo in zredel. da je modro-belo-rdeču jugoslovanska, rdeče-belo-modra pa nizo-zemska. Še tretja ladja ima iste barve in celo v isti razporeditvi, modro-bflo-rdfČa- Toda te barve niso razporejuue uavpiČzio na drog, ampak vzpo-redno ž njim. Znano bo opazovalcu, da je to zastava mogočnega francoskega naroda.
Daues vihra naša clržavna zastava s kakih 182 parnikov. med {emi je 71 takih, ki lahko plovejo v ocltJaljeaa prekomorska iu tudi prckooceanska prisianišča. Cnn živahnejt* sc razvija nasa trgovska mornarica. čim več pristanišč ohisčejo te naše Iadje. čim več zvez narežejo lasfniki naših paeo-plovnih družb, tem bolj spoznava tujina naŠo državo, tem vaŽDejše mesio /(ivzeniHiuo med naroili.
Ni Še dolgo. kar vihTa naša zastava na morjih. Pred prevratom so Sloveuci. Ilrvati in Srbi tudi kot lastniki ladij in celo paroploTnih družb pluii pod avstrijsko trgovsko zastavo. Leta 1922 je bil skliriijeu sporaznm ined Jugoslavijo (tedaj držnvo SHS) in Italijo. l'o tem sporazumu se je nckdanja avstrijska trgovska inoruarica tuko razdelila, da je clobila naša drŽava smo 100.000 ton. Lein 1929 je bilo v angleŠkem Lloydovem sezoamu ladij že 281.000 ton jugoslovanskih. Toda v tem seznanm so vpisane samo ladje (parDiki in jadrnice), ki imajo nad 100 ton bruto-prostornine. Mi pa imamo še 10.560 jadrnic s skupaj 24.400 tonami. 171 ladij s pornožnimi motorjj U\ 3"i00 tooami in 403 ladij in čolnov na iTiotor s 2500 tonami pfo-sioruine. Ravno ta drobiž nn vmii prav posobno oživlja našo obal in na5a vrlika in mala pristanišča. 1 e lacljice na jadra so kakor ptiri-galebi, ki razpenjajo svoja jadra-krila m jili zopet priiisnejo k jamboru - telesu. Motorni i'olni so pa kakor delfini, ki živahno švigajo sem ter tja. Po istem Llovdovem poroČilu za leto 1927, ko še ni bilo nobene svetovne gospo-darske krizt.'. ki je ležko zadela tudi vso pomorsko plovbo, je naža država na leto grndita 0.12 tisoč ton ladij. Prav mnlo je to. \ .sploŠiiem pregledu ^i.u\nje ladij jc Jugoslavija na zadnjcm mestu, cclo za malo Estonsko, ki
141
je istega leta gradila petkrat toliko laclij kakor jugoslavija. Seveda ima Estonska tudi krasne ladjedelnice v Talliunn (prej pod caristično Rusijn se je to prislanišče imenovalo Reval) ob Finskem zalivu. PaČ pa je jupo-slavija uniogo trgovskih ladij kupovala na Angieškem in drugod v ino-zemstvu. fcajti glavne ladjedelnice predvojue Avstrije so pripadle Italiji (Reka, Trst, Tržie, Pulj). V 10 lelih po sklenitvi one pogodbe z Italijo jv Jugoslavija svoje trgovsko brodovje več kot pofrojila. L- 1931 so imele jugoslovanske ladje 353.600 ton. Vse do leta 1950 je promct potnikov z liašimi iadjami narašcal. L, 1930 so prepeljale naŠe ladje 1,582.000 potnikov. 1. 1931 pa le 5e 1.419.000.
Pri tem pregledu našc trgovske mornaricc smo vedno rabili izraz tona ali bruto-register-tona. Register toua aH okrajšano RT je prostonviuskn mt*ra pri ladjah. 1 RT je 100 angleŠkih kubičnih cevljev ali 2.85 m3. Cv beremo, da ima ta ali ona ladja 2000 RT. razumemo pod teni bruto-register-tone, t. j. ono notranjo prostornino ladje in gradb na krovu ladje, ki so predvsem namenjene za nakladanje tovorov, ali tovorov in popotnikov, Od te prostomine se odsteje dvojno dno, ce ni tudi tu naložen tovor ali zalofra in kurivo. Pri neto-register-tonaii ladje se od bruto-register-tonske prostor-niue odštejcjo oni prostori, ki služijo za moštvo, ali se rabijo za ktmarjenjf in pogon ladje: pri parnikih kotlarna, prostor za stroje in za premog. \ kolikor niso ti prostori rabljivi tudi za nakladanje drugih tovorov. Bruto-register-tone preračunavajo na neto-register-tone po nekih ustaljemh pra-vilih, Po bruto-register-tonah, ki jih za vse relike ladje dobiino zapisane v že omenjenem Lloydovem seznamu, se računajo pristojbinc v pristanigčih. v dokiH, kjer se ladje popravljajo. po prekopih (n. pr. Sueški prekop). kadar ladja skozi plove. Tudi vodniki v velika pristaivišČa po tch tonnh zaraČunavajo svoje nagrade.
KoUko vozi Ladja tovota. se prav lahko spozna po tem, kako globoko sc uatovorjena pogreza v morje. Toliko tisoč kilogramov (=: ton), kolikor tehia voda, ki jo več izpodrine natovorjpna kot nenatovorjeua ladja. tehta iudi tovor. To pa se vedno labko določi, ker itna ladja začrtauo zuuaj črto, do katere se pogrezne, Če je nenatovorjeua, in črto, do katere se snie po-grezniti, ce je polno natovorjena. Prostornina ladje med temi črtami je znana in s tem tudi teža vode oduosno naloženega tovora.
Pri naši trgovski mornarici je pač največje ^ražnosti io, kolikokrat njene ladje polno natovorjene izvozijo naše blago v iuja pristaiiišČa i« od tam zopet pripeljejo domov tuje blago. ki ga mi nimamo. Seveda bi bilo želeti, da tudi raed potjo še kot posrednice prevažajo tuje blago iz tujih pristauišč v tuja pristanišča.
Sedaj o veliki noči bomo iudi pri nus za jiirhe j>orabUi miiogo debeJih in sladkih Jaffa-pomaranč. Že ime samo pove. da pridejo te pomaran^e i/. Palestine. Zložeue so t lepih gajbicah ali zabojih iz sinrekorih deščic. Tudi letos bodo ogromne množiue teh pomaranč izvožene v zabojih i« gajbicah. ki so bilc izdelane iz ntišega lesa gori v Savinjski dolini na zagah, ki pripadajo gozdnemu veleposestvu ljubljanskega skofa. Llprava tega vele-posestva je navezala stike z izvozniki jaffa-pomaranč. Ponudila jiiu je zaboje in gajbicc, za plačilo pa vzela. pomarance. Jugoslovanska laclja jc peljala v Jaffo zaboje iu les, nazaj pa pomaranče. Na podobeii načiu bi se dalo z našimi ladjami prevažoti tudi drugo nase blago in se iudi že prevažn.
Povsod, kjerkuli sc z uase ladje vije naša zastava, povsod tam je kos imšega domovja.
Dr. K. C
142