ISSN 0354 - 042 1
S L O V E N S K A  P E D A G O Š K A  R E V I J A
217
marec, 
april 2022
(dvojna številka)
letnik XXXII  I  www.didakta.si 
Bambini, otroški stolčki in pootročena družba mag. Barborič Vesel | Prometna 
vzgoja v skupini predšolskih otrok Obrstar | Kreativno besedno ustvarjanje: Zastrta 
poezija mag. Bajda | Napaka – sramota ali priložnost za učenje Glogovčan | Medijski 
tehnik in finance mag. Megušar | Anonimna pisma in učiteljevanje dr. Sinjur 
Šolstvo in pravo mag. Petelin 
objavlja
JAVNI RAZPIS
programov Šole v naravi in drugih programov v okviru 
javne službe in prostorskih zmogljivosti CŠOD
za šolsko leto 2022/2023
PROGRAM
I. PROGRAMI ZA VRTCE
II. PROGRAMI ZA OSNOVNE ŠOLE
1. Naravoslovna šola v naravi
2. Družboslovna šola v naravi
3. Športna šola v naravi in veščine preživetja v naravi
4. Smučarska šola v naravi
5. Šola v naravi s teki na smučeh
6. Plavalna šola v naravi
7. Jahalna šola v naravi
8. Programi med vikendi
9. Šola v naravi za šole s prilagojenim programom
III. PROJEKTNI TEDNI
IV. TEMATSKI TEDNI
V. PROGRAMI ZA NADARJENE
VI. PROGRAMI ZA SREDNJE ŠOLE
1. Terensko delo / Šola v naravi / Projektni tedni / Tematski tedni
2. Spoznavni program za dijake
3. Obvezne izbirne vsebine 
4. Priprave na maturo, drugi programi med vikendi
VII. PROGRAMI MEDNARODNE IZMENJAVE
VIII. ENODNEVNI PROGRAMI (naravoslovni, kulturni, tehniški, 
športni dnevi) za OŠ in SŠ
Pripravljamo pestro ponudbo projektnih tednov, tematskih tednov 
in programov za nadarjene, kjer se osnovna tema medpredmetno 
povezuje z naravoslovnimi, družboslovnimi in športnimi aktivnostmi.
Celotno besedilo razpisa z razpisnimi pogoji in 
prijavnico je objavljeno na www.csod.si .
Prijavite se preko spletne prijavnice do 10. aprila 2022.
Informacije: rezervacije@csod.si 
01 2348 627, 01 2348 632
Uvodnik Vsebina
HEJ, GENERALI …
Preveč držite v svojih rokah,
da ne bi vsaka vaša kretnja,
črnih prtov ljudstvu tkala
in vsako upanje v pekel prodala. KOLUMNA
Bambini, otroški stolčki in pootročena družba 4
Generali, Tomaž Pengov mag. Darja Barborič Vesel 
PROMETNA VZGOJA IN TRAJNOSTNA 
MOBILNOST 6
24. februarja letos se je celotna Prometna vzgoja v skupini predšolskih otrok
Evropa prebudila v groteskno Mojca Obrstar
 
in nesmiselno realnost nove Projekt Trajnostna mobilnost v vrtcu 
vojne na stari celini. Kar se je in osnovni šoli 10
večini izmed nas zdelo doce- Anita Pogačnik Zalašček
la nemogoče, je tako rekoč čez ŠOLSKA PRAKSA
noč postalo dejstvo. Vrt prijaznosti 13
Lidija Slana
Seveda obstajajo mnoge interpretacije dogodkov Geometrija in merjenje v predšolskem obdobju
in odločitev, ki so vodile do invazije neodvisne drža- Alma Havkić 16
ve na vzhodnem robu Evrope, v katere se nam na Delavnice s KUBO robotki
tem mestu niti ni potrebno spuščati. Vse, kar šteje, Vanja Grišin Šertelj 21
je, da se oboroženi konflikt karseda hitro konča in 
se tako preneha nesmiselna izguba življenj mo- Tabori za nadarjene učence v osnovni šoli
Tjaša Šinkovec 26
ških, žensk in otrok, ujetih v vojno vihro današnje-
ga časa. Kot da nas zgodovina prejšnjega stoletja Kreativno besedno ustvarjanje: Zastrta poezija
ne bi ničesar naučila o brezsmiselnosti in grozovi- mag. Urša Bajda 30
tosti rožljanja z orožjem … MED TEORIJO IN PRAKSO
Napaka – sramota ali priložnost za učenje 36
Toda realnost je žal drugačna. Izgubljena so mnogo Matejka Glogovčan 
življenja, do tal porušene mnoge soseske v Ukrajin- Vodena vizualizacija za otroke v razredu
skih mestih, travme preživelih pa so že zdaj za celo Lea Svatina Janžič 41
generacijo zažrte v meso in dušo posameznikov, ki Medijski tehnik in finance
na odločitve generalov, sedečih za svojimi varnimi mag. Anja Megušar 48
zidovi, neposredno nimajo vpliva. 
ŠOLSKA TEORIJA
Spanje nam lahko pomaga izboljšati 51
Razseljene begunce lahko že zdaj štejemo v milijo- učni uspeh
nih in edina stvar, ki nam lahko daje nekoliko utehe, Katja Rus
je, da je Evropa zaenkrat mnogo solidarnejša, kot je Učinek glasbe na otroke s posebnimi 
bila ob prejšnjem begunskem valu. Tudi v Sloveniji potrebami 58
je že in bo vsak dan več ukrajinskih otrok, ki bodo Romana Pušnik
v naši mali deželici vsaj začasno nadaljevali s šola- Ocena veščin ravnanja specialnih 
njem. S tem ko jim boste na šolah izkazali podporo in rehabilitacijskih pedagogov ter 63
in občutek sprejetosti v njim novem in tujem okolju, staršev z gibalno oviranimi otroki
sicer resda ne boste ustavili vojne, ta je v rokah tistih Ana Ferlinc
generalov, o katerih je prepeval velikan slovenskega ZAGATE UČITELJSKEGA POKLICA
kantavtorstva Tomaž Pengov, boste pa kljub temu Anonimna pisma in učiteljevanje 68
naredili, kar je v vaši moči, in izrekli odločen Ne! sovra- dr. Andreja Sinjur
štvu in resentimentu, ki sta dva izmed ključnih gonil ŠOLSTVO IN PRAVO
brezsmiselnega vojskovanja na tem svetu. In to šteje. Vpis mlajšega otroka v prvi razred 71
osnovne šole
mag. Domen Petelin
urednik revije Didakta,
dr. Martin Uranič
3
Didakta
KOLUMNA
Bambini, otroški stolčki 
in pootročena družba
mag. Darja Barborič Vesel
Darja Barborič Vesel je magistrirana socialna pedagoginja, zaposlena na osnovni šoli kot učiteljica 
dodatne strokovne pomoči in svetovalna delavka. Zadnja leta sodeluje pri izvajanju študijskega 
programa Pedagoške fakultete. Občasno svetuje staršem ob vzgojnih zagatah ter predava sku-
pinam staršev, vzgojiteljic in učiteljev. Posebej jo zanimajo teme avtentičnosti, asertivnosti in av-
toritete, kompleksnosti človeka in preprostosti rešitev. Če se ji zdi kaj še posebej zanimivo, napiše 
članek, zadnje čase tudi zgodbe. Življenje si deli s soprogom, tremi hčerami in nemogočo psičko. 
Ljubi morje, filmske zgodbe, knjige vseh vrst in svojo kuhinjo.
Zadnja leta smo kar nekaj počitniških tednov pre- brana skupaj, nazadnje tisti, ki so raziskovali ru-
živeli na Mediteranu. Tam me je tudi začel zani- ševine. Nekateri tudi nekaj metrov visoke zidove, 
mati koncept pootročene družbe. Pred nekaj leti po katerih se je dalo očitno odlično teči. Nikakr-
smo prvomajske počitnice preživljali na jugu Sicili- šne nervoze nisem opazila pri kolegih, nihče se ni 
je. Neki dan smo se namenili v nacionalni park na zganil in šel tja, nobenih navodil, kako naj varno 
obali. Zanimiv naj bi bil zaradi določenih živalskih pridejo dol. Pomahalo se je z roko in »Pridi, pridi!«. 
vrst, posebej ptic (nismo videli nobene posebne) Preštevanje in so šli. Očitno so si še naprej ogle-
in stare konzervarne, ki se je izkazala kot kup ruše- dovali naravni park, presenetljivo tiho za takšno 
vin. Lesene potke so bile čedne, mali muzej ravno število otrok. 
pravšen, morje in obala čudovita. Za bonus pa smo 
dobili še cca. 100 sicilijanskih otrok, rekla bi nekje Na parkirišču smo se ponovno srečali in nisem si 
četrti do šesti razred, na dnevu dejavnosti. mogla, da ne bi s kolegi poklepetala. Res je, da ne 
govorim italijansko in tako njihova kot moja an-
Zavila sem z očmi, a res še na počitnicah ne gre gleščina nista izborni. Pa vseeno, moja vprašanja 
brez šole, hčeri sta se v slutnji zabave začeli ozira- o varnosti, a jih res ne skrbi, da bi si kateri otrok kaj 
ti naokrog, mož pa je poiskal kolikor toliko miren naredil in podobno, so se jim v resnici zdela čuda-
kotiček. Ker je učiteljevanje vsaj poslanstvo, če ne ška. Kaj pa imajo oni s tem, da je kateri naroden in 
diagnoza, sem se začela razgledovati. Moja profe- pade? Pa saj kaj hudega itak nima biti. Ja, bo pač 
sionalna pedagoška ocena je bila porazna. Otroci moker, in ja, se bo prehladil, kaj imajo oni s tem? 
so letali vsepovsod. Nekateri z nekimi listi, na ka- Med našim klepetanjem je vsa skupina postopala 
tere so pisali, plezali so po obali in drevesih, tekali po parkirišču, klepetala, poskakovala, a nič več kot 
med ruševinami konzervarne in plezali po zido- to. Kot bi točno vedeli, kaj lahko in česa ne ter se 
vih. Presenetljivo število otrok ni bilo na tleh, am- tega celo držali. 
pak v neki obliki plezanja. Učitelji, skupinica ka-
kšnih šestih do osmih ljudi, je sedela na kamnih in Upam, da moj opis vsaj malo prikaže moje prese-
gajbicah v zavetju, na sredini so imeli večjo skalo nečenje nad razliko z mnogimi (ne vsemi!) skupi-
za termovko, pepelnik in nekaj pločevink. Mirno nami otrok na dnevih dejavnosti in šolah v naravi 
so klepetali, se nasmihali in se brezkompromisno v naši deželici. Imamo varnostne načrte, skrbimo 
brigali zase. Po kakšnih petnajstih minutah sem za otroke, jih gledamo, smo neprestano prisotni. 
začela postajati nervozna. Nihče od kolegov ni Že desetletje nisem doživela, da bi v miru pojedli 
vstal in se sprehodil naokoli, otroci so bili vsepo- ali popili kavo, v šoli v naravi gremo spat, ko goto-
vsod, padel bi lahko skoraj katerikoli. Čez nekaj vo že vsi spijo. Pa še takrat imamo odprta vrata, 
časa so učitelji pogledali na uro, si nekaj na hitro da bomo ja vedeli, če bo kaj narobe. Pri vsej po-
rekli in vstali. Nekaj jih je pospravljalo, ostali pa so zornosti, ki jim jo namenimo, in vsej odgovornosti, 
se postavili na prvo čistino in nekajkrat pomahali. ki smo jo pripravljeni prevzeti za naše učence, pa 
In priča sem bila čudežu. Otroci so se, kot da bi pravzaprav mogoče ne ostane nič za njih. Zakaj bi 
jih privlačil magnet, premikali v skupinice k učite- bili res oni previdni, če pa itak mi skrbimo za njih? 
ljem. Ni bilo klicanja, kričanja, nikakršne nervoze. In ker jim gre to na živce in se jim zdi nedostojno, 
V približno petih minutah je bila večina otrok na- nam še nagajajo in se upirajo. 
4
Didakta
Kako je prišlo do tega, da smo, pametni, kot smo, sti, da se naučijo biti kot »veliki« in narediti prav. Ali 
naložili sebi delo, ki se ga ne da opraviti, otroke pa je mogoče, da ravno s tem, ko želimo biti skrbni in 
oropali skrbi za svojo dobrobit in blagor? prijazni, ne dosežemo harmonije, temveč ravno na-
sprotno? Da otroci prenehajo opazovati, kako de-
Pred nekaj leti je moja srednja hči podala zanimivo luje svet odraslih, in se mu ne prilagajajo več? Po 
opazko, in sicer, da so v lokalih z otroškimi stolčki svoje logično, zakaj pa bi se, če pa smo se mi pri volji 
in igralnicami otroci bolj nadležni, njihovi starši pa prilagajati njim. Pa ne v iskrenosti in igrivosti, bolj 
pogosteje neotesani. Od takrat se igramo s prever- v neizkušenosti in neotesanosti. Če grem še korak 
janjem te trditve, ki se vedno znova izkazuje za pre- naprej, ali smo v bistvu le prenehali vzgajati, socia-
senetljivo točno. lizirati svoje otroke, tako v družini kot v šoli, in jim s 
tem pokazali, da jim pravzaprav ne zaupamo, da so 
Na jugu Grčije, kjer najraje dopustujemo, so v taver- zmožni prepoznati, kaj je prav, in to tudi udejanjiti? 
nah otroški stolčki in podobno sila redki. Ni pa malo 
otrok. Ti sedijo pri starših, če so res majhni, malo Kot mi je pred nekaj meseci na Sardiniji razložila 
večji dobijo blazine, da dosežejo mizo, vsi skupaj pa mlada učiteljica, ki je na dvorišče šole pospremi-
sedijo kolikor pač očitno gre. Pa se mi v vseh letih še la nekaj razredov nižje stopnje, da so nato šli čez 
ni zgodilo, da bi ti otroci tekali naokoli in kričali, se zmerno prometno dvopasovnico med glavnim od-
zaletavali v sosednje mize in stole in podobno. Kot morom v park. Nihče od učiteljev ni šel z njimi. Po 
oni dan v eni izmed bolj znanih slovenskih gostiln, kakšnih dvajsetih minutah je pomahala in nabrali 
ko sta se dva fantiča, kljub vsem stolčkom, igračam so se ob prehodu za pešce, v nekaj ekipah prečkali 
in pozornosti, zabavala s tem, da sta se lovila po pro- cesto in šli nazaj k pouku. Na moje vprašanje, ali je 
storu in v igri butala po naslonjalih stolov gostov. Ne res ne skrbi, da bi se komu kaj zgodilo, mi je prese-
verjamem, da je bilo komu všeč, niti tega, da ljudi nečeno razložila, da to dovolijo samo tistim razre-
ni motilo. Poskusite zadržati juho na žlici, ko istoča- dom, ki so že imeli uro pouka o prometu. Da so jim 
sno nekdo butne v naslanjalo stola. Starša sta stvar razložili prometna pravila, pa tudi to, kako naj se 
ignorirala, osebje tudi. Seveda nisem bila dolgo tiho vedejo v parku. Sedaj pa je vrsta na otrocih, da to 
in seveda sem dosegla svoje. Z veliko in jasno izra- naredijo. Ona res ni tam za to, da bo tekala za njimi 
žene slabe volje sta starša svoja dva fanta odšla is- sem in tja, če pa oni točno vedo, kako je treba. In to 
kat. Na klice staršev, da naj prideta k mizi, se nista je to. Mi je kar toplo pri srcu, da so še nekje otroci, 
odzvala. Nato sta dobila v roke vsak po en telefon ki to zmorejo. Otroci, ki jim je dopuščeno dostojan-
in je bil mir. stvo, ki pripada tudi otroštvu. Otroci, ki opravijo, kar 
je njihova stvar, ki se lahko zmotijo in celo naredijo 
Razmišljam o tem, da družba, ki otroke vidi kot ne- napako ter je to njihova odgovornost. Mogoče celo 
zmožne sodelovanja in prilagajanja odraslim, na kateri pade, dobesedno in metaforično, ter pridobi 
neki način ravno te otroke oropa dostojanstva in izkušnjo. Verjetno je tudi v naši deželici kakšen. Bi 
možnosti civiliziranega vedenja. Jih oropa možno- jim dali možnost?
5
Didakta
PROMETNA VZGOJA IN TRAJNOSTNA MOBILNOST
Prometna vzgoja v skupini 
predšolskih otrok
Mojca Obrstar, diplomirana vzgojiteljica, OŠ Žužemberk – Vrtec Sonček
Prometna vzgoja je že v predšolskem obdobju zelo pomembna, saj se tako ali drugače vsa-
kodnevno vključujemo v promet, otroci pa so med najbolj ogroženimi udeleženci v prometu. 
Poleg tega so zelo dojemljivi in se hitro učijo, pri čemer je zelo pomemben zgled odraslih. V 
domačem okolju se otroci zgledujejo po starših, pomembno vlogo pa ima tudi vrtec, v ka-
terem otroci preživijo veliko časa. V šolskem letu 2020/21 smo s skupino predšolskih otrok v 
Vrtcu Sonček v Žužemberku velik poudarek namenili prometni vzgoji. Otroke smo seznanjali 
in z njimi vadili, kako se lahko varno in odgovorno vključujejo v promet kot pešci, kolesarji, 
potniki v avtomobilih, javnih prevozih … Poudarili smo pomen trajnostne mobilnosti in otroke 
ter njihove družine spodbujali k okolju prijaznejšim načinom potovanja. Sodelovali smo z in-
stitucijami v kraju, nadgrajevali svoja znanja o prometu in opozarjali na težave, s katerimi se 
kot udeleženci v prometu srečujemo.
Uvod • Varno v vrtec, ki ga organizira Društvo sobivanje, 
Skozi celo leto se v vrtcu trudimo, da se otroci v • Pasavček, ki ga vodi in koordinira Sektor za pre-
skupini dobro počutijo in se ob tem česa novega ventivo in vzgojo v cestnem prometu v okviru 
naučijo. Navajamo jih na samostojnost na različnih Agencije RS za varnost prometa ter 
področjih. Ena izmed pomembnejših tem je varno • Trajnostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šo-
vključevanje v promet. Prometna vzgoja je v Kuri- lah, ki poteka pod okriljem Ministrstva za infra-
kulumu za vrtce vključena v področje družbe, kjer strukturo.
med cilji najdemo tudi naslednjega: »Otroke se 
seznanja z varnim vedenjem in se jih uči živeti in Izvedene dejavnosti na temo prometa
ravnati varno v različnih okoljih: doma, v prometu, 
v vrtcu, v prostem času, pri igri, športu, obiskih v Sprehod z občinsko redarko 
galeriji, družabnih srečanjih, zabavah itn.« (Kuriku- Obiskala nas je občinska redarka, s katero smo se 
lum za vrtce, 51) Poleg tega smo temo o prometu sprehodili po ulicah v bližini vrtca. Redarka nas 
tesno povezovali tudi z vsemi ostalimi kurikularni- je na sprehodu opazovala, nas usmerjala in nam 
mi področji. svetovala. Skupaj smo pregledali, kateri odseki so 
manj pregledni, in ugotovili, po kateri strani ceste 
V šolskem letu 2020/21 smo v skupini predšolskih je tu bolj varno hoditi. Predlagala nam je tudi, kje 
otrok še posebej veliko pozornosti namenili pro- bomo najlažje in najbolj varno prečkali cesto. 
metni vzgoji. V septembru smo spoznavali okolico 
vrtca ter se navajali na varno in odgovorno spre-
hajanje. V pogovorih smo veliko pozornosti name-
nili varni vožnji v avtomobilih in drugih prevoznih 
sredstvih in te teme celo leto utrjevali in nadgraje-
vali. Spoznali smo vpliv prometa na onesnaženost 
okolja in poudarili pomen trajnostne mobilnosti – 
spoznali smo različne načine potovanja na okolju 
prijazen način.
Sodelovali smo z okoljem in krajevnimi institucija-
mi. Na ta način smo širili naša znanja o prometu 
in opozarjali na različne težave, s katerimi se sre-
čujemo kot udeleženci v prometu v okolici našega 
vrtca.
Sodelovali smo v treh projektih, ki podpirajo pro-
metno vzgojo ter odgovoren odnos do okolja in 
vseh, ki se tako ali drugače vključujemo v promet: Občinska redarka na obisku v vrtcu Sonček
6
Didakta
Ko smo se vrnili pred vrtec, je z otroki obnovila po-
tek našega sprehoda. Bili smo pohvaljeni, da zna-
mo lepo in previdno hoditi ob cesti. Redarka je po-
hvalila uporabo odsevnih jopičev.
Dobili smo potrditev, da se pri vključevanju otrok 
v promet trudimo in da smo že do sedaj delali do-
bro. Kljub temu se je na sprehodu z redarko vsak 
naučil nekaj novega. Pri nadaljnjem delu z otroki 
bomo to z veseljem in odgovornostjo upoštevali.
Na sprehod smo povabili župana 
Septembra smo povabili župana občine Žužem-
berk na skupen sprehod po ulicah v okolici vrtca. 
Župan, Jože Papež, se je našemu vabilu z vese-
ljem odzval. 
Na dogovorjeni dan smo se dobili pred vrtcem, Policistov prikaz varnega prečkanja ceste
kjer sta se nam pridružili še ravnateljica in po-
močnica ravnateljice za vrtec. Na začetku smo 
pripravili krajši kulturni program na temo pro- Obisk policistov 
meta, nato smo se skupaj odpravili na sprehod. Obiskala sta nas tudi policista specializirane enote 
Nismo pozabili na odsevne jopiče, da smo bili na za nadzor prometa (eden izmed policistov je očka 
cesti vidni in bolj varni. Na sprehodu smo predsta- varovanca našega vrtca). S policistoma smo se naj-
vili težave, s katerimi se kot udeleženci v prometu prej pogovarjali o varnem vključevanju v promet. 
srečujemo in bi jih želeli na neki način rešiti. Omenili smo pomen redne uporabe otroških avto-
sedežev, pripenjanja v avtu, pravilnega prečkanja 
Pred zaključkom sprehoda nas je župan povabil ceste, varne hoje ob cesti in še marsikaj. Nato smo 
do ulice v bližini vrtca, ki je primerno označena se razdelili v dve skupini. Prva skupina otrok je šla 
in namenjena za igro otrok. S to rešitvijo nas je na krajši sprehod s policistom, na katerem smo 
prijetno presenetil, saj imamo v okolici vrtca malo praktično prikazali prečkanje ceste in varno hojo 
površin, na katerih se lahko razgibamo, rišemo s ob cesti. Druga skupina je ostala pred vrtcem, kjer 
kredami in podobno. je policist otrokom predstavil policijsko vozilo in 
opremo. Nato sta se skupini zamenjali.
Sprehod smo sklenili pred vrtcem, kjer smo se žu-
panu zahvalili za obisk. Obljubil nam je, da si bo Na srečanju s policistoma so otroci ves čas aktiv-
zapomnil naše predloge, jih posredoval naprej in no sodelovali. Dokazali so, da že zelo veliko vedo o 
jih poskusil upoštevati in realizirati, kadar in koli- varnem vključevanju v promet, obenem so ob tem 
kor bo to mogoče. uživali, utrjevali in nadgrajevali svoja znanja.
Igra beli zajček
Septembra smo sodelovali v igri beli zajček. Igra je 
potekala v okviru projekta »Trajnostna mobilnost« 
s ciljem ozavestiti otroke in njihove starše o pome-
nu hoje, kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v 
vsakdanjem življenju.
Trajnostna mobilnost pomeni možnost premika-
nja na enega od razpoložljivih potovalnih načinov, 
ki imajo majhen negativen vpliv na okolje, kot so 
hoja, kolesarjenje, javni potniški promet, odgovor-
na uporaba avtomobila in uporaba okolju prijaznih 
vozil.
Vsak otrok, ki je v vrtec prišel na okolju prijazen 
način, je prilepil belo pikico na sivega zajčka in ga 
tako simbolno očistil. Številni starši so igro podprli 
in redno prihajali z otroki v vrtec in domov na oko-
Na sprehodu z županom lju prijaznejši način. Skupaj nam je uspelo očistiti 
7
Didakta
PROMETNA VZGOJA IN TRAJNOSTNA MOBILNOST
zajčka in družine spodbuditi, da tudi sicer posku- Beleženje pripetosti v avtu
šajo po svojih močeh vplivati na čistejše okolje in V okviru projekta Pasavček smo dva tedna dnev-
lastno zdravje. no beležili, ali so se otroci pripeljali pripeti z varno-
stnim pasom. V predhodnem pogovoru smo izve-
Ogled predstave Tri kepice prometa deli, da je nekaj otrok, ki jih starši za krajše razda-
Septembra smo si na prostem ogledali gledališko lje niso pripenjali. Nekateri so pripovedovali tudi o 
predstavo Tri kepice prometa. Ob zabavni zgodbici tem, da se njihovi starši ne pripenjajo vedno. Ker 
so otroci utrjevali osnovna pravila varnega vedenja smo ob beleženju otroke pohvalili in spodbujali 
v prometu. ter se veliko pogovarjali o prometni varnosti, se 
je stanje kmalu izboljšalo in nihče več ni prišel v 
vrtec nepripet. Če so starši pozabili ali se niso mi-
slili pripeti, so jih otroci vedno opozorili, da je to 
potrebno storiti.
Ustvarjanje, gibanje in igra na temo prometa
Na temo prometa so se otroci pogosto igrali, se 
razgibali in ustvarjali. V okviru projekta »Ulice otro-
kom« smo risali s kredami po zaprti ulici. Risanje 
smo podkrepili tudi s pogovorom o vplivu prevo-
znih sredstev na onesnaževanje okolja. V okviru 
projekta Pasavček so otroci risali sebe v avtomo-
bilu. Na risbicah se je dalo opaziti, kako so potniki 
pripeti z varnostnimi pasovi. Izdelali smo tudi sku-
pinsko trganko Pasavček, ki smo jo obesili na ogla-
sno desko za starše. Otroke sva spodbudili, da se 
ob izdelku s starši pogovorijo o pomenu pripetosti 
v avtomobilu. Naučili smo se reka 'Red je vedno 
pas pripet' in pesmic Na cesti nisi nikdar sam, Moj 
Ogled predstave Tri kepice prometa rdeči avto, Kolo, Z avtobusom k teti… 
Z razstavljenimi izdelki in prepevanjem pesmic, pa 
Opazovanje prometa – Ali so potniki pripeti z var- tudi z igro na temo prometa in prometne varno-
nostnim pasom? sti, ki je med otroki zelo zaživela, smo poskusili čim 
Na enem izmed sprehodov smo se ustavili ob glav- bolj vplivati na starše in jih opozoriti na varno in od-
ni cesti in opazovali, če so potniki v avtomobilih pri- govorno vključevanje v promet.
peti z varnostnim pasom. Ugotovili smo, da je bilo 
v mimoidočih prevoznih sredstvih kar nekaj potni- Kolesarčkov dan
kov, ki niso bili pripeti. O tem smo se z otroki pogo- V maju smo izvedli kolesarčkov dan. Otroci so zjutraj 
vorili in jih spodbudili, da se o pomenu pripetosti v ponosno prihajali s kolesi in čeladami. Skozi okno 
avtomobilih pogovorijo tudi doma. vrtca so ves čas opazovali, kje so parkirana kolesa 
in čigavo je katero kolo. Kmalu po zajtrku sta v našo 
igralnico vstopila policista Gregor in Matevž iz Spe-
cializirane enote za nadzor prometa ter povabila 
polovico otrok na vožnjo s kolesi. Ostali otroci so s 
pomočnico vzgojiteljice ostali v igralnici, kjer so pre-
birali zgodbo in barvali risbe v Otroški prometni po-
barvanki, ki jo je izdal Policijski sindikat Slovenije, ter 
ob tem obnavljali prometna pravila.
Policista sta se z vsako skupino posebej najprej po-
govorila o varnosti na kolesu, o primernem ravna-
nju v prometu in o opremi, ki jo morata imeti vsako 
kolo in kolesar. Otroci so oblekli odsevne jopiče, si 
nadeli čelade, in ko je bilo vse pripravljeno, je vsak 
odšel na igrišče po svoje kolo.
Drug za drugim so se otroci najprej počasi zapelja-
Opazovanje uporabe varnostnih pasov vo- li po prej pripravljenem poligonu in se pogovorili 
znikov in potnikov o pravilih, ki jih je potrebno upoštevati. Kasneje so 
8
Didakta
Kolesarčkov dan
otroci večkrat prevozili poligon. Ko smo ugotovili, V okviru prometne vzgoje smo uspešno sodelovali 
da so pripravljeni, so mladi kolesarji v spremstvu z redarko, policisti in županom, ob tem utrjevali in 
obeh policistov in vzgojiteljice odšli na cesto. Otro- nadgrajevali naša znanja in opozarjali na težave in 
ci so vozili ponosno in odgovorno. Vsi so se drža- nevarne točke, ki jih opažamo na sprehodih. Veseli 
li pravil, ki smo jih pred vožnjo po cesti poudarili, smo, da imamo možnost koristiti ulico v bližini vrt-
zato ni bilo nobenih težav in nesreč. ca, po kateri radi tečemo, delamo različne gibalne 
vaje ali rišemo s kredami. Kot nam je župan oblju-
Po uri kolesarjenja sta se skupini zamenjali. Ob za- bil, je poskrbel, da imamo od vrtca do »naše« ulice 
ključku kolesarčkovega dne sta policista otrokom talne označbe, ki voznike opozarjajo, da se tu po-
podelila nalepke Varen kolesar, na katere so bili vsi gosto gibljejo otroci. 
otroci zelo ponosni. Za poučno in zanimivo dopol-
dne smo se policistoma zahvalili in jima obljubili, Otroci so domov odnesli preventivno gradivo. 
da si bomo zapomnili in upoštevali številne nasve- Spodbudili sva jih, naj se ob gradivu pogovorijo s 
te, ki sta jih ta dan delila z nami. starši. Z veseljem smo ugotovili, da smo vplivali na 
odnos nekaterih staršev do uporabe varnostnih 
Vožnja z avtobusom sedežev, pripenjanja v avtomobilih in prihajanja v 
V mesecu juniju smo izvedli zaključno ekskurzijo vrtec na okolju prijazen način. 
v Kekčevo deželo, kamor smo se peljali z avtobu-
som. Vožnja z avtobusom je bila za otroke poseb- Prometna vzgoja je v predšolskem obdobju in tudi 
no doživetje. V veliko veselje mi je bilo opazovati naprej v šoli zelo pomembna, saj se otroci veliko 
otroke, kako ponosno so se posedli na sedeže in naučijo ter znanja in dobre navade prenesejo v 
se najprej pripeli z varnostnim pasom. Če se kdo ni svoje družine. Zelo pomembno je tudi, da vsa ta 
takoj začel pripenjati, so ga na to spomnili prijatelji znanja vedno znova obnavljamo in nadgrajujemo, 
in mu tudi pomagali. da jih bodo otroci ponotranjili. Tako bodo postali 
skrbni in odgovorni odrasli, ki jim bo varno vključe-
Predstava Pasavček v prometu vanje v promet postalo samoumevno.
Junija smo prejeli nagradno predstavo Pasavček v 
prometu, ob kateri so se otroci zabavali, obenem 
pa utrdili znanje o prometu, ki smo ga nabirali sko-
zi celo šolsko leto. S to predstavo smo tudi zaključili 
dejavnosti na temo prometa, ki so bile v tem letu 
res številne in iz katerih smo se vsi veliko naučili.
Viri
Sklepne misli Kurikulum za vrtce (1999). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in 
Celo šolsko leto smo ob izvajanju projektov s števil- šport in Zavod RS za šolstvo.
Markl, M., Žlender, B., Zabukovec, V. in Oblak, B. (2016): Red je ve-
nimi zanimivimi in poučnimi dejavnostmi dosega- dno pas pripet, za večjo varnost otrok pri vožnji. Ljubljana: Javna 
li mnoge cilje. Vsi skupaj in prav vsak posameznik agencija RS za varnost prometa in Sektor za preventivo in vzgojo 
v cestnem prometu. 
smo utrjevali in se učili varnega vključevanja v pro- Markl, M., Žlender, B. (2016): Prvi koraki v svetu prometa. Ljublja-
met. Pridobljena znanja smo redno uporabljali na na: Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa.
Otrin, K., Benčina, M., Živčič, L., Resnik Planin, T in Plevnik, A. 
sprehodih, v pogovorih pa ugotavljali, da jih otroci (2019): Trajnostna mobilnost. Priročnik za vzgojitelje v vrtcih. Lju-
uporabljajo tudi doma in ko se s starši odpravljajo bljana: Ministrstvo za infrastrukturo.
Vir 1: Varno v vrtec in šolo. Dostopno na: https://www.drustvo-so-
na pot z avtomobili, s kolesi, kot pešci … bivanje.si/varno-v-vrtec-in-solo/
9
Didakta
PROMETNA VZGOJA IN TRAJNOSTNA MOBILNOST
Projekt Trajnostna mobilnost v vrtcih 
in osnovnih šolah 
Anita Pogačnik Zalašček, prof. angleščine in sociologije, OŠ Staneta Žagarja Kranj
OŠ Staneta Žagarja Kranj že od šolskega leta 2019/20 sodeluje v projektu Trajnostna mobil-
nost v vrtcih in osnovnih šolah. Projekt poteka v treh izvedbah. Namen članka je predstaviti, 
kako je potekala prva izvedba enoletno razvojno-raziskovalnega dela v tem projektu ter 
pomen takih in podobnih projektov pri ozaveščanju učencev o tem, da lahko s svojim delo-
vanjem vplivajo na to, v kako varnem in čistem okolju bodo živeli.
Uvod
V predlanskem šolskem letu sem se skupaj s še o ozaveščanju učencev in učenk o pomenu hoje, 
nekaterimi drugimi učitelji naše šole odločila za kolesarjenja in uporabe javnega prevoza v vsak-
sodelovanje v prvi izvedbi projekta Trajnostna danjem življenju. 
mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah. Na to od-
ločitev je vplivalo moje trdno prepričanje, da je Učence sem uvodoma seznanila z namenom pro-
mogoče na tem pomembnem področju doseči jekta – spodbujanje spremembe potovalnih navad 
napredek, če učencem damo vedeti, da prav vsak v skladu z načeli trajnostne mobilnosti. Nato smo 
izmed njih s trajnostnim delovanjem pomembno si ogledali šolski transparent v avli šole, izpelja-
prispeva k bolj zdravemu okolju. V prispevku sem li »raziskavo« o trenutnih trajnostnih prihodih 
se osredotočila predvsem na delo 9. c razreda, s učencev v šolo, rezultat katere je koordinatorica 
katerim smo izvedli omenjeni projekt.
Cilji projekta
Cilji projekta so spodbujanje mišljenja, ki povezuje 
različna področja učenčevega znanja z namenom 
razumevanja in udejanjanja trajnostnega delova-
nja. Poudarek je na osebnih izkušnjah učencev in 
razvijanju pozitivnega odnosa do trajnostne mo-
bilnosti. Tekom projekta naj bi učenci spoznali, da 
ljudje s svojim vsakodnevnim delovanjem in odlo-
čitvami vplivamo na naravno in družbeno okolje. 
To pa je bistveno za našo prihodnost.
Velik del pozornosti pa je namenjen tudi prido-
bivanju in obvladovanju socialnih spretnosti in 
sposobnosti učencev, kot so na primer prevzema-
nje odgovornosti, skupinsko delo, razumevanje, 
spoštovanje drugačnosti, razvijanje navad, ki nam 
pomagajo živeti v skupnosti, skrb za sebe in dru-
ge, razvijanje odločanja in izražanja mnenj, obvla-
dovanje čustev …
Izvedba projekta
Pred samo izvedbo smo projekt predstavili star-
šem in učencem.
Starši so bili s projektom seznanjeni na roditelj-
skih sestankih (razdeljene so bile zloženke, ki 
obveščajo o pomenu trajnostne mobilnosti ter 
opozarjajo na varnost otrok v prometu) ter preko 
šolske spletne strani in večinoma so z navduše- Učenci med igranjem igre Prehodimo 
njem ali pa vsaj z odobravanjem sprejeli zamisel Slovenijo
10
Didakta
označila na šolskem transparentu. Določili smo stracija, strip, zgodba, pesem … V tednu aktivnosti 
tudi cilj aktivnosti in ga označili na transparentu. Gremo peš se lahko v razredu podeli največ 5 ko-
Nato smo v razredu izobesili razredni plakat z raz- košk Rozi s krono.
predelnico v obliki grafa, v katero sem vsak dan 
(cel teden) vnašala podatke o skupnem številu 8. Zlato jajce: podeli se vsem učencem razreda, 
učencev, ki so na posamezen dan prišli na način toda le v primeru, če cel razred, vključno z razre-
trajnostne mobilnosti (peš, s kolesom, skirojem, dničarko/razrednikom na ta dan v šolo pridejo 
rolerji, rolko, avtobusom, skupinskim prevozom peš. Podeli se le enkrat v tednu aktivnosti.
z avtomobilom). Podatek z razrednega plakata 
sem vsakodnevno sporočala koordinatorici in ga V tednu po koncu aktivnosti sem zbrala potoval-
tudi vsakodnevno vnesla v spletno aplikacijo. ne dnevnike vseh učencev v razredu in rezultate 
za vsakega učenca posebej vnesla v spletni obra-
Učencem sem pred aktivnostjo razdelila poto- zec. Po poteku aktivnosti Gremo peš je koordina-
valne dnevnike – knjižice, kjer so zbrane naloge, torica razglasila podatke o zastavljenem cilju, ki je 
ki spodbujajo razmišljanje o prometu. Glavni lik bil dosežen oz. presežen.
aktivnosti, kokoška Rozi, preko knjižice spodbuja 
učence k spremembi potovalnih navad v skladu V razredu smo se po poteku aktivnosti v okviru 
z načeli trajnostne mobilnosti. Učenci so pred razredne ure igrali igro Prehodimo Slovenijo, ki jo 
samo aktivnostjo izpolnili prvi del ankete, nato so lahko opredelimo kot družabno in izobraževalno 
v tednu izvajanja aktivnosti vsak dan sproti beleži- namizno igro, saj se učenci, razdeljeni na manjše 
li svoje načine prihoda v šolo (drugi del ankete) in skupine, ob zabavi in igranju učijo vsebine o traj-
po aktivnosti izpolnili tudi tretji del ankete. nostni mobilnosti. Za igro smo potrebovali igral-
no podlago Gremo peš in igralne karte, ki so si jih 
Vsak razred je pred aktivnostjo prejel tudi kom- učenci prislužili tekom tedenske aktivnosti Gre-
plet igralnih kart, ki je bil sestavljen iz osmih kart, mo peš. Ker so del igre tudi vprašanja na karticah, 
ki prikazujejo ilustracije kokoške Rozi in njene ki se nanašajo na vsebino trajnostne mobilnosti, 
trajnostne prihode v šolo. Učenec je vsak dan ob sem učencem predhodno pripravila učni list z na-
trajnostnem prihodu v šolo prejel ustrezno igral- pisanimi vprašanji, na katera so morali odgovoriti 
no karto, ki jo je kasneje uporabil za igranje igre doma. Na ta način so pridobili znanje, potrebno 
Prehodimo Slovenijo. Med tednom aktivnosti so za igranje igre.
si učenci karte lahko tudi menjavali.
Pri izvajanju projekta mi je bil v veliki meri v po-
Komplet igralnih kart je vseboval: moč tudi priročnik za učitelje v osnovnih šolah 
1. Kokoško Rozi, ki žvižga: podeli se učencu, ki pri- Trajnostna mobilnost, ki ponuja ključne vsebine 
de v šolo peš. s področja trajnostne mobilnosti za različne sta-
rostne skupine ter različne učne oblike in meto-
2. Kokoško Rozi na kolesu: podeli se učencu, ki v de dela. V priročniku je tudi pojasnjeno, kaj traj-
šolo prikolesari. nostna mobilnost je in kateri so temeljni pojmi s 
področja trajnostne mobilnosti. Te vsebine so mi 
3. Kokoško Rozi s skirojem, rolerji, kotalkami, rol- prišle prav pri uvodnem pogovoru o pomenu in 
ko: podeli se učencu, ki pride v šolo z navedenim vlogi trajnostne mobilnosti v našem vsakodnev-
pripomočkom. nem življenju in pri pripravi učencev in učenk za 
nadaljnje aktivnosti v okviru projekta. V priročniku 
4. Kokoško Rozi v avtobusu: podeli se učencu, ki smo učitelji lahko dobili tudi ideje za delo z učenci 
se v šolo pripelje z avtobusom, šolskim avtobu- iz primerov učnih ur in učnih listov. Posamezne 
som ali šolskim kombijem. vsebine so bile zelo pregledno predstavljene (do-
dane ikone, ki uporabniku povedo, katera izmed 
5. Kokoško Rozi, sopotnico v avtomobilu: podeli se vsebin pokriva določen sklop gradiv).
učencu, ki je prišel v šolo na način skupinskega 
prevoza z avtomobilom (t. i. sopotništvo). V nadaljevanju projekta smo z učenci 9. c razreda 
izvedli tudi dve dodatni vsebini, vezani na temo 
6. Kokoško Rozi z nahrbtnikom: podeli se učen- trajnostne mobilnosti. Prva aktivnost je bila šte-
cu, ki je v popoldanskem času prehodil vsaj 2 km tje prometa pred šolo. Aktivnost je trajala eno uro. 
– lahko gre za hojo ob obšolskih dejavnosti ali za Učenci so šteli promet v skupinicah, ki so se me-
rekreacijski sprehod. njale vsakih petnajst minut. Ugotovili smo, da je 
bil promet v tem času kar gost, našteli smo 198 
7. Kokoško Rozi s krono: podeli se učencu za po- pešcev, 44 kolesarjev, 247 avtomobilov, 13 avtobu-
sebne zasluge – pomoč pri pešačenju (npr. po- sov, 37 kombijev, 2 tovornjaka in nobenega moto-
moč mlajšim, vodenje pešbusa ...), posebna ilu- rista, taksija, traktorja ali vlaka.
11
Didakta
PROMETNA VZGOJA IN TRAJNOSTNA MOBILNOST
na to, v kakšnem okolju želijo živeti v prihodnosti 
in kaj lahko sami storijo za to, da bo to okolje var-
no, zdravo in prijetno za življenje.
Vsi skupaj, tako na ravni oddelka kot na ravni šole, 
smo se potrudili in dosegli oziroma presegli cilj, ki 
smo ga določili v začetku tedna aktivnosti.
Zaključek
Učenci so s sodelovanjem pri tem projektu raz-
vili nekaj občutljivosti do okoljskih problemov in 
spoznali, da s svojim delovanjem lahko vplivajo 
na zmanjšanje prometa v njihovi okolici in posle-
dično na to, v kako čistem in varnem okolju bodo 
živeli sami, pa tudi generacije, ki še prihajajo. Če 
želimo na tem področju doseči napredek, bi na-
čelo trajnostne mobilnosti moralo postati del ži-
vljenja, k čemur bi pripomoglo, da bi bila temati-
ka, vezana na trajnostni razvoj in trajnostno mo-
bilnost, učencem predstavljena kot vrednota, in 
to večkrat v obdobju njihovega osnovnošolskega 
izobraževanja.
Štetje prometa v okolici šole
Drugo aktivnost smo izvedli v razredu. Učence 
sem razdelila po skupinah. Vsaka skupina je s 
pomočjo spletne aplikacije sestavila križanko na 
temo trajnostne mobilnosti. Skupine so si nato 
izmenjale križanke in jih rešile. Pojme, ki so jih 
učenci uporabili v križanki, smo predhodno razlo-
žili oz. se o njih pogovarjali na razredni uri.
Z učenci smo se tudi pogovorili, kateri so tisti 
odseki na poti v šolo, kjer zaznavajo nevarnosti. 
Njihovi odgovori so bili podlaga za izdelavo karto-
grafskega prikaza nevarnih delov in priporočil ob-
čini za urejanje šolskega okoliša po načelih trajno-
stne mobilnosti, ki jih je pripravila koordinatorica.
Opažanja med izvajanjem aktivnosti
Učenci so se na projekt odzvali različno, nekateri 
so ga vzeli resno, drugim so se nekatere igre zde-
le nekoliko otročje. Večina otrok je že pred pričet-
kom projekta prihajalo v šolo na trajnostni način, 
tisti, ki pa niso, so se v tednu aktivnosti potrudili 
in spremenili svoje potovalne navade (namesto, 
da so se pripeljali vsak posebej, se je par sošolcev 
peljalo z istim avtomobilom, nekaj se jih je pri-
peljalo s kolesom ali skirojem, namesto, da so jih 
pripeljali starši, nekateri učenci so izstopili prej in 
preostalo pot do šole prehodili …). Večini učencev 
se je skozi vse te raznovrstne aktivnosti in številne Učenci med reševanjem križanke na temo 
pogovore o pomenu projekta odprl nov pogled Trajnostne mobilnosti
12
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Projekt Vrt prijaznosti
Lidija Slana, dipl. vzg. predšolskih otrok, Vrtec Vrhnika
V skupini 5–6 letnih otrok sem izvedla projekt Vrt prijaznosti. V tem času smo veliko pozornosti 
posvetili razvijanju pozitivnih medsebojnih odnosov, spodbujali smo prijazno komunikacijo, 
sprejemanje drugačnosti in različnih mnenj. Izvedli smo veliko vodenih vizualizacij in spros-
titvenih dejavnosti, spoznavali, kako se lahko umirimo, šli smo na čuječi sprehod. Gradili smo 
socialne odnose in se povezali kot skupina. Spoznavali smo svoja čustva, se učili reagirati v 
konfliktnih situacijah, spremljala sta nas objem in prijazna beseda. V kotičku, ki smo ga poi-
menovali Vrt prijaznosti, smo imeli pripomočke za sprostitev in umirjanje. V ta kotiček se je 
lahko umaknil vsak, ki je potreboval nekaj časa za umiritev. Tam je postopoma nastajal tudi 
plakat, na katerega so otroci za vsako prijazno dejanje nalepili prijazen obraz.
Zasnova projekta
V skupini veliko časa namenimo razvijanju pozitiv-
nih medsebojnih odnosov in spodbujamo prijazno 
komunikacijo. Ker me ta tema zelo zanima in ker 
v skupino rada vnašam te vsebine, sem se v lan-
skem šolskem letu udeležila izobraževanja o spod-
bujanju prijaznosti. Tako sem lahko nova znanja 
prenesla v skupino 5 do 6 let starih otrok. Projekta 
sem se lotila tako, da sem vključila vsebine, za ka-
tere sem menila, da jih bom lahko uspešno izvedla 
v svoji skupini. Koronskim razmeram in časovni 
omejitvi primerno sem izluščila stvari, ki mislim, 
da so nam lahko pomagale pri uresničitvi ciljev na 
tem področju. Medsebojnim odnosom že tako in 
tako dajemo zelo velik poudarek, sedaj pa smo jih 
še nadgradili. Projekt je bil časovno kar dolg, saj je 
bila vmes še prekinitev zaradi zaprtja vrtcev.
Na začetku projekta sem si zastavila naslednje cilje: 
• Otrok spoznava, da morajo vsi ljudje v določeni 
družbi pomagati in sodelovati, da bi lahko ta de-
lovala ter omogočila preživetje, dobro počutje in 
udobje.
• Otrok pridobiva konkretne izkušnje za spreje-
manje drugačnosti (glede na spol, nacionalno in 
kulturno poreklo, veroizpoved, telesno in dušev-
no konstitucijo).
• Otrok ima možnost za rahljanje stereotipov, po-
vezanih z razliko med spoloma.
• Otrok ima možnost razvijati sposobnosti in na-
čine za vzpostavljanje, vzdrževanje in uživanje 
v prijateljskih odnosih z enim ali več otroki (kar 
vključuje reševanje problemov, pogajanje in do-
govarjanje, razumevanje in sprejemanje stališč, 
vedenja in občutij drugih, menjavanje vlog, vlju-
dnost v medsebojnem komuniciranju).
• Otrok uživa v spontanem druženju s svojimi pri-
jatelji.
• Otroci sklepajo kompromise in dogovore. • Otrok spoznava, da mu uživanje različne zdrave 
• Otrok spoznava, kaj potrebuje sam in druga živa hrane, telesne vaje in počitek pomagajo ohra-
bitja za življenje ter za ohranjanje in krepitev njati zdravje.
zdravja. • Otrok odkriva in spoznava svoje telo.
13
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Kaj je prijaznost? Spoznali so, da je tudi umiritev potrebna za ohra-
Projekta smo se lotili z nevihto idej na temo Kaj je njanje zdravja. Naučili so se dihanja s prepono s po-
prijaznost. močjo kamenčkov, ki so si jih otroci dali na trebuh, ti 
pa so se dvigovali in spuščali ob pravilnem dihanju. 
Na vprašanje, kaj je prijaznost, so otroci podali na- Kamenčke so otroci sami nabrali na sprehodu, jih 
slednje odgovore: v vrtcu pobarvali ter jih nato uporabili pri dihanju.
• da si pomagaš, ko kdo prosi; 
• če kdo pade, mu pomagaš vstati; Ob različnih socialnih igrah smo razvijali veščine 
• spustiš prijatelja na gugalnico; socialnih odnosov, mišljenja, povezovanja. Pouda-
• da smo prijatelji; rili smo tudi pomen prijateljstva in sprejemanje 
• da pomagaš narisati prijatelju, če te prosi; drugačnosti. Igralne skupine sva vzgojiteljici na-
• da deliš igrače; mensko večkrat zamenjali, da so otroci malo za-
• da pozdraviš; menjali igralne partnerje in da se niso igrali vedno 
• da se nasmejiš; z istimi otroki. Namen je bil, da gradimo prijatelj-
• da ponudiš, da se skupaj igramo; stvo s prijaznostjo in spoštovanjem in sprejema-
• da se lepo igraš; njem drugačnosti.
• da živalim daš hrano, jih pelješ na sprehod in 
skrbiš zanje. Kotiček Vrt prijaznosti
Uredili smo si kotiček, ki smo ga poimenovali Vrt 
Otroci o tem znajo povedati že kar veliko in se na- prijaznosti. V njem je mehka blazina, na katero se 
čeloma kar držijo vseh prijaznosti. otroci lahko umaknejo, če potrebujejo mir, po-
čitek, umik. V kotičku so kamenčki za dihanje s 
Sprostitvene dejavnosti prepono, knjige, pripomočki za masažo. Na pano 
V tem času smo imeli veliko vodenih vizualizacij, smo dali tudi plakat Vrt prijaznosti. Vsak otrok je 
sprostitvenih in domišljijskih potovanj. Na začetku obrisal svojo dlan in jo poljubno pobarval. S tem 
izvajanja le-teh so bili otroci nemirni, nato pa so ob smo prikazali našo povezanost, našo skupino in 
večkratnem ponavljanju lepo sodelovali in izvajali pripadnost skupini. Nato pa so tisti otroci, ki so 
dejavnost. Ob tem so umirili svoje telo, svoje misli, storili kakšno prijazno dejanje, na plakat postopo-
tudi spoznali sebe in svoje telo ter delovanje telesa. ma lepili prijazne in nasmejane obraze.
14
Didakta
Spoznavali smo tudi različna čustva, kako odreagi- Vsakodnevno so nas spremljale tudi zgodbe in 
ramo v situacijah, kako bi bilo potrebno reagirati. pesmice v povezavi s to vsebino. 
Navajali smo se na to, kaj narediti, ko smo razburje-
ni, kje se lahko umirimo, kje smo varni. V ta namen Za konec
so otroci imeli v igralnici kotiček za umik, kamor so Ob zaključku projekta smo izdelali zapestnice pri-
se lahko umaknili in se umirili. jaznosti, ki so lepo zaokrožile vse naše aktivnosti 
na temo prijaznosti, prijateljstva in spoštovanja. 
Druge dejavnosti Ta projekt nam je odlično uspel, večino ciljev 
Šli smo tudi na čuječi sprehod, kjer smo prisluhnili smo dosegli. Zadovoljna sem s sodelovanjem 
zvokom narave in se na ta način umirili. Otroci so se in odzivom otrok. Opazila sem viden napredek, 
res poglobili in slišali tudi najmanjše podrobnosti. predvsem pa sem našla nekaj učinkovitih nači-
nov, s katerimi se otroci umirijo in se pripravijo 
Naslednja dejavnost za sprostitev je bil ogled vi- na nadaljnje dejavnosti. V tem hitrem svetu je 
deoposnetka »Calming bottle«. Nato pa smo tudi pomembno, da se otroci in odrasli znamo umiri-
sami za umiritev misli izdelali kozarčke za umir- ti, saj le tako lahko zmoremo vse naše vsakdanje 
janje (calming bottle), ki so si jih nato otroci več- naloge.
krat vzeli in opazovali, kaj se v steklenički dogaja. 
V jutranjem krogu smo za umiritev uporabili tudi Zelo pomembno se mi zdi, da otroci znajo so-
plastično jajce na žlici, ki je potovalo od otroka do delovati, se dogovarjati in vljudno komunicirati. 
otroka. Res neverjetno, kako so otroci tiho in za- Živimo v času, ko se je in se bo potrebno veliko 
vzeto spremljali potovanje jajca in se ob tem čisto dogovarjati, spoštovati druge, sprejemati različna 
umirili. mnenja in upoštevati drugačnost. Že najmlajše 
lahko začnemo vzgajati v tej smeri, saj je to po-
V tem času nas je stalno spremljal tudi nasmeh. membna vrlina za življenje. Pomembna vredno-
Dogovorili smo se, da svojim prijateljem podarimo ta, ki bi jo morali starši otrokom privzgojiti, je tudi 
čim več nasmehov, objemov in prijaznih besed. Ni- spoštovanje – do ljudi, narave in živali. Že v vrtcu 
smo pa pozabili niti na prijaznost do narave, živali imamo tudi vzgojitelji veliko možnosti, da otroke 
in drugih ljudi. vzgojimo v prijazne in spoštljive osebnosti. 
15
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Geometrija in merjenje v predšolskem 
obdobju
Alma Havkić, dipl. VPO, Vrtec Semedela
Otrok se matematiko uči skozi igro. Učenje poteka v majhnih korakih, kjer se otrok spro-
ti odloča, česa se je pripravljen naučiti glede na to, kako lahko novo znanje ali izkušnjo 
čim bolj učinkovito uporabi. V članku sem predstavila šest dejavnosti, ki sem jih ponudila 
otrokom, starim štiri do šest let, s področja geometrije in merjenja (orientacija v prostoru, 
geometrijska telesa, geometrijski liki, črte, simetrija, merjenje). Pred izvedbo dejavnosti sem 
postavila hipoteze, ki sem jih kasneje skozi ugotovitve in analize ovrgla oziroma potrdila. 
Uvod vanih dejavnostih, s katerimi vzgojiteljica ustvari 
Za reševanje vsakdanjih problemov otrok upora- pogoje za doseganje ciljev na področju matema-
blja znanja in matematične izkušnje. V pričako- tike (npr. igranje trgovine, beleženje rezultatov pri 
vanju dosežkov in uspehov rešuje matematične tekmovanjih, gibanje, sledenje pravljičnim števi-
probleme in se ob tem zabava in veseli. Za dose- lom 3, 5, 7 ob branju pravljice, razdeljevanje pribo-
ganje znanja in izkušenj pričakuje pomoč ljudi v ra, umivanje zob …).
svoji okolici.
Vzgojiteljica iz otrokovega obnašanja in igranja 
Otrok se matematike uči skozi igro. Učenje pote- v vrtcu prepoznava zanj ustrezne matematične 
ka v majhnih korakih, kjer se otrok sproti odloča, cilje, na osnovi katerih načrtuje vključitev mate-
česa se je pripravljen naučiti glede na to, kako matike v otrokovo življenje v vrtcu. Načrtovanje 
lahko novo znanje ali izkušnjo čim bolj učinkovito vsebuje tako predvidevanje razvoja spontane 
uporabi. otrokove igre in njegovo obogatitev z matemati-
ko kot tudi za izbrane matematične cilje načrto-
Z matematičnimi problemi se otrok sreča že zelo vane dejavnosti in načrtno ponujanje priložnosti 
zgodaj, zato matematika v vrtcu ni nič novega. To za uporabo matematičnih spretnosti, govora in 
je prostor, kjer imajo otroci veliko priložnosti za mišljenja.
sodelovanje pri različnih dejavnostih in za prido-
bivanje odgovorov na različna matematična vpra- Matematične dejavnosti otrok v vrtcu vzgojiteljica 
šanja. Skozi sodelovanje pri različnih dejavnostih načrtuje na osnovi globalnih ciljev, ki so navedeni 
otrok pridobi določene izkušnje in odgovore na v kurikulumu za vrtce (Bela knjiga o vzgoji in izo-
svoja matematična vprašanja. Vsakodnevne ma- braževanju 2011, 64):
tematične dejavnosti v vrtcu, kot so prihod otro- - seznanjanje z matematiko v vsakdanjem ži-
ka v vrtec, obroki, priprava na počitek, odhod na vljenju,
sprehod, bivanje na prostem ter gibanje, otroku - razvijanje matematičnega izražanja,
nudijo pogoje za sprejemanje matematičnih iz- - razvijanje matematičnega mišljenja,
kušenj. Pomembno je, da ima vsak otrok možnost - razvijanje matematičnih spretnosti,
pridobivati izkušnje na vseh področjih matemati- - doživljanje matematike kot prijetne izkušnje. 
ke ter da vzgojiteljica sistematično ugotavlja, kaj 
je vzrok za morebitno nemotiviranega otroka pri Področja ali vsebine predšolske matematike v 
posamezni dejavnosti. vrtcu so: logika in jezik, geometrija z merjenjem, 
števila in obdelava podatkov. 
Za spremljanje matematičnih znanj pa so poleg 
vsakodnevnih dejavnosti v vrtcu pomembne tudi Otrok je v predšolskem obdobju zelo dojemljiv 
načrtovane dejavnosti, ki so prepletene z igro in in željan učenja. Zgodaj začne spoznavati svoje 
vključujejo matematično okolje (Umek 2001, 179). okolje z vsemi drugimi značilnostmi in tako se 
tudi prvič sreča z geometrijo, ki jo srečujemo vsa-
Matematika v vrtcu kodnevno in na vseh področjih človekovega de-
Otrok v vrtcu pridobiva matematična znanja in lovanja. Zato bom v nadaljevanju predstavila re-
izkušnje ob vsakodnevnih spontanih dejavnostih zultate raziskave, pri kateri sem raziskovala, kako 
(npr. Ali je to tudi piramida? Da, pa tole tudi, tisto pomembno je, da otroka čim bolj seznanimo z 
tam pa ni, ker nima špice.) in pri posebej načrto- razumevanjem geometrijskih pojmov. 
16
Didakta
Geometrija in merjenje v predšolskem obdobju Pri načrtovanju dejavnosti in ciljev sem izhajala iz 
Danes otrok že s šestimi leti prvič vstopa v osnov- vprašanja, kakšno je otrokovo razumevanje mate-
no šolo, kjer se seznanja z različnimi matematič- matičnih vsebin s področja geometrije. Zanimalo 
nimi vsebinami. Med drugim tudi z geometrijo in me je, kakšno znanje imajo otroci pri poimeno-
merjenjem, ki obsega pet področij, in sicer: vanju lege predmetov, poznavanju geometrijskih 
- orientacija v prostoru, teles in likov, ustvarjanju črt in poznavanju sime-
- geometrijska telesa, trije in merjenja. Zanimalo me je:
- geometrijski liki, - ali otrok v starosti petih let razume pojme na, 
- simetrične oblike, v, pod, pred, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, 
- merjenje. levo, desno,
- ali petletni otrok prepozna geometrijska telesa,
Sedanji pouk geometrije je na začetku šolanja - ali petletni otrok prepozna geometrijske like,
zgrajen na osnovi ideje »od točke k telesu«. Avto- - ali petletni otrok zna risati sklenjene in neskle-
rice priročnika Prvo srečanje z geometrijo Mara njene črte ter like prostoročno in s šablono,
Cotič, Tatjana Hodnik, Vida Manfreda in Snežana - ali petletni otrok zna ugotoviti oziroma poiska-
Mutič so mnenja, da je pot v pisan svet geometri- ti simetrijo med predmeti v svoji okolici in ali 
je za otroke preveč abstrakten in da taka geome- je petletnik sposoben prepoznati ali odčitati 
trija ne gradi na izkušnjah in poznavanju otroko- rezultat ali meritev.
vega sveta. Odločile so se, da bodo preverile, kako 
bi otrok geometrijske pojme pridobil po obratni Orientacija v prostoru
poti, torej »od telesa k točki«. Tema: izgubljeni balonček
Cilj: otrok rabi izraze za opisovanje položaja 
Ker se mi je mnenje avtoric zdelo zanimivo, sem predmetov (na, v, pred, pod, za, spredaj, zadaj, 
se odločila, da bom v skupini otrok starih 4–6 let zgoraj, spodaj, levo, desno) in se uči orientacije 
načrtovala in izvedla dejavnosti, ki so povezane z v prostoru.
geometrijo in merjenjem v predšolskem obdo- Predhodne dejavnosti: otroci so prisluhnili izmi-
bju, saj sem mnenja, da je otroke pomembno se- šljeni zgodbici »izgubljeni balonček« in skupaj 
znaniti z osnovami matematike, še preden prvič smo se odločili, da bomo balončku pomagali po-
vstopijo v osnovno šolo. iskati pot do doma.
17
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
S pomočjo stolov in miz smo igralnico razdelili smo nadaljevali z ugotavljanjem, katera geometrij-
na dva dela, in sicer na levo in desno stran. Da bi ska telesa se kotalijo in katera ne. Pri tej igri smo si 
balončku pomagali poiskati dom, so otroci pogle- pomagali s klančino. Naslednji dan so otroci odti-
dali pod in na mizo, za in pred škatlo ter pred in skovali geometrijska telesa v pesek in na papir. Za 
na stol. Nadaljevali so z metanjem balončka v na- razdelitvijo dejavnosti na dva dneva sem se odločila 
sprotno stran. Tako je bil balonček enkrat na levi zato, da so otroci imeli dovolj časa za »predelavo« 
strani, drugič pa na desni strani igralnice. novih spoznanj. Dejavnost smo zaključili z reševa-
njem delovnega lista.
Pri dejavnosti so vsi otroci aktivno sodelovali in 
vzdušje je bilo prijetno. Pri predlogih, kot so pod, Pri igri »Kaj imam v vrečki?« so vsi otroci aktivno 
na, pred in za, otroci niso imeli težav. Pri ugota- sodelovali. Pri poimenovanju geometrijskih teles je 
vljanju, na kateri strani je sedaj balonček, pa sta nekaj otrok imelo težave (niso prepoznali geometrij-
imeli težavo mlajši deklici. Z mojo pomočjo in po- skega telesa, zamenjali so ga z geometrijskim likom, 
močjo starejših otrok sta ugotovili, katera je pra- geometrijsko telo so poimenovali po predmetu iz 
vilna stran. vsakdanjega življenja, ki jih je nanj spominjalo, npr. 
stožec – storž). Pravilno sta jih imenovala le dva sta-
Otroci so nato rešili delovni list, kjer so risali sebe rejša otroka. Zato sem se z otroki po končani skupni 
na eno stran, balonček pa na drugo stran lista. Ta dejavnosti še individualno igrala v matematičnem 
naloga zanje ni bila težka in vsi otroci so delovni kotičku. Ponovili smo igro in se igrali, dokler večina 
list pravilno rešili. otrok ni geometrijskih teles pravilno imenovala. To 
so potrdili pri naslednjih dejavnostih. Dejavnost smo 
nadaljevali tako, da smo skupaj naredili in pripravi-
li klančino in s spuščanjem geometrijskih teles po 
klančini ugotavljali, katera telesa se kotalijo in katera 
ne. Zanimivo je bilo videti deklico, ki je bila prepriča-
na, da se bo piramida kotalila. Piramido je toliko časa 
spuščala po klančini, dokler se ni povsem prepričala, 
da se piramida ne kotali, ker ima robove. 
Ker je prejšnji dan veliko otrok imelo težavo pri po-
imenovanju geometrijskih teles, smo naslednji dan 
dejavnost začeli tako, da smo ponovili igro »Kaj je v 
vrečki?« Težavo sta imela le dva otroka, vendar so 
jima pomagali starejši otroci in skupaj so prišli do 
pravilnih odgovorov. Nato so se otroci s pomočjo iz-
števanke razdelili v dve skupini, jaz pa sem jim pri-
pravila pesek in tempera barve za odtiskovanje ge-
Geometrijska telesa ometrijskih teles. Pri odtiskovanju otroci niso imeli 
Tema: geometrijsko telo težav. Ker je delo potekalo v skupinah, je bilo vzdušje 
Cilj: otrok prepozna, imenuje geometrijsko telo. umirjeno in prijetno ter naloga uspešno opravljena. 
Predhodne dejavnosti: pogovor o tem, kaj so geo- Skupini sta se po določenem času zamenjali, tako 
metrijska telesa. Otroci so si geometrijska telesa do- da so vsi otroci imeli priložnost odtiskovanja geome-
bro ogledali in se nato z njimi prosto igrali. trijskih teles na drugačen način. 
To dejavnost sem izvedla v dveh dneh. Prvi dan smo Na koncu dejavnosti so otroci rešili delovni list, na 
se najprej igrali igro »Kaj je v vrečki?«. Iz platnene katerem so povezovali predmete z ustreznimi ška-
vrečke sem izbrala poljubno geometrijsko telo in tlami. Pri reševanju delovnega lista otroci niso imeli 
otroci so ugotavljali, katero telo držim v roki. Igro težav in vsi so nalogo uspešno rešili.
18
Didakta
Geometrijski liki
Tema: geometrijski liki
Cilj: otrok prepozna, imenuje geometrijski lik.
Predhodne dejavnosti: presenečenje škratka (pi-
smo) in prosto igranje z geometrijskimi liki.       
Otroci so prisluhnili pismu, ki nam ga je napisal 
škratek. V njem je bil tudi načrt poti, ki je škratku po-
magal pri odhodu domov. Polaganje geometrijskih 
likov na tla in ustvarjanje poti otrokom ni delalo te-
žav, razen dvema mlajšima otrokoma. Otroci so se 
pri igri zabavali in vzdušje je bilo prijetno. Nastala je 
lepa pisana pot, ki so jo otroci nato še prerisali na bel 
papir, in tako je nastal načrt za škratka. 
Po končanem načrtu sem mlajša otroka, ki sta pri Črte
imenovanju geometrijskih likov imela težave, spod- Tema: cesta
budila, da smo načrt skupaj tudi prebrali. Z majhno Cilj: otrok riše sklenjene in nesklenjene črte prosto-
pomočjo jima je uspelo. ročno in s šablono.
Predhodne dejavnosti: sprehod po različnih poteh 
Nato so otroci rešili še dva delovna lista, kjer so med in pogovor o tem, ali so vse ceste enake ali se v čem 
različnimi liki pobarvali krog oziroma trikotnik. Nalo- razlikujejo.
go so uspešno opravili.
Otroci so pozorno prisluhnili izmišljeni zgodbi in z 
lutkami poskušali poiskati pot do babičine hiše na 
prometnem prtu. Ugotovili so, da so poti različne 
oblike (daljše, krajše, ozke, široke, ravne, vijugaste …).
Otroci so nato svojo pot narisali še na bel papir. Risali 
so prostoročno in s pomočjo šablone. Ta naloga za-
nje ni bila težka. Zanimivo je bilo videti, kako so ne-
kateri otroci narisali krog, ki je prikazoval krožni tok 
na prometnem prtu. Tako smo skupaj prišli do ugo-
tovitve, da so črte lahko sklenjene ali pa nesklenjene. 
19
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Pri naslednjem sprehodu smo ugotovili, da so tudi da je telovadnica zelo velika. Večja od naše igral-
nekatere ceste in poti sklenjene, saj se lahko vrne- nice. Skupaj smo se odločili, da bomo ugotovili, 
mo na isto pot, kjer smo sprehod tudi začeli, čeprav kako velika je naša igralnica.
se nismo vrnili po isti poti.  
Pri dejavnosti so otroci najprej ugotavljali, kate-
Simetrija ra slamica in ruta je najdaljša in katera najkrajša. 
Tema: pisan metulj Nato so predmete polagali vodoravno tako, da so 
Cilj: otrok izdeluje simetrične slike, otrok preriše se predmeti med seboj dotikali. Da bi vsi otroci 
polovico slike. dejavnosti sledili, so sedeli na stolih v polkrogu, 
Predhodne dejavnosti: sprehod in počitek na merjenje pa je potekalo po tleh pred njimi. Slami-
travniku ter poslušanje pripovedovane pravljice ce in rute smo nato prešteli. Ugotovili smo, da je 
Zelo lačna gosenica (Eric Carle). naša igralnica dolga 18 rut in široka 13 slamic. 
Otroci so pravljico pozorno poslušali. Po končani Vsi otroci so znali odčitati (prešteti), koliko slamic 
pravljici smo si ogledali nastalega metulja in ugo- in rut meri naša igralnica, tudi najmlajši. Ko so 
tovili, da ima različna pisana krila. Odločili smo se, otroci opravili nalogo, so si lahko izbrali poljubne 
da si naredimo svojega metulja, ki bo imel obe igrače in z njimi še enkrat izmerili igralnico. Dečki 
krili popolnoma enaki. Otrokom sem v igralnici so si izbrali avtomobile, deklice pa knjige. Vsi otro-
ponudila bel papir, ki sem ga pred tem prepogni- ci so aktivno sodelovali in naloga je bila uspešno 
la na dve enaki polovici, in tempera barve. Otroci rešena. 
so s prsti in čopiči nanašali barvo na eno stran pa-
pirja. Nato so papir prepognili. Ugotovili so, da se Zaključek
je potiskana stran papirja popolnoma preslikala Na podlagi izvedenih dejavnosti sem ugotovila, 
na drugo stran. Tako je nastala simetrična slika. da otroci radi sodelujejo pri matematičnih dejav-
Zanimivo je bilo videti deklico, kako je papir več- nostih in igrah. Z velikim interesom so sodelovali 
krat prepognila in opazovala točko, ki je bila naj- in vztrajali do konca. Da so dejavnosti bile primer-
bolj oddaljena od središčne črte papirja. no izbrane ter, da je motivacija bila uspešna, so 
potrdili otroci, ko so v naslednjih dneh igre želeli 
Otroci so po končani dejavnosti rešili še dva de- ponavljati. 
lovna lista. Najprej so metulja pobarvali tako, da je 
nastala simetrična slika, nato so dokončali med- Na vprašanja, ki sem si jih zastavila na začetku 
vedka ali zajčka tako, da so s pomočjo črtkastih pred izvajanjem dejavnosti, sem dobila naslednje 
črt narisali drugo polovico nedokončane risbe. Pri odgovore:
reševanju delovnih listov otroci niso imeli težav. - petletni otrok zna opredeliti položaj predmeta 
glede na sebe oziroma glede na drugi pred-
V naslednjih dneh so otroci ugotovili, da ob po- met in se pri tem opisu položajev primerno iz-
gledu v ogledalo vidijo popolnoma simetrično ražati, mlajši pa potrebuje pomoč;
sliko. Sebe. - petletni otrok lahko prepozna in imenuje ge-
ometrijska telesa, vendar je potrebno veliko 
ponavljanja in vztrajnosti;
- petletni otrok lahko prepozna in imenuje geo-
metrijske like, sposoben jih je tudi prerisati;
- petletni otrok zna risati sklenjene in nesklenje-
ne črte ter like. To je sposoben narediti prosto-
ročno in s šablono;
- petletni otrok zna poiskati simetrijo med 
predmeti v svoji okolici. Pri ugotavljanju sime-
tričnosti je zelo pomembna njegova koncen-
tracija;
- petletni otrok je sposoben prepoznati in odči-
tati rezultat ali meritev.
Merjenje
Tema: igralnica
Cilj: otrok meri s priročnimi sredstvi (slamicami in Literatura
rutami). Marjanovič Umek, L., Kroflič, R., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., 
Predhodne dejavnosti: otroci so obiskali šolsko Saksida, I., Denac, O., Vrlič, T., Krnel, D. in Japelj Pavešič, B. (2001). 
Otrok v vrtcu. Priročnik h kurikulumu za vrtce. Ljubljana: Obzorja. 
telovadnico, kjer so telovadili z žogami. Po telo- Ministrstvo za šolstvo in šport. Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju 
vadbi so se utrujeni usedli na blazine in ugotovili, v Republiki Sloveniji. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
20
Didakta
Delavnice s KUBO robotki
Vanja Grišin Šertelj, profesorica poučevanja na razredni stopnji, OŠ Ob Rinži Kočevje
V članku predstavljam izvedbo, utrinke in odzive učencev 4. razreda na delavnico s KUBO 
robotki, ki je potekala v živo in hkrati na daljavo. Srečali smo se z izzivom same izvedbe, 
organizacijo, tako s tehnološkega kot vsebinskega dela, saj so bili učenci v to aktivnost do 
tedaj vključeni le v živo. Delavnica je vključevala izobraževalne vsebine, s katerimi se bo 
mogoče kdo od učencev srečal v prihodnosti.
Uvod vzpodbuja njihovo kreativno mišljenje, domišljijo, 
»Gre za drugi del projekta pod okriljem skills4in- ustvarjalnost in operativno razmišljanje. Z vsakim 
dustry iniciative, s katero želi Evropska komisija korakom učenec nadgradi svoje znanje in logič-
(v nadaljevanju EK) pritegniti in razviti talent na no sklepanje. Učenci se s tem načinom izobraže-
področju tehnologije. Priča smo razvoju novih vanja spoprijemajo s kodiranjem, ki je podobno 
tehnologij, ki spreminjajo naravo dela, zato je sestavljankam, le v obliki zaporedja kod oziroma 
po mnenju EK nujno premagati trenuten razkol ukazov. Učenje je namenjeno vsem starostnim 
med izobraževanjem in industrijo, da bi dolgoroč- skupinam ne glede na njihove sposobnosti in 
no zagotovili konkurenčnost evropske industrije. spretnosti, kar poveča medsebojno sodelovanje, 
S podporo uvedbi robotike že v najzgodnejša ob- kritično mišljenje in komunikacijo tudi pri srame-
dobja izobraževanja želi tako EK premostiti pre- žljivejših učencih. (Vir 2)
pad med robotiko in šolami ter mlade pripraviti 
na prihodnost dela.« (Vir 1) Učenca skozi proces poleg razlage in podanih 
navodil usmerja tudi gradivo, ki vključuje različne 
Tako smo se 4. razredi vključili v izvedbo te delavni- kose. V škatli z gradivom so na voljo trije sklopi na-
ce, kar nam je predstavljalo nov izziv. Delavnice so log, ki se razlikujejo glede na stopnjo zahtevnosti. 
se na naši šoli izvajale že pred dvema letoma v obli- Pod vsako številko so shranjeni deli sestavljanke, 
ki interesne dejavnosti, vendar se je zaradi spre- s katerimi gradijo pot. Na njih so narisani smerniki 
memb ob pojavu koronavirusa izvedba zaustavila. ali oznake, s katerimi robotka usmerijo in določijo 
dolžino in smer njegove poti. Posamezna puščica 
KUBO delavnica je obarvana glede na smer, v katero kaže. Robo-
Kaj sploh je KUBO delavnica? Gre za poučevanje tek je sestavljen iz dveh delov, glave in telesa, ki 
osnov programiranja in osnov robotike za učen- sta v kompletu posebej, prav zato, da se njegove 
ce prve in druge triade. Vključenost učencev baterije prehitro ne izpraznijo. Po uporabi se ro-
KUBO gradivo Notranjost škatle s KUBO gradivom
21
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
botke priključi na polnilnik oziroma adapter, da daljevanju delavnice so učenci razmišljali, kje so 
se napolnijo. Gradivo vsebuje še podlogo oziroma že v današnjem času prisotni roboti, kje bodo v 
zemljevid. Na njem je narisana mreža. Na dnu so prihodnosti, kaj na to vpliva in kje so vzroki. Raz-
napisane velike tiskane črke od A do J, na levi stra- mišljanje se je usmerilo predvsem na področje 
ni pa števila od 1 do 10. Zemljevid zajema slike me- dela v proizvodnji, industriji, pri nadomeščanju 
sta, trgovine, parkirišča, igrišča, prehode za pešce, delavcev, še posebno pri fizičnih obremenitvah, 
ceste in okolico šole. pri nevarnih in tveganih delih, pri ponavljajočih 
se opravilih ipd. Učenci so omenili, da določeno 
človeško delovno silo in dejavnosti prav iz prej na-
štetih razlogov nadomeščajo roboti, posebno v 
avtomobilski industriji.
Pogovor se je preusmeril na izbor njihovih pokli-
cev in učenci so nanizali kar nekaj primerov, kaj 
bi želeli opravljati v prihodnosti. Velikokrat so to 
poklici, ki so vidnejši in s katerimi so se učen-
ci večkrat srečali v svojem življenju. Z lahkoto so 
našteli poklice, kot so frizerka, učiteljica, trgovka, 
avtomehanik, gradbenik. Prav na tem mestu pa 
je bila neznanka, kaj je to robotika, poklic, ki vklju-
čuje programiranje.
Robotika
S pojmom robot se otroci srečajo že zelo zgodaj, 
preko vizualnih in slušnih vsebin v obliki knjig, 
pesmi, risank ali filmov. Povsem drugačna pa je 
osebna izkušnja z njimi. »Besedo robot si je leta 
1920 izmislil češki dramski pisatelj znanstvene 
fantastike Karel Čapek in jo uporabil v svoji igri R. 
U. R. (»Rossumovi univerzalni roboti«). V češčini 
»robota« pomeni »delo« oziroma »suženj«. Razvoj 
robotike se je pričel v avtomobilski industriji, zdaj 
pa si skoraj ne moremo več predstavljati industrij-
ske panoge, ki bi nemoteno delovala brez robot-
ske podpore. Robotika se prav tako razvija na ne-
industrijskih področjih, kot so zdravstvo, razisko-
valno delo, vojaška tehnologija, svet zabavne teh-
nologije in nenazadnje tudi doma, v gospodinj-
KUBO robotek stvu. Robotika se bo še kar nekaj časa razvijala, saj 
obstaja še ogromno možnosti za izboljšave, npr. 
na področju krmiljenja robotov, umetnega vida in 
inteligence, robotske dinamike in kinematike in 
Poklic še bi lahko naštevali«. (Glamnik in Veber 2012)
V uvodnem delu delavnice nam je gospa Maja 
Rupnik, svetovalka na Ljudski univerzi Kočevje, Z robotiko se učenci na naši šoli srečajo v višjih 
predstavila poklice. Učenci so skozi pogovor izra- razredih, na predmetni stopnji, če izberejo izbirni 
žali svoje mnenje, svoja zanimanja in postavljali predmet Robotika v tehniki ali dejavnost RaP – 
vprašanja. Pogovor je bil voden in usmerjen na Lego robotika. Učenje dela z robotiko se tako zač-
prepoznavanje poklicev v povezavi s programira- ne z njihovim osebnim interesom in nadgradi z 
njem. Pri tovrstnih poklicih se začne znanje gra- vključevanjem v programe s tovrstnimi vsebinami.
diti že ob prvih stikih z robotki, s spoznavanjem 
njihovega delovanja in navodil, ki jih potrebujejo. Delavnica na daljavo
Na izbor poklicev vplivajo osebnostni interesi, ki V nadaljevanju delavnice sta se nam na daljavo 
se kažejo v otroštvu. Ta področja lahko nadalje preko videokonference pridružila vodji programa 
razvijamo in jih nadgrajujemo. Kot so nam bili KUBO Jernej Kalan in Adem Ibrahimović, mentor 
predstavljeni poklici profesionalnih športnikov, KUBO robotike iz Podjetniškega inkubatorja Ko-
astronavtov, telefonskih operaterjev ipd., smo bili čevje. Učenci so bili takšnega načina dela že do-
seznanjeni tudi s poklicno potjo, pri kateri je glav- bro vajeni, saj so se vrnili s pouka na daljavo, kjer 
no vodilo robotika oziroma programiranje. V na- so bila srečanja preko Zoom-a vsakdanjik. 
22
Didakta
Predstavitev in navodila preko zoom pove-
zave
Učenci so prejeli škatlo z vsebino ter zemljevi-
dom. Sledili so posameznim korakom in nalogam Prikazovanje vsebin na platnu
ter bili učno aktivni. V uvodu sta predavatelja 
učencem podrobneje razložila vsebino komple-
ta, čemu je namenjen in kje najdemo navodila za Pričeli so s prvo stopnjo, z lažjimi nalogami in po-
posamezne naloge. Učenci so sestavili robotka, lagali ter sestavljali dele. Na ta način so ustvarili 
tako, da so združili dva kosa (glavo in telo s kolesi). pot, ki je vodila po zemljevidu do cilja. Pri tem so 
Ob stiku obeh delov in stiku s čipom je v robotku morali upoštevati cestnoprometna pravila, tako 
zasvetila modra barva. Predavatelja sta učencem kot če bi bil udeleženec človek. Nato so na prvi 
pojasnila, da se med premikanjem robotek obar- kos sestavljanke postavili robotka. Ob povezavi s 
va zeleno, v primeru težav pa rdeče. Vsaka naloga sestavljenimi deli oziroma potjo se je aktiviral ter 
je bila vidna in predstavljena na platnu, nato pa so se sam odpeljal preko ceste, mimo avtobusne po-
jo učenci ponovili. staje do zastavljenega cilja. 
Prva naloga
23
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Vsak učenec je bil postavljen pred izziv, zahtev- Med in po izvedbi sem povprašala učence, kaj 
nost katerega se je stopnjevala. Izvajanje posa- menijo o delavnici. Učenci so želeli, da bi delavni-
meznih nalog je potekalo preko igre in vzpodbu- ce še večkrat izvedli. Navdušenih je bilo 17 učen-
de. Na začetku je bilo z njihove strani postavljenih cev, z izjemo enega.
kar nekaj vprašanj, vendar so se kmalu naučili in 
usvojili način izvedbe naloge. Vsak učenec je ob Navajam nekaj njihovih misli:
koncu posamezne naloge preštel, koliko sesta- - bilo je zelo zanimivo,
vljank oz. ploščic je potreboval od začetka do kon- - kako je hitro minil čas,
ca poti, ki jo je prevozil robotek sam. Cilj je bil, da - všeč mi je bilo to, da sem sam izvedel veliko 
so jih uporabili čim manj. Učenje je potekalo brez dejavnosti,
uporabe računalnikov ali tablic, le z njihovim upo- - bilo je zabavno,
rabnim razmišljanjem in sklepanjem. Učenci pa - škoda le, da niso mogli priti k nam, v živo bi 
so v nadaljevanju izvedli tudi svoje naloge, tako, bilo še boljše.
da so si zastavili svojo pot in cilj. Vsako sestavlje-
no pot so preizkusili s KUBO robotkom in se tako Razvoj – ustvarjalnost, logično mišljenje in igra
učili na napakah, saj se je ob napačno postavljeni Ljudje smo bitja, ki stremimo k dosegu ciljev, da 
poti ustavil ali pa zavil drugam. Učence je bilo za- pridemo pri nalogah do konca, da zaokrožimo vse 
nimivo opazovati, kako razmišljajo in sklepajo ter v celoto, kar dokazujejo številni dosežki človeštva. 
ob nejasnostih postavljajo vprašanja. Da z motivacijo in igro dosežemo večjo učinko-
vitost in zapomnitev pri učencih, je navajalo že 
Namen izzivov in posameznih nalog je bila tudi veliko različnih avtorjev in mislecev. Pomembno 
medpredmetna povezava z drugimi predmeti. je, da vsebine, ki se jih naučimo, spoznamo, po-
V povezavi s slovenščino so učenci dobili nalogo, vežemo in uporabimo v vsakodnevnem življenju. 
da sestavijo svojo zgodbo, dogodivščino male-
ga robota na svoji poti. V nadaljevanju je sledila Ti izzivi so pri učencih s slabšo samopodobo 
predstavitev posameznih zgodb. Učenci so pri oz. učencih, ki težje navezujejo stike, omogoči-
nalogah utrdili poznavanje mreže (matematika, li vzpodbudno boljšo medsebojno sodelovanje. 
družba), določenih pojmov, kot je tloris in prome- Učenci so imeli pri nalogah možnost spontanosti, 
tna pravila. brez točnega načrta, ki mu je potrebno slediti, ter 
24
Daljša pot
Didakta
možnost eksperimentiranja. »Upoštevati mora- tera moderna tehnologija prinaša za učence ve-
mo, da se majhni otroci učijo na precej drugačne čjo korist kot škodo. Prav na tem mestu pridemo 
načine kot odrasli. Učijo se s primerjavo fizičnih na vrsto učitelji, da izluščimo plev od semen. 
izkušenj, interakcijami z drugimi ljudmi in lastni-
mi občutki. In ogromno se naučijo skozi svojo Kot navajata avtorja Belšak in Jug, nam moder-
domišljijo ... Igra je tisto, kar združuje logične in na tehnologija prinaša tako pozitivne kot nega-
ustvarjalne dele možganov«. (Mead) tivne vplive. V raziskavi sta ugotovila, da se pozi-
tivni vpliv kaže kot razvijanje refleksov, sprostitev, 
Avtorica Cassie poudarja, da če otrokom omogo- ustvarjalnost, boljša koordinacija, logično razmi-
čimo igre, aktivnosti za spodbujanje njihovega šljanje, večja domišljija, pomoč pri učenju, prido-
uma in njihove domišljije, se s tem gradijo, krepijo bivanje novih prijateljev. Kot negativno navajata 
povezave v možganih (sinapse). Te so potrebne za predvsem manj fizične aktivnosti in manj druže-
reševanje različnih problemov, logično sklepanje nja. (Belšak in Jug 2020)
in abstraktno razmišljanje. Nevroznanost potrju-
je, da vsaka nova izkušnja ustvarja nove sinapse. Zaključek
Razvoj teh povezav pri otrocih poteka veliko hitre- Učenci so bili ob zaključku delavnice navdušeni 
je kot pri odraslih. Večkrat ko izkušnje ponovimo, tako nad izvedbo in gradivom kot tudi nalogami. 
bolj se krepijo povezave in obratno, slabijo ali izgi- Zanimivo jim je bilo, da se robotek ob robu mize 
nejo, če se ne izvajajo redno. (Vir 3) samostojno ustavi in ne nadaljuje začrtane poti. 
Ob drugačnih okoliščinah bi svoje znanje lahko 
Ob tem se sprašujemo, kakšne spretnosti otro- nadgrajevali tako, da bi usvojili znanja za izved-
ci v resnici potrebujejo. Pomembno je, da otro- bo zahtevnejših nalog programiranja, z več izzivi, 
ci postanejo samozavestni pri svojem razmišlja- vendar smo bili zadovoljni, da smo delavnico lah-
nju in sposobnostih. Nove izkušnje in priložnosti ko izvedli tudi v tako negotovem času. Pri izvedbi 
učencem omogočajo, da eksperimentirajo in se smo upoštevali priporočila NIJZ-ja. 
igrajo z ustvarjanjem različnih rezultatov. Učenci 
se tako učijo, kako uživati ali kako se spoprijeti s Učenci so soočeni z različnimi situacijami v poveza-
težavo, ko gre kaj narobe. Razumevanje vzroka in vi s poukom, kot so ga bili vajeni. Drugačna doba, 
posledic ter njune medsebojne povezave je ključ- spremembe in koronavirus so posegli v izvedbo 
nega pomena za življenjske spretnosti. Otroci te pouka, vendar nas to ni ustavilo. Z veliko dobre vo-
sposobnosti razvijajo in vzdržujejo z eksperimen- lje smo uspeli učencem pouk popestriti, jih prite-
tiranjem, s spraševanjem zakaj in opazovanjem gniti, jih seznaniti z novostmi in vrednotenjem. Za-
razlik in podobnosti v vsakdanjem življenju in v nimivo je bilo, da so si učenci preko aktivnega dela 
igrah. Za ustvarjalnost pri otrocih je pomembno, in razmišljanja zapomnili velik del vsebin. Dobro je 
da razmišljajo »zunaj okvirjev«, da so navdušeni bilo, da so bili učenci učno aktivni, samostojni, da 
nad neuspehom, ki jih uči o tem, kako naj se na- ni bilo toliko frontalnega pouka, kar je cilj novih po-
slednjič lotijo problema. Pri ustvarjalnosti vemo, učevalnih metod. Na delavnice se ni bilo potrebno 
da je pomembna na različnih področjih, kot so posebej pripravljati ali imeti predhodnega znanja 
npr. znanost, matematika, jezik. V današnjem s področja programiranja. Ob zaključku so učenci 
času, v digitalni dobi, spremljamo, da naši otroci prejeli anketni vprašalnik, s katerim so izrazili svoje 
odraščajo v okolju, kjer ideje, fotografije in vide- mnenje o izvedenem dogodku. 
oposnetki potujejo s hitrostjo, ki jo je težko razu-
meti. (Vir 3)
Viri in literatura
Belšak, T., Jug, I. (2020): Vpliv sodobne digitalne tehnologije na 
Ne glede na to, ali gre za šolanje ali zunaj njega, vsakdanje življenje. Dostopno na: https://www.padeznik-mojasola.
se zdi, da ustvarjalnost najbolje uspeva, kadar je si/wp-content/uploads/2020/12/OS_Drzavno_Racunalnistvo_Vpliv_
sodobne_digitalne_tehnologije.pdf (30. 4. 2021)
ustvarjalna dejavnost nagrada sama po sebi in Brophy, J. (2004). Motivating students to learn, 2nd edition. Mah-
se človek ne ozira na mnenje drugih o rezultatih. wah, NJ: Erlbaum – članek Creative thinking. Dostopno na: 
https://courses.lumenlearning.com/atd-hostos-childdeve-
(Brophy 2004) lopment/chapter/creative-thinking/ (2. 5. 2021)
Glamnik, A., Veber, M. (2012): Robotika. str. 12-13. Ljubljana: Mini-
strstvo za izobraževanje, znanost in šport. Dostopno na: https://
Tehnološki napredek manualzz.com/doc/27553728/gradivo-robotika---ministrstvo-za-
Ob hitrih tehnoloških spremembah opažamo, -izobra%C5%BEevanje--znanost-... (11. 4. 2021)
Mead, S.: How Do Children Learn Through Play? Dostopno na: 
kako se življenje današnjih generacij ob pora- https://www.whitbyschool.org/passionforlearning/how-do-chil-
stu računalniškega opismenjevanja razlikuje od dren-learn-through-play (30. 4. 2021)
Vir 1: Kočevski inkubator pri poučevanju robotike v samem evrop-
življenja preteklih generacij, kar vpliva tudi na skem vrhu. Dostopno na: https://www.inkubator-kocevje.si/kubo/
osebnostni razvoj otrok. Narava poklicev je vedno novice-kubo/340-kocevski-inkubator-pri-poucevanju-robotike-
-v-samem-evropskem-vrhu (11. 4. 2021)
bolj vpeta v digitalno pismenost. Nove generaci- Vir 2: https://new.kubo.education/ (29. 4. 2021)
je učencev so v stiku z veliko različnimi oblikami Vir 3: Cassie (2017): Activities to Help Kids Develop Creative Thin-
king Skills. Dostopno na: https://www.teachstarter.com/au/blog/
tehnologije, vendar pa je potrebno razlikovati, ka- activities-to-help-kids-develop-creative-thinking-skills/ (2. 5. 2021) 
25
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Tabori za nadarjene učence v osnovni šoli
Tjaša Šinkovec, učiteljica gospodinjstva in kemije, OŠ Janka Modra, Dol pri Ljubljani
Učitelji se pri svojem delu vse pogosteje srečujemo z različnimi učenci. Eni izmed njih so 
tudi nadarjeni učenci. Njihova področja nadarjenosti so različna, od intelektualnega, ust-
varjalnega, tehničnega, telesno-gibalnega, glasbenega, učno-storilnostnega, likovnega 
ter dramskega. Ker smo na naši šoli poleg dodatnega pouka in drugih dejavnosti, ki jih 
izvajamo, želeli nadarjenim učencem in vsem tistim, ki izkažejo interes za to, ponuditi nekaj 
več, smo se odločili organizirati tabore, ki so potekali v šoli ali izven nje in na katerih bi se 
učenci lahko naučili česa novega na drugačen način. V članku sta tako predstavljena dva 
tabora, ki smo jih izvedli.
Nadarjeni učenci in motivacija Pomembno je, da učenju namenimo dovolj časa 
Nadarjeni učenci so v Zakonu o osnovni šoli opre- in da poteka v prijetnem delovnem vzdušju, ki 
deljeni kot »učenci, ki izkazujejo visoko nadpov- spodbuja krepitev in razvoj učenčeve notranje 
prečne sposobnosti mišljenja ali izjemne dosež- motivacije ter navaja k samouravnavanju učenja, 
ke na posameznih učnih področjih, v umetnosti ki pomembno pogojuje izjemne dosežke (Juriše-
ali športu.« (ZOsn-H 2011; 11. člen). Nadarjenost je vič 2014).
v zgodnjem otroštvu torej mogoče razumeti kot 
izjemen učni potencial, ki ga bo učenec v nasle- Spodbujanje kritičnega mišljenja
dnjih življenjskih obdobjih najverjetneje uresničil, Kritično mišljenje spodbuja učitelj, ko učencem 
v kolikor bo v njegovem učnem okolju izkusil do- omogoča, da:
volj učnih priložnosti oziroma spodbud in podpore -  sprašujejo in odkrivajo (raziskujejo), 
za napredovanje. Raziskave so pokazale, da ima -  so pozorni na natančno in jasno rabo jezika, 
poleg umskih sposobnosti veliko vlogo tudi učen- -  presojajo in vrednotijo jasnost relevantnih kri-
čeva motivacija, saj le motivirani učenci pričnejo z terijev, 
učenjem (sprašujejo, raziskujejo, berejo …) in vztra- -  sklepajo in interpretirajo, 
jajo pri tem, dokler ne zaključijo s svojimi naloga- -  argumentirajo (analizirajo in vrednotijo argu-
mi. Vsi nadarjeni učenci pa niso enako motivirani mente, lastne in tuje, jih oblikujejo),
za šolsko učenje, kar lahko ogrozi razvoj njihovih -  rešujejo probleme in se odločajo (uporabljajo 
potencialov in vodi celo k učni neuspešnosti (Ju- različne strategije reševanja problemov in ra-
riševič 2014). Nadarjene učence lahko pri njihovi znovrstne tehnike odločanja),
uspešnosti ovirajo tudi različni dejavniki, kot so: -  razmišljajo o lastnem razmišljanju (ga anali-
• strah pred spraševanjem, zirajo, vrednotijo in načrtno izboljšujejo) (Ru-
• slaba pozornost, pnik Vec 2012).
• hiperaktivnost,
• nizka samopodoba in pomanjkanje samoza- Tabor za nadarjene, ena od možnih oblik dela z 
upanja, nadarjenimi učenci
• nesposobnost tvornega delovanja pri skupin- Osnovni namen taborov, ki smo jih ponudili učen-
skem delu, cem naše šole, je nadarjenim in vsem tistim, ki si 
• čustvena in socialna nezrelost idr. (Žagar in želijo nekaj več in pokažejo zanimanje, ponuditi 
drugi 1999) razširjen program v skladu z njihovimi potrebami 
in zmožnostmi. Tabor nudimo učencem od pe-
Ker je motivacija pomembna spremenljivka uče- tega do devetega razreda. Potrudili smo se, da je 
nja in učne uspešnosti, je pomembno, da ji na šoli tabor zajemal več področji nadarjenosti. 
namenimo dovolj pozornosti (Juriševič 2014). Da 
bi ohranili motivacijo pri nadarjenih učencih, smo Tabor Učilnice pobega
se na naši šoli odločili, da bomo organizirali tabore Tabor Učilnice pobega je potekal na šoli. Učenci 
z različno vsebino, ki bodo potekali bodisi na šoli v so v petek popoldne po pouku prišli nazaj v šolo 
petek popoldne in soboto ter bodo učenci na šoli ter s seboj prinesli stvari, potrebne za nočitev v 
tudi prespali ali pa na centru šolskih in obšolskih šoli, saj je tabor potekal tudi v soboto do pozne-
dejavnosti preko vikenda (od petka do nedelje). ga popoldneva. Ker je bilo prijavljenih učencev za 
26
Didakta
tabor veliko, smo se odločili, da jih razdelimo na ločiti temo in zbrati vse zamisli, ki so jih naslednji 
dva dela, in sicer učence 5. razreda in učence 6.–9. dan uporabili pri ustvarjanju učilnice pobega. Vse 
razreda posebej. Tabor je tako potekal dva viken- obroke (večerjo, zajtrk, kosilo) so si učenci pripra-
da zapored. vili sami v učilnici gospodinjstva, s pomočjo učite-
ljice, pri čemer so razvijali svoje ročne spretnosti. 
Ideje in zamisli za učilnico pobega so učenci zače-
li zbirati že v petek in nato v soboto nadaljevali z V vsaki skupini je bil en učitelj, ki je skupino vodil 
uresničitvijo le-teh. in ji pomagal h karseda najboljši izvedbi njihove 
učilnice pobega. Učenci so ob sestavljanju učil-
Najprej so se učenci razdelili v tri skupine. Vsa- nice pobega razvijali svojo intelektualno, ustvar-
ka skupina je načrtovala svojo učilnico pobega, jalno, vodstveno, tehnično in likovno področje 
pred tem pa so morali »napeti možgančke«, do- nadarjenosti. Po sobotnem kosilu je sledil poskus 
27
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
rešitve iz učilnic pobega, ki sta jih pripravili drugi ki vključujejo: postavljanje hipotez, opazovanje in 
dve skupini. Reševanje je šlo učencem dobro od opisovanje pojavov, preizkušanje, beleženje ter 
rok in uspeli so pobegniti iz učilnic, ki sta jih pri- zbiranje podatkov in predstavitve opažanj in re-
pravili drugi dve skupini. Na koncu so svoje vtise zultatov. 
o taboru zapisali na liste in se pred odhodom do-
mov razmigali še s štafetnimi igrami, pri katerih 
so bili v ospredju učenci, katerih telesno-gibalno 
področje je močnejše. 
Tabor Raziskovanje koroških biserov (CŠOD 
Peca)
Nadarjeni učenci so se v petek dopoldne odpravi-
li na tabor proti Mežici (CŠOD Peca). Ob prihodu 
so se učenci spoznali ob spoznavnih in socialnih 
igrah, nato je sledilo eksperimentiranje. Učenci so 
izvajali različne kemijske in fizikalne eksperimen-
te ter tako razvijali svoje eksperimentalne veščine, 
28
Didakta
je sledil jutranji pozdrav soncu in joga. Po zajtrku 
so učenci spoznali motorično pot in plezali med 
krošnjami dreves.
Spoznali so tudi šport, imenovan disk golf, katerega 
cilj je spraviti leteči disk v posebej oblikovano kovin-
sko košaro in v katerem so se tudi preizkusili. Tako 
so razvijali svoje gibalne spretnosti. Sledilo je kosilo 
in počitek ter odhod proti rudniku Mežica. Vožnja v 
majhnih, zaprtih vagonih v rudnik je bila razburljiva, 
v rudniku pa so se naučili in izvedeli veliko novega. 
Ob vrnitvi nazaj na CŠOD je sledila večerja in večer-
ni dogodek, ki so ga pripravili učenci. Kasneje so se 
sprostili še ob družabnih igrah ter se odpravili spat. 
V nedeljo so si učenci po zajtrku izdelali vsak svo-
jo družabno igro. S tem so krepili svoje kreativno in 
ustvarjalno mišljenje. Nato so se razdelili v skupine 
in tekmovali v kvizu »Modrov vseved«. Nekaj vpra-
šanj se je nanašalo na obisk rudnika Mežica, v kate-
rem smo bili prejšnji dan, ostale naloge in vprašanja 
pa so spodbujale reševanje logičnih nalog in ugank. 
Po večerji so učenci pripravljali program za so- Zmagovalna skupina je po kosilu prejela tudi manj-
botni večerni dogodek. Cilj te naloge je bil, da si šo nagrado. Sledilo je še pisanje vtisov preživetega 
učenci zamislijo program in izvajanje ter povezo- vikenda in odhod proti šoli.
vanje le-tega, pripravijo kostume, scenografijo, 
se sami razdelijo po skupinah za različne točke v Literatura: 
programu in s tem urijo tudi sodelovanje v skupi- Juriševič, M. (2014): Kaj nadarjene učence motivira za šolsko uče-
nje? V: Juriševič Mojca (ur.) Spodbudno učno okolje, str. 15–28. 
ni ter samostojno reševanje problemov. Prav tako Ljubljana: Formatisk d.o.o.
se tu razvija tudi dramsko in literarno področje Rupnik Vec, T. (2012): Kritično mišljenje in nadarjeni učenci. V: 
Vzgojno-izobraževalno delo z nadarjenimi učenci osnovne šole, 
nadarjenosti. str. 28–37. Ljubljana: Present, d.o.o.
Zakon o osnovni šoli (ZOsn-H). (1996/2012). Pridobljeno s http://
pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448 
V soboto so se zbudili zgodaj in imeli še pred zaj- Žagar, D., Artač, J., Bezič, T., Nagy, M., Purgaj, S. (1999): Koncept: 
trkom jutranjo telovadbo. Telovadba je bila malo Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni osnovni šoli. 
Dostopno na https://www.zrss.si/wp-content/uploads/2021/01/
drugačna, kot tista, ki so jo vajeni iz šole. Po teku koncept-dela-z-nadarjenimi-ucenci.pdf
29
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Kreativno besedno ustvarjanje: 
Zastrta poezija 
mag. Urša Bajda, šolska knjižničarka/magistrica bibliotekarstva 
in informacijske znanosti, OŠ Tončke Čeč
Se trudite najti prave besede? Zakaj ne bi začeli z besedami nekoga drugega? Takšna je 
filozofija zastrte poezije, nedavnega umetniškega in literarnega fenomena, ki je doživel 
razcvet v zadnjem desetletju.
Bolj v tujini kot pri nas znano tehniko »iskanja« po- stencialne misli z medsebojnim vplivanjem besed 
etike med naključnimi besedami so poimenovali in podob (razporeditvijo besed). Ta preplet, splo-
Blackout poetry. Za slovenski prostor bi dobese- šno znan kot kolažiranje, je znova vzbudil ljubezen 
den prevod zatemnjena poezija morda deloval do fizične igre z jezikom in spodbudil pesnike k 
preveč mračno, zato sem se odločila, da koncept hkratnemu eksperimentiranju tako z obliko kot z 
poimenujem zastrta poezija. jezikom.
Verjetno ste že kdaj videli zastrto poezijo »v akciji«. Leta 2005 je Austin Kleon začel z ustvarjanjem za-
Morda se vam je v obliki zanimive fotografije prika- strte poezije v vsakodnevnem časopisu. Svoje »naj-
zala na vaši časovni premici na družabnih medijih dene« pesmi je objavil na spletu in požel številne 
ali pa ste prebrali serijo Iskanje poezije, ki je izhaja- pozitivne odzive.
la v časopisu The New York Times. Zastrte pesniške 
strani ni tako težko ustvariti, deliti in proslaviti, zato 
ni čudno, da so njihova prepoznavnost in izpeljan-
ke v zadnjem desetletju sovpadale z vzponom 
družbenih medijev.
Če boste pobrskali po svetovnem spletu, boste na-
šli veliko primerov zastrte poezije. Ko sem naletela 
na ta fenomen, sem se odločila, da bom malce raz-
iskala to umetniško in inventivno pesniško obliko. 
S tem didaktičnim pristopom je mogoče ustvar-
jalno popestriti pouk, učencem približati lepoto in 
moč besed ter pesnjenje. 
Tako kot večina stvari v literaturi ima zastrta poe-
zija (poimenovana tudi poezija za brisanje, redigi-
rana poezija in oblika najdene poezije) zapleteno 
zgodovino.
Austin Kleon (grafični oblikovalec)
Na spletni strani Writers.com sem prebrala članek 
»What is Blackout Poetry? Examples and Inspi-
ration«, v katerem Sean Glatch trdi, da prvi znani Austin Kleon je ameriški grafični oblikovalec, 
primeri zastrte poezije izvirajo iz časov Benjamina kreativec in profesionalni pisec, ki samega sebe 
Franklina (18. stoletje). Menda je Franklinov sosed, označuje kot pisatelja, ki riše. Je avtor dveh ne-
Caleb Whiteford, objavil redigirane različice časo- navadnih knjižnih uspešnic Kradi kot umetnik in 
pisa, pri čemer je uporabil besedne igre in na ta Pokaži svoje delo. Pri nas sta izšli pri založbi Mo-
način na časopisnih straneh ustvaril nove pomene. drijan. Kleon razmišlja o tem, kako biti ustvarjal-
ni v času, v katerem se nam zdi, da je bilo vse 'že 
Whiteford je bil mnogo pred svojim časom. Ta ustvarjeno'.
ustvarjalna igra z natisnjenim besedilom se je zno-
va pojavila šele mnogo kasneje – v obdobju da- Zastrta poezija je tako lahko primer poustvar-
daizma (1915–1925), za katerega je značilno, da so janja, hkrati pa povsem legitimno individualno 
umetniki izražali nadrealistične, absurdne in eksi- ustvarjanje.  
30
Didakta
Kako deluje, si oglejmo na primeru zastrte poezije Tylerja Knotta Gregsona. Izvorno besedilo te predelave 
(zastiranja besedila) je bilo Potovanja z oslom v Cevénu (10. poglavje), v katerem avtor Robert Louis Ste-
venson pripoveduje o spominih na potovanje po divjini, ko se je oddaljil od nedavne ljubezenske zveze.  
“In my solitude
I became aware of
lack.
Lie near me
in the starlight, quiet
and free.
A faint noise
of people passing in
sleeping cities
after hours of stillness.
There is romance
in the black
hours.”
"V svoji samoti
sem se zavedal
pomanjkanja.
Lezi poleg mene
v soju zvezd, tiho
in svobodno.
Rahel šepet
ljudi, ki zapuščajo
speča mesta
po urah mirovanja.
Obstaja romantika
v temnih
časih."
Zastrta pesem Tylerja Knotta Gregsona 
Vir:https://tylerknott.tumblr.com/post/172540715407/in-my-solitude-i-became-aware-of-lack-lie-near-me
31
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
Kratka analiza: ustvarjanje. Dovolj je ena natisnjena stran, v kateri 
Temačna pesem nas nagovori s čudovito preprosto- potem med vrsticami poiščemo in označimo bese-
stjo. Osrednje podobe so svetloba zvezd, speča me- de ali besedne zveze, ki tvorijo poetiko in dodajo tej 
sta in noč. Podobe druga za drugo gradijo roman- strani novo dimenzijo, nov pomen v smislu kreativ-
tično predstavo o tišini temne noči in spodkopavajo nega izdelka – pesmi, ki »skoči« iz besedila. Preosta-
splošno predstavo o romantiki kot svetli in energični. lo besedilo zastremo na način, da ga pobarvamo, 
počrnimo ali kako drugače likovno poustvarimo.
Ta zastrta pesem pomaga posodobiti tematiko ori-
ginalnega besedila Stevensonovih spominov, hkrati Učenci so pri iskanju »pravih« besed in besednih 
pa figurativno (s temnimi podobami) opozarja na zvez pozorni na jezik, izbiro besed, podobe, razpolo-
minljivost ljubezni. Obe besedili čudovito delujeta ženje in temo, ki zaokroža smiselni pomen celotne 
kot ločeni entiteti, hkrati pa tudi kot medbesedilni pesmi.
dialog.
V tem »prikritem«, hkrati pa ustvarjalnem in za-
Najboljša zastrta poezija pogosto vzpostavi dialog bavnem načinu poučevanja so učenci usmerjeni v 
s svojim virom. Kot ugotavlja avtorica Annie Dillard, uporabo in sintetiziranje z:
pomen besedila tako »niha med dvema poloma« in - izborom besed;
ustvarja nekakšno vizualno dialektiko. Niso pa vse - tematiko;
zastrte pesmi nujno povezane z izvornim besedilom, - tonom;
sploh za začetnike to ni preprosto. - dikcijo;
- razpoloženjem. 
Zastrta poezija v učilnici, šolski knjižnici … z učenci
Osnova za iskanje ali sestavljanje pesmi je lahko ka- Čeprav je videti kot zabava, celo igra, morajo učenci 
terikoli natisnjen vir: časopis, list iz uničene knjige, določiti temo tako, da skrbno izbirajo besede – ne le 
lahko zatemnite recepte, priročnike za vožnjo, sezna- naključnega seznama besed.
me sestavin na kosmičih, navodila za opekač kruha, 
strani iz leksikonov … tiskovine, ki bi jih sicer odvrgli za 10 KORAKOV, POMEMBNIH ZA ZASTRTO POEZIJO
star papir oz. reciklažo.
1 PREDSTAVITEV PRIMEROV
Lahko pa se tudi odločimo, da preslikamo posa- Najprej učencem prikažemo primere različnih na-
mezne natisnjene strani povsem uporabne knjige, činov, kako lahko ustvarijo zastrte pesmi, ki so jim 
jih natisnemo in uporabimo za kreativno besedno tako vsebinsko kot likovno privlačne.
Številni primeri so dostopni na svetovnem spletu
32
Didakta
Primer postopka oblikovanja zastrte pesmi
1. 2. 3.
1. Izvorno besedilo je ena stran romana Deseti brat (Josipa Jurčiča) iz leta 1866. Natisnjena je stran 48.
2. V besedilu so, z mislijo na vsebino romana, označene posamezne besede in besedne zveze.
Besede, ki tvorijo kar pomenljivo besedilo, prav o desetem bratu, so izpisane na mali list.
3. Končni izdelek
2 IZBIRA STRANI Z BESEDILOM 3 ISKANJE ZANIMIVIH BESED IN BESEDNIH ZVEZ
Učenci lahko uporabijo stran iz časopisa, kopirano Učenci naj pregledajo posamezno stran in iščejo 
zgodbo, kakšno informativno besedilo ali stran iz besede in besedne zveze, ki jih »nagovorijo«, jim 
knjige, ki je razpadla in je namenjena za star papir »skočijo« pred oči, kar pomeni, da se miselno pri njih 
in kasneje reciklažo. ustavijo in bi jim želeli pripisati poseben pomen. Te 
besede naj rahlo obkrožijo s svinčnikom.
Vsak učenec naj ima na voljo vsaj tri različne strani. 
To bo omogočilo izmenjavo med učenci in na kon-
cu edinstvene pesmi.
Stran iz odpisane knjige Iskanje in označevanje besed, ki tvorijo nov 
pomen 33
Didakta
ŠOLSKA PRAKSA
4 ODLOČITEV O TEM, KATERE BESEDE OSTANEJO
Učenci lahko preberejo seznam besed, ki so jih 
obkrožili, in s tem ponotranjajo ustvarjeno pesem. 
Spomnite jih, da beremo od zgoraj navzdol in od 
leve proti desni, zato morajo biti besede v tem vr-
stnem redu, da bo bralec pesem razumel tako, kot 
si to želi pesnik. Morda bodo našli besede, ki jih že-
lijo odstraniti iz svoje pesmi, ali pa se jim bo zdelo, 
da potrebujejo več. Zato je uporaba svinčnika na tej 
stopnji v veliko pomoč, saj lahko še vedno izbrišejo 
odvečne ali dodajo manjkajoče besede.
5 IZBOLJŠANJE IZBIRE BESED
Učenci naj na glas preberejo svoje pesmi, da se pre-
pričajo, ali imajo smisel. Lahko jih tudi izpišejo. 
Na tej stopnji naj se vprašajo, katero tematiko po-
skušajo predstaviti. Kaj želijo, da bralec razume ali 
čuti, ko bo prebral njihovo pesem?
6 POSTOPEK ZASTRJEVANJA
Ko so učenci zadovoljni s svojo pesmijo, lahko zač- Dve zaključeni zastrti pesmi 
nejo temniti preostalo besedilo okrog besed, ki se-
stavljajo pesem.
Učenci lahko besede preprosto počrnijo z marker- 8 DODAJANJE BARV
jem ali pa jih pobarvajo. Lahko likovno ponazorijo Z dodajanjem barv bo učencem končni izdelek sko-
celotno stran – uporabijo kolaž tehniko. Pri tem jih raj zagotovo še bolj všeč.
res ni potrebno omejevati.
9 NE POZABITE NA NASLOV
7 USTVARJANJE PODOBE Ko preberete pesem, se prepričajte, da so ji učenci 
Ko učenec obkroži besede, lahko skicira obliko, ki določili izvirni naslov. To bo pomagalo utrditi temo 
ustreza temi ali podobam pesmi. pesmi.
Faze likovne upodobitve zastrte pesmi
34
Didakta
10 OBJAVA – DELJENJE Z DRUGIMI Ob zaključku pedagoškega procesa si vzemite čas, 
Oblikujte razstavo zastrte poezije učencev v razre- da učenci razmislijo o svojih pesmih – kaj so želeli 
du, v šolski knjižnici ali na šolskih hodnikih. Pesmi s pesmijo izraziti, kako so izbrali besede, poudarili 
lahko tudi fotografirate, jih oblikujete v digitalni ga- razpoloženje, vplivali na ton in dikcijo svoje pesmi.
leriji in objavite prispevke na šolskih spletnih stra-
neh. Učence lahko posnamete med branjem pe- Da je mogoče, pričajo primeri pesmi, ki jih je zastrla 
smi in oblikujete video. (»našla« in oblikovala) šestošolka.
Zastrta poezija šestošolke OŠ Tončke Čeč 
Viri in literatura:
Dillard, A. (1996): Mornings Like This: Found Poems. New York : Harper Perennial.
Glatch, S. (2021): What is Blackout Poetry? Examples and Inspiration. Dostopno na https://writers.com/what-is-blackout-poetry-
-examples-and-inspiration, 13. 10. 2021.
Kleon, A. (2018): Kadar mi zmanjka idej, likam. Dostopno na https://govorise.metropolitan.si/zanimivosti/austin-kleon-graficni-obli-
kovalec-kadar-mi-zmanjka-idej-likam/, 13. 10. 2021.
Kleon, A. (2010). Newspaper Blackout. A bestselling book of poetry made by redacting newspaper articles with a permanent mar-
ker. New York : Harper Perennial.
Knott Gregson, T. (2021): Blackout poetry of Tyler Knott Gregson. Dostopno na https://tylerknott.tumblr.com/post/172540715407/in-
-my-solitude-i-became-aware-of-lack-lie-near-me ,13. 10. 2021.
35
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Napaka – sramota ali priložnost 
za učenje
Matejka Glogovčan, učiteljica razrednega pouka, OŠ Jakoba Aljaža Kranj
Že Seneka je napisal: »Errare humanum est,« torej: »Motiti se je človeško.« Pa vendar se v 
vsakodnevni šolski praksi na napako velikokrat gleda kot na nekaj slabega, nekaj, česar ne 
bi smelo biti. Učitelji so tisti, ki bi morali spremeniti tak pogled na napake in videti napako 
kot priložnost za učenje ter se o napakah in odnosu do napak pogovarjati z učenci. Ko bodo 
učenci skozi šolsko prakso izkusili, da so napake naravne ter celo potrebne na poti učenja, 
jih ne bo več strah, da se bodo osramotili pred drugimi, ampak bodo napake dojeli kot izziv, 
kot informacijo, česa se morajo še naučiti, in da je treba poiskati drugačen način reševanja.
1 Uvod Matthew Syed (2018) skozi resnične zgodbe o napa-
Nekega dne je hčerka po prihodu iz šole (obisku- kah z različnih področij ilustrira, kako se je čim bolje 
je nižje razrede osnovne šole) povedala, da so pri učiti iz napak. Trdi celo, da v življenju ne moremo 
pouku reševali nalogo in jo je na koncu učiteljica napredovati, če nismo pripravljeni preučiti lastnih 
pozvala, naj pove rešitev. Hčerka ji je odgovorila, da napak. Če torej spremenimo odziv in si priznamo, 
naloge še ni končala. V resnici jo je že rešila, vendar da smo naredili nekaj narobe, s tem lahko veliko 
ni bila prepričana, ali jo je rešila pravilno. Strah jo je bolje izkoristimo svoje sposobnosti tako v službi kot 
bilo, da bo njena rešitev napačna in se ji bodo so- tudi v vsakdanjem življenju.
šolci smejali. »To bi bila pa res sramota,« je končala 
svoje pripovedovanje hčerka. Kot primer dobre prakse navaja področje letalstva. 
Da bi bilo usodnih napak na tem področju čim manj, 
Pomislila sem, kako sem bila glede napak vzgoje- je vsako letalo že dolgo opremljeno s skoraj neuni-
na jaz, kaj so mi ob napakah sporočali starši in uči- čljivo črno skrinjico, ki snema delovanje letala in po-
telji. Ne spomnim se niti enega primera, ko bi mi govore v njem. Tako lahko ob vsaki napaki ali strmo-
kdo od odraslih ob storjeni napaki rekel: »Čudovito, glavljenju letala pregledajo in analizirajo, kaj je šlo pri 
to je sijajna priložnost za učenje!« poletu narobe. S to metodo je v zadnjih desetletjih 
letalska industrija postala zelo varna, zaradi česar so 
Začela sem se spraševati, kakšen je moj odnos do »nauki črne skrinjice« dragoceni za vse, ki si v svojem 
napak v šolski praksi. Ali učenci sploh smejo nare- življenju prizadevajo za odpravljanje napak. 
diti napako ali jo morajo skrivati? Ali morda dam 
ob napakah učencem vedeti, da so neumni, slabi, 3 Odnos do napak v šoli
nesposobni? V šolski praksi vsakodnevno prihaja do napak. Ka-
kšen pa je odnos do napak na področju šolstva? 
2 Ali naj se iz napak kaj naučimo? Kako glede napak vzgajamo učence? Kakšen od-
V Slovarju slovenskega knjižnega jezika je napaka nos imajo učenci do napak? Ali so učenci pozorni 
opredeljena kot nekaj, kar ni v skladu z določenim na svoje napake in v njih vidijo priložnost za učenje? 
pravilom, normo, opredeljena je kot neki napačen Kako se ob storjenih napakah počutijo? Ali se bojijo, 
postopek, napačno delovanje, napačno obnašanje. da bodo naredili kaj narobe, ko delajo nalogo, rešu-
jejo problem? Ali se pri pouku učimo iz napak?  
Vsi si želimo biti in živeti brez napak. Naučeni smo 
celo, da se napak sramujemo. Vendar nismo po- Učiteljev odnos do napak in način popravljanja na-
polni, napake so del življenja. Majhen otrok se ne pak bistveno vplivata na učenčev pogled na učenje, 
boji napak: če pade, medtem ko se uči hoditi, vsta- hkrati pa tudi na njegov pogled nase. Če se učitelj iz 
ne ... In spet in spet … Z odraščanjem pa se nau- napake norčuje, jo na glas ponavlja pred celim ra-
čimo, da so napake nekaj slabega, nezaželenega, zredom, s tem žali in sramoti učenca, ki naslednjič 
celo nepotrebnega. Da je nekaj slabega, da pade- raje ne bo več sodeloval in bo imel odpor do učenja. 
mo, se spotaknemo, se zmotimo … Od sebe in od 
otrok pogosto zahtevamo popolnost. Vendar pa Učenci se skozi leta šolanja naučijo, da je tisti, ki 
delamo napake, če opravljamo naloge, če pišemo, dela napake, len, ne dela naloge, je neodgovoren 
računamo, govorimo, rešujemo probleme, ustvar- … Hkrati pa se naučijo, da tisti, ki uspejo v življe-
jamo, izumljamo nekaj novega, se učimo … nju, ne delajo napak. Tako vsi želijo postati odlič-
36
Didakta
ni učenci, ki ne delajo napak, perfekcionisti, ki se napaki je po navadi odziv na napako negativen, 
bojijo, da bi naredili napako, in mislijo, da je nekaj zbudijo se »negativna« čustva: sram, strah pred 
narobe z njimi, če se zmotijo. neuspehom, obup, razočaranje. Veliko učencev 
se ne zna spopasti s temi čustvi, kar onemogoča 
Pa vendar je resničnost drugačna. Tako učenci učenje iz napak. Marsikdo niti sam sebi ni zmo-
kot učitelji delajo napake. Tu je na mestu vpraša- žen priznati napake. Kako premagati to oviro, ki 
nje, ali res želimo vzgajati odlične učence, ki ne onemogoča učenje? Brene Brown (2018) poudar-
delajo napak. ja pomen občutka lastne vrednosti. Če čutimo, da 
nismo dovolj dobri, ob storjeni napaki premišlju-
Učitelji so prvi, ki morajo ozavestiti, kako se odzo- jemo: Kaj si bodo ljudje mislili?/ Nihče ne sme iz-
vejo na napako, na kakšen način izpostavijo na- vedeti. / Pretvarjal se bom, da je vse v redu.
pako in učenca, ki je napako naredil. Ozavestiti 
morajo dejstvo, da je strah pred napakami nena- To je priložnost za učitelje, da učence naučijo, 
raven, naučen, privzgojen ter da je prepričanje, da kako se spopasti z napakami in negativnimi ob-
se ne smemo zmotiti, napačno. Napake niso ne- čutji ob tem. To je tudi priložnost za učitelje, da 
kaj dokončnega. naučijo učence razumeti vrednost napake, neu-
speha: napaka nam daje pomembne informacije 
Latinski izrek pravi: »Včerajšnja napaka naj ti je in priložnost, da se iz nje nekaj naučimo. Ko ugo-
danes učitelj.« Učitelj je tisti, ki mora zbrati po- toviš, da si nalogo oz. problem rešil napačno, nam 
gum, da sprejme lastno nepopolnost, saj se bodo ta »tema« razširi perspektivo in vidimo druge mo-
učenci od njega naučili, da so napake resnično žnosti. Zato je treba učence naučiti, da napako 
priložnost za učenje. Sv. Avguštin je z besedami: »sprejmejo«.
»Fallor ergo sum,« torej: »Motim se, torej sem,« po-
udaril, da je delati napake nekaj, kar nas dela ljudi, Čustvene odzive se namreč lahko naučimo ko-
je del naše človeškosti. gnitivno uravnavati, kar lahko služi kot učinkovit 
mehanizem obvladovanja. Nevroznanstvene razi-
4 Ozaveščanje negativnega odnosa do napak skave kažejo, da lahko čustvena regulacija zmanj-
Učenje je poleg tega, da je razumski proces, pre- ša negativna čustva. Med učinkovite strategije 
pleteno tudi z motivacijo in s čustvi. Ob storjeni uravnavanja čustev spadata reinterpretacija, ki 
37
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
vključuje umestitev situacije v okvir na bolj pozi- Ugotovitev: Naredil sem napako. 
tiven način, in depersonalizacija, ki vključuje raz- Nato sledi: Kaj se lahko iz tega naučim? Kaj bom 
mišljanje o situaciji na bolj objektiven način, na- naredil v prihodnje? 
mesto da bi jo jemali osebno. Takšno uravnavanje 
umiri čustveni odziv in omogoči učencu, da se pri Napake so tako povratne informacije o tem, kaj 
pouku zbere kljub slabšemu čustvenemu stanju ne deluje, kaj je treba spremeniti pri svojem delu, 
(Hinton in Fisher 2013). katera informacija manjka, kako izboljšati proces 
… Napako je torej treba sprejeti kot kažipot, ki nas 
Prgić predlaga, da se z učenci pogovorimo, ka- usmeri v drugo smer.
kšna sporočila o napakah so dobivali od odraslih v 
svojem življenju. Njihove odgovore nato primerja- Xiaodong Lin-Siegler in drugi (2016) so v raziskavi 
mo s trditvami, kot so: ugotovili, da je dijakom učenje o znanstvenikih ter 
-  Napake so slabe. o njihovem naporu, ki so ga vložili, da so prišli do 
-  Ne smeš delati napak. novih odkritij, pomagalo izboljšati ocene in pove-
-  Neumen si, nesposoben si, če delaš napake. čati zanimanje za znanost. Pomembno sporočilo 
-  Če narediš napako, tega ne pokaži drugim. zgodb je, da so tudi najboljši znanstveniki morali 
-  Če ugotovijo, da si naredil napako, najdi izgovor, trdo delati in izkušati napake na svoji znanstveni 
četudi ni resničen. poti ter da se napakam in neuspehu ne da izogniti.
Učenci tako ozavestijo, da v vsakdanjem življenju Tudi učitelj se vpraša, kaj lahko izve iz napak učen-
napake niso vedno spodbudne ter da lahko izva- cev: napaka je lahko posledica nepozornosti učen-
bijo tudi negativne občutke, občutek nepopolno- ca, neznanja, neutrjene učne snovi, treme … V pri-
sti, sramu. Učenci v pogovoru ozavestijo, zakaj se meru neznanja lahko učno snov ponovno razloži. 
napak bojijo, kaj je namen napak, kakšen je učin-
kovit odziv na napake. Pomembno je, da učitelj sprejema vse odgovore 
in znanje izgrajuje tudi na nepravilnih in delnih 
Jane Nelsen (2014) predlaga pozitiven odziv na odgovorih, da napako sprejme mirno ter se trudi, 
napako … da najde nekaj, kar lahko pohvali in spodbudi, v 
38
Didakta
napakah pa poišče možnosti za učenje. Prav tako - »Všeč mi je, da si poskusil različne strategije pri 
je dobro dati možnost tudi učencu, da sam najde reševanju matematičnega problema, dokler 
napako in jo popravi oz. da napako najdejo in po- ga končno nisi rešil.«
pravijo učenci. - »Vidim, da si vložil veliko truda v učenje. Kljub 
temu si naredil veliko napak. Skupaj poglej-
5 Od toge k razvojni miselni naravnanosti va in ugotoviva, česa še ne razumeš.« (Dweck 
Carol Dweck (2016) je poudarila, da je soočanje z 2007a)
neuspehom in napakami zelo pomemben način - »Zelo mi je všeč, kako si se odzval, ko si odkril 
mišljenja. Pri ljudeh je ugotovila dve vrsti miselno- napako.« (Holcar Brunauer 2017, 7)
sti: togo in razvojno (v literaturi tudi termin miselna 
naravnanost k rasti). Ljudje s togo (fiksno) misel- Pri odnosu do napak je pomembno tudi dejstvo, 
nostjo verjamejo, da je inteligentnost prirojena in da si učitelj z učenci postavi neki smiselni cilj, npr. 
je s trudom ne moremo bistveno spremeniti. Na da se naučijo poštevanko, rešijo neko nalogo, pro-
šolskem področju se kaže kot prepričanje, da so blem. V tem primeru učenci sprejmejo napake 
otrokovi dosežki rezultat njegovih danih sposob- kot neizogiben del procesa. Cilj je osvojiti neko 
nosti, ki jih bodisi ima bodisi nima. znanje, rešiti neki problem, in ne izogibati se na-
pakam. Ko pridejo težave in napake, se spomnijo 
Ljudje z razvojno miselnostjo pa svoje sposobno- na postavljeni cilj, ta jih motivira, da vztrajajo kljub 
sti obravnavajo kot nekaj spremenljivega, nekaj, naporu.
kar se lahko razvija. To pomeni, da jih je mogoče 
izboljšati s trudom in učenjem. Verjamejo, da lah- Učitelj naj bi učencem predstavil zahtevnejše na-
ko postanejo inteligentnejši z vztrajnostjo, delom, loge kot zanimiv izziv. V primeru, da je učencem 
trudom in zavzetostjo. naloga zelo težka in delajo napake, učitelj izkoristi 
to kot priložnost, da uči učence različnih strategij, 
Raziskave so pokazale, da so učenci s fiksno misel- če se prva ne obnese. Uči, kako se ob napaki usta-
no naravnanostjo nagnjeni k izogibanju izzivom viti in razmisliti, kako nadaljevati – kot detektiv, 
zaradi strahu, da bi nato spoznali, kako neinteli- ki rešuje svoj primer. V primeru, da je reševanje 
gentni so. Ti učenci se izogibajo priložnostim za naloge neuspešno, učitelj spodbudi učenca, naj 
učenje, če bi lahko naredili napako. Te si namreč razloži svoj način reševanja. Učitelj reče: »Zanimiv 
razlagajo kot posledico pomanjkanja sposobnosti. način. Pomislimo, kaj je šlo narobe, ali nam daje 
Verjamejo, da če si dovolj sposoben, ti ni treba v kak namig za novo pot reševanja. Kaj bi morali 
učenje vlagati veliko truda in napora. Ko ti učenci storiti?« Če je učencem nekaj težko in ne znajo, 
naredijo napako, jo raje, kot da bi jo popravili, sku- učitelj lahko doda: »Ne znaš še.« (Dweck 2010)
šajo prikriti (Blackwell idr. 2007, Dweck 2007a).
Vprašanja, ki spodbujajo miselno naravnanost rasti:
Učenci z razvojno naravnanostjo napake spreje- -  Kaj si se iz te izkušnje, napake naučil?
majo kot neizogiben del učenja: če sem dobil sla- - Iz katere napake si se danes nečesa naučil? Kaj 
bo oceno, se moram naslednjič bolj potruditi ali si se naučil?
poiskati drugo strategijo (Dweck 2007a). Ti učen- - Kaj boš naredil, da izboljšaš svoje delo?
ci rečejo: »Rad imam izziv,« ali: »Napake so naše - Potrudil si se, vendar ti ni uspelo. Kaj, meniš, je 
prijateljice,« ali: »To je bilo poučno.« (Dweck 2010.) vzrok za to?
Učenec, ki je razvojno naravnan, bo ob soočenju z - Bi lahko to drugič naredil kako drugače?
napakami rekel: »Zmorem,« ali: »Vztrajam,« ali: »Ta 
pot ni prava, šel bom po drugi poti,« ali: »Vedno Napaka je lahko za učenca boleča izkušnja, ven-
lahko napredujem,« ali: »Ne bom naredil iste napa- dar pa razvojna naravnanost učencu predlaga, da 
ke dvakrat. Zdaj bom šel po drugi poti.« se s problemom sooči in iz njega nekaj nauči. Na-
pake so informacije, ki vodijo k uspehu, ki povedo, 
Dweck je skozi raziskave ugotovila, kako razvijati kaj je treba izboljšati, da bi se približali uspehu.
razvojno naravnanost. Staršem in učiteljem svetu-
je, naj ne hvalijo inteligence, sposobnosti in talen- 6 Pomen spodbudnega, varnega in sproščene-
ta, npr.: »Kako si pameten, kako si bister.« Osebne ga vzdušja v razredu
nalepke, povratne informacije, vezane na otrokovo Učitelji se morajo zavedati, da z načinom komu-
osebnost, podpirajo togo naravnanost. Pozitivne nikacije, izbiro učnih dejavnosti in z načinom po-
povratne informacije in pohvale naj bodo usmer- učevanja posredujejo učencem sporočila. Učenci 
jene na otrokovo dejavnost, npr.: »To si dobro nare- ta sporočila razbirajo in ocenijo, ali je klima naklo-
dil,« ali: »Odlično si se naučil,« ali: »Lahko bi se bolj njena ali nenaklonjena učenju. Učenci niso pri-
potrudil.« Pohvaliti je treba proces: otrokov vloženi pravljeni tvegati, da se bodo morda osmešili, če 
trud, strategije dela, vztrajnost, napore, napredek, si učitelji niso pridobili njihovega zaupanja (Boe-
vzdržljivost (Dweck 2007a in 2007b), na primer: kaerts 2013).
39
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Če pa se učenci pri izražanju svojih misli, ču- učenje, kjer je napaka del poti na poti do cilja, ki 
stev, želja, potreb, izkušenj, domišljije, opažanj in je znanje. Hkrati pa tak pogled na napako učitelje 
ustvarjalnosti počutijo varne ter sprejete, si upajo in učence osvobodi od pehanja za perfekcioniz-
tvegati in delati napake (Holcar Brunauer 2017). mom, saj taka perspektiva ohranja samospošto-
Ko učenci skozi šolsko prakso izkusijo, da so napa- vanje, gradi pozitivno samopodobo ter spodbuja 
ke naravne, da so del učenja ter celo potrebne na radovednost in ustvarjalnost. Spreminjanje po-
poti učenja, učencev ne bo več strah, da se bodo gleda na napake pa je proces, je vsakodnevno na-
osramotili pred drugimi, ampak bodo napake vajanje na nov pogled in udejanjanje tega pogle-
dojeli kot izziv, kot izkušnjo, kot informacijo, kaj da v šolski praksi.
se morajo še naučiti, dodelati in kje se lahko še 
razvijejo. Kdor naredi napako, je še vedno vreden Za konec še ena zgodba iz razreda: Nekega dne 
spoštovanja.  se je neki učenec zmotil. Njegov sošolec ga je po-
gledal, se mu nasmehnil in rekel: »Nič hudega, če 
Mnenje vrstnikov ima pogosto še večji vpliv kot si naredil napako. Saj smo v šoli!«
mnenje učitelja. Zato je zelo pomembno, da ra-
zred učencev deluje povezano, da med učen-
ci prevladujejo dobri medsebojni odnosi, torej 
odnosi, ki spodbujajo, ki so sočutni, sodelovalni, 
spoštljivi … V takem ozračju so učenci do učenja 
odprti, imajo do njega pozitivno čustveno narav- Literatura
Blackwell, L., Trzesniewski, K., & Dweck, C. S. (2007): Implicit 
nanost, s tem pa so lahko tudi uspešnejši. Potre- theories od intelligence predict achievement across an ado-
bujejo podporo, empatijo, sočutje do sebe, krog lescent transition: A longitudinal study and an interventi-
on. Child Development, 78(1), 246‒263. Dostopno na https://
zaupanja (sebi in drugim), se počutiti varno, da www.researchgate.net/publication/6477294_Implicit_Theori-
lahko raziskujejo. In naredijo tudi napako. es_of_Intelligence_Predict_Achievement_Across_an_Adole-
scent_Transition_A_Longitudinal_Study_and_an_Intervention/
link/5b438ef50f7e9bb59b1af9b7/download    (10. 10. 2020)
Učenec bo šele v okolju, kjer ima pravico do napa- Boekaerts, M. (2013): Motivacija in čustva imajo ključno vlogo pri 
učenju. V: S. Sentočnik (ur.): O naravi učenja, str. 85‒104. Ljublja-
ke, lahko razvijal svojo radovednost, ustvarjalnost na: ZRSŠ. Dostopno na https://www.zrss.si/pdf/o-naravi-ucenja.
in inovativnost. Kot pravi Musek Lešnik (2020), pdf  (20. 9. 2020)
Brown, B. (2018): Darovi nepopolnosti: Vodič do življenja z vsem 
mora otroku včasih tudi spodleteti in včasih se srcem: Sprejmite to, kar ste. Ljubljana: Družina.
mora soočiti s frustracijami in odrgnjenimi koleni. Dweck, C. S. (2007a): The Perils and Promises of Praise. Educati-
onal Leadership, 65 (2): str. 34‒39. Dostopno na http://www.ascd.
V nasprotnem primeru bo radovednost ugasnila org/publications/educational-leadership/oct07/vol65/num02/
in izzvenela. Ken Robinson dodaja: »Če se nisi pri- The-Perils-and-Promises-of-Praise.aspx (10. 10. 2020)
Dweck, C. S. (2007b): Boosting achievement with messages 
pravljen zmotiti, ne boš nikoli naredil nič izvirne- that motivate. Education Canada, 47(2): 6‒10. Dostopno na 
ga.« Prav okolje, kjer so napake dovoljene, učenci https://www.cardiffschools.com/cms/lib/CA01000801/Centricity/
Domain/87/boosting_achievement_dweck.pdf    (22. 7. 2020)
lahko izbirajo nove, izvirne poti in rešitve. Dweck, C. S. (2010): Even geniuses work hard. Educational lea-
dership, 68(1): 16‒20. Dostopno na http://www.ascd.org/publica-
tions/educational-leadership/sept10/vol68/num01/Even-Geniu-
Samopodoba kot zbirka naših samozaznav in ses-Work-Hard.aspx (24. 7. 2020)
prepričanj o sebi se začne oblikovati v zgodnjem Dweck, C. S. (2016): Moč miselnosti: Kako uresničiti svoje zmo-
žnosti. Tržič: Učila International.
otroštvu in se postopno razvija vse življenje. Ustre- Hinton, C., in Kurt W. Fischer, K. W. (2013): Učenje iz razvojne in 
zna pozitivna samopodoba varuje otroke in mla- biološke perspektive. V: S. Sentočnik (ur.): O naravi učenja, str. 
105‒121. Ljubljana: ZRSŠ. Dostopno na https://www.zrss.si/pdf/o-
dostnike v soočenjih z različnimi izzivi okolja in -naravi-ucenja.pdf   (20. 9. 2020)
okoliščinami. Pozitivna samopodoba otrokom in Holcar Brunauer, A. (2017): Formativno spremljanje v podporo 
vsakemu učencu. V: Vključujoča šola: Priročnik za učitelje in 
mladostnikom olajšuje upravljanje s konflikti in druge strokovne delavce, str. 4‒17. Ljubljana: Zavod Republike 
upiranje negativnim pritiskom okolja (Musek Le- Slovenije za šolstvo.
Lin-Siegler, X., Ahn, J. N., Chen, J., Fang, F.-F. A., & Luna-Luce-
šnik 2017). Tudi spremenjen pogled na napako in ro, M. (2016): Even Einstein struggled: Effects of learning about 
prave povratne informacije staršev, vzgojiteljev, great scientists’ struggles on high school students’ motivati-
on to learn science. Journal of Educational Psychology, 108(3), 
učiteljev pa tudi vrstnikov pomagajo pri obliko- 314–328. dostopno na https://doi.org/10.1037/edu0000092     (27. 
vanju pozitivne samopodobe. Pozitiven način 10. 2020)
Musek Lešnik, K. in Lešnik Musek, P. (2017): Samozavedanje, sa-
spoprijemanja z napakami v šolskem okolju je za movrednotenje, pozitivna samopodoba: Priročnik za prvo trile-
učence pomembna izkušnja, ki jim pomaga, da tje OŠ. Brezovica pri Ljubljani: IPSOS. Dostopno na https://www.
abced.si/samozavedanje-samovrednot-1-triletj   (29. 10. 2020)
se na tak način soočajo tudi z neuspehi pozneje Musek Lešnik, K. (2020): Radovednost, ustvarjalnost, inovativ-
v življenju – neuspeh, ki ni dokončen, ampak kot nost ‒ Kaj lahko predam svojim otrokom in učencem? Dostopno 
na https://www.abced.si/post/radovednost-ustvarjalnost-inova-
življenjski izziv in priložnost za preizkušanje nove, tivnost-kaj-lahko-predam-mojim-otrokom-in-u%C4%8Dencem 
drugačne poti. (20. 8. 2020)
Nelsen, J.(2014): Pozitivna disciplina. Griže: Svetovalno-izobraže-
valni center MI.
Sklep Prgić, J.: Pozitivna disciplina, delovno gradivo na seminarju.
Robinson, K., in Aronica, L. (2016): V elementu: Ko odkriješ svojo 
V vsakodnevni šolski praksi je treba ozaveščati od- strast, se vse spremeni. Ljubljana: Lectour.
nos do napak in ga spreminjati od negativnega k Syed, M. (2018): Nauki črne skrinjice: Zakaj se večina ljudi niče-
sar ne nauči iz napak, nekaterim pa to vseeno uspe. Ljubljana: 
pozitivnemu pristopu, kjer je napaka priložnost za UMco.
40
Didakta
Vodena vizualizacija za otroke v razredu
Lea Svatina Janžič, profesorica razrednega pouka in magistrica menedžmenta 
vseživljenjskega izobraževanja, Osnovna šola Dušana Flisa Hoče
V sodobnem svetu, kjer se življenjski tempo stopnjuje, so naši otroci izpostavljeni različnim 
obremenitvam kot tudi stresnim situacijam na dnevni bazi. Pri svojem delu opažamo, da 
se otroci ob hitrem tempu, različnih zahtevah šole in dodatnih aktivnostih ne znajo spo-
padati s stresnimi situacijami na pravilne načine. Nekateri zapadejo celo v nervozo. Zato 
jih je potrebno naučiti tehnik umirjanja in sproščenega dihanja, ki jim bodo koristile tudi 
kasneje v življenju. V svoji praksi zato uporabljamo različne dejavnosti za boljše počutje in 
spopadanje s stresom. Otroci s takšnim znanjem pridobijo tudi na samopodobi in zaupan-
ju vase. V prispevku je podrobneje predstavljena tehnika vodene vizualizacije, ki je najpo-
gosteje uporabljena v prvem in drugem triletju, v podaljšanem bivanju, jutranjem varstvu, 
na gibalnih delavnicah, pri urah športne vzgoje ter interesni dejavnosti. 
1 Uvod jazu. Pomaga nam, da odkrijemo, kdo smo, in 
V današnjem svetu imajo tudi otroci skrbi, celo se sprejmemo ter lažje sprejemamo ljudi in svet 
najmlajši. Poln šolski urnik obveznosti, naloge, okrog nas (Frencl Žvanut 2017). 
priganjanje staršev k učenju, stremljenje k odlič-
nim ocenam, odgovornost, izvenšolske dejavno- Pri vodeni vizualizaciji se sproščamo brez fizič-
sti, utrujenost, konflikti v družini in težave z vr- ne aktivnosti. Ko umirimo možgane, posledično 
stniki so najpogostejši stresorji, ki preplavijo naše umirimo telo. Pomembno je, da se skoncentrira-
otroke in mladostnike. Vse zgoraj naštete in še mo, se poglobimo in si pripovedovanje pravljice, 
katere druge situacije lahko na otroka delujejo ki jo vodja bere, slikovito predstavljamo. Ključ za 
negativno, simptome pa opazimo na čustvenem, pomiritev in ustvarjanje pozitivnih občutkov v te-
vedenjskem in telesnem nivoju. Z uporabo tehnik lesu so pomirjujoče in prijetne slike v naravi, npr. 
sproščanja se lahko naučimo učinkovitega spo- morje, travnik, gozd. Veliko vlogo ima pripovedo-
prijemanja s stresom in pravilnih načinov reše- valec in njegov način branja zgodb ter umirjen 
vanja situacij, ki nas doletijo. Dejavnosti za boljše glas (Srebot in Menih 1994). 
počutje nas vodijo v umirjeno dihanje, sproščeno 
vedenje, pozitivno naravnanost in občutek, da Ura sproščanja v razredu poteka lahkotno in za-
smo kos vsakdanjim nalogam. želeno. Otroci jo zelo radi izvajajo in je nikoli ne iz-
pustijo. Velikokrat jo želijo izvesti večkrat na teden. 
Z učenjem tehnik sproščanja otrokom omogoči- Ura vodene vizualizacije, ki so jo poimenovali »Vdih 
mo samostojno spopadanje s stresom in jih na- in izdih – zmorem sam«, poteka samostojno z nji-
učimo samopomoči ob različnih situacijah. Cilji hove strani. Najprej smo na začetku leta v oddel-
učenja vizualizacije so najti pot v lastno notra- ku podaljšanega bivanja spoznavali metode diha-
njost, se telesno in umsko umiriti, poiskati mir v nja in tehnike sproščanja, nato smo se odločili, da 
duši, se sprostiti, iskati samega sebe, raziskovati bomo celo šolsko leto izvajali eno uro vizualizacije 
lastno globino, globoko dihati, prisluhniti notra- na teden. Četrto- in petošolci ugotavljajo, da jih v 
njosti in se srečati z nezavednimi deli sebe. Vsi ti stres ženejo pehanje za ocenami in prenatrpan ur-
cilji pripomorejo k posameznikovi duhovni rasti nik, zato so jim tehnike sproščanja že v štartu bile 
in samospoznavanju. S tem pa krepimo samo- všeč in so kaj hitro spoznali pozitivne učinke. Poto-
zavedanje in samopodobo, postajamo močnejši, vanje v domišljijo si že izmišljajo tudi sami, tako je 
lažje pretakamo čustva v telesu in jih usmerjamo nastala mini zbirka domišljijskih pravljic 4. b razre-
navzven, prav tako krepimo nadzor nad svojo raz- da. Redna praksa petkovih uric za sproščanje nam 
burkano notranjostjo ter se lažje spopadamo z omogoča lažje spopadanje s stresom in nas pelje 
zunanjim svetom. na potovanje v našo notranjost, nam prinaša mir 
S pomočjo vizualizacije odkrivamo lastna občutja, in sproščenost.
misli in doživljanje določenih situacij, dogodkov 
ter doseganje ciljev ali posameznih faz do cilja. 2 Stres
Predvsem raziskujemo in pridobivamo informa- Stres je v slovarju slovenskega knjižnega jezika 
cije o tem, če misli ustrezajo našemu resničnemu opisan kot odziv organizma na škodljive zunanje 
41
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
vplive in je stalnica v našem življenju. Ne moremo 2.1 Simptomi stresa
se mu izogniti, vseeno pa je tisti, ki nam pomaga Stresni simptomi so pogosto prepleteni. Pomemb-
preživeti. Vsakodnevno govorimo o negativnem no je, da jih poiščemo na vseh ravneh in se jih zave-
stresu, ki traja dlje časa in lahko vodi v različne te- damo. Le tako jih lahko z ustreznimi načini zmanj-
žave. Kako doživljamo stres, je odvisno od vsakega šamo. Slika Simptomi stresa prikazuje prepletanje 
posameznika. To je odvisno od osebnosti, starosti, sklopov simptomov stresa. Na sliki vidimo simpto-
izkušenj, vrednot, prepričanj in okoliščin, v katerih me stresa v mislih in čustvih, telesne simptome in 
se pojavi. Največkrat pa je na preizkušnji doživlja- simptome s spremenjenim vedenjem. Sklopi so 
nje naših lastnih zahtev in zahtev okolja ter naša prikazani kot trije krogi, ki se med seboj prepletajo 
sposobnost reševanja problemov (Jeriček 2011). in vplivajo drug na drugega (Jeriček 2011). 
MISLI TELO
Tega ne zmorem. potne in mrzle dlani
To je grozno, kar se pospešen utrip srca
mi dogaja. glavobol
Vsi pritiskajo name. prebavne motnje
Težko mi je. izpuščaji
Slabo se počutim. slabost
Zmešalo se mi bo. ČUSTVA zakrčene mišice
Preveč je vsega. potrtost težave z dihanjem
napetost
jeza
pretirana
občutljivost
razdražljivost
prepirljivost
VEDENJE
pomanjkanje volje
neorganiziranost
jokavost
Simptomi stresa težave s spanjem
težave s pozornostjo
https://skei.si/uploads/skei2/public/_
custom/SKEI20stres20izgoreva-
nje202016.pdf
Znani so tudi učinki stresa na naše telo, počutje ter obnašanje, ki so predstavljeni v spodnji tabeli:
Običajni učinki stresa ...
... na naše telo ... na naše počutje ... na naše obnašanje
tesnoba, 
glavobol, mišični krči, bolečine nemir, 
bolečina v prsih, strah, prenajedanje ali anoreksija
utrujenost, izbruhi jeze
slabša motivacija, 
manjši libido, odvisnost od drog, alkohola, 
slabša zbranost, nikotina
slabost, jeza, odsotnost, apatija, 
nespečnost, malodušje
razdražljivost, 
prekomerno potenje žalost, 
depresija
Učniki stresa na telo
https://med.over.net/clanek/odgovor-nasega-telesauma-na-stres/
42
Didakta
2.2 Otroci in stres strah in stres. Razvija se pozitivna samopodoba, 
Beseda stres pomeni nenavaden telesni, duševni ustvarjalnost, samoizražanje, vztrajnost, hkrati pa 
ali umski napor, ki zahteva napor vseh fizičnih in se krepijo medosebni odnosi. Otroke je potrebno 
psihičnih sposobnosti, da ga obvladamo. Večina v ta svet popeljati spontano z igro, glasbo, nežno 
mehanizmov, ki nam omogočajo primerno re- besedo in prijetnim okoljem. S tem jih osvobo-
akcijo v stresnih situacijah, poteka podzavestno dimo strahov, približamo jim tišino, naučimo jih 
in samodejno. Na ta način pa ne sprostimo na- zaupati vase, izražati svoja hotenja ter občutenja, 
kopičene energije. Otroci so vsak dan podvrženi njihove misli pa usmerimo na prijetne dogodke, 
velikemu številu stresnih faktorjev, kot so hrup, ki se dogajajo okrog njih (Napret 2012).
promet, prevelika količina podatkov, vizualnih vti-
sov ter sprememb okolja. Če je otrok predolgo v 3.2 Priprava in dihanje
takem okolju, lahko pride do stanja stalne živčne Pred sproščanjem se ustrezno pripravimo, sicer 
in telesne napetosti. Tak otrok običajno slabše spi, želenega rezultata ne bomo dosegli. Poskrbeti 
se ne more koncentrirati, postane bolj občutljiv, je potrebno za mir v okolici. Izberemo primeren 
zmanjša se mu telesna odpornost, začne mu pri- prostor, ki ga zatemnimo. Prižgemo svečke za lep, 
manjkovati življenjske energije. Lahko se zgodi, dišeč in sproščujoč ambient. Otroci naj ležijo na 
da telo več ne loči med različnimi nevarnimi ali tleh. Položaj naj izberejo sami, saj jim mora biti 
nenevarnimi impulzi iz okolja; otroka zato vsaka predvsem udobno. Z drugimi otroki se ne dotika-
malenkost razburi (Goručan 2016). jo, predvsem naj imajo dovolj prostora okoli sebe.
3 Sproščanje Za vaje umirjanja je najbolj pomembno pravilno 
Kaj je sprostitev? Najprej pomislimo na počitek, dihanje. Med vajami se diha skozi nos in izdihuje 
ko odmislimo skrbi in težave ter preprosto uži- skozi usta. Dihanje se upočasni, kar pomeni, da se 
vamo. Naše misli so usmerjene na prijetne stva- organizem sprošča. Nekaj minut dihamo počasi 
ri, ki nas osrečujejo in napolnijo z novo energijo. in ugotavljamo, če imamo prehodne vse dihalne 
Tudi otroci imajo svoje skrbi in doživljajo stres na poti. Na začetku je dihanje plitvo, nato se poglobi. 
vsakem koraku, tako v šoli kot doma. Zato je tudi Oči se zaprejo.
sprostitev zanje zelo dobrodošla, če ne že nuj-
na. Sprostitev je opredeljena kot naravno stanje 4 Vizualizacija
duha in telesa brez potrebe po fizični ali psihični Vizualizacija je sprostitvena tehnika, ki sprosti naš 
napetosti. Počitek in sprostitev ne pomenita isto. um in telo, umiri misli in zmanjša napetost. Pri iz-
Za sprostitev je potrebno nekaj narediti, zato se vajanju vizualizacije vključimo našo domišljijo, čuti 
tukaj sprašujemo, kako otroke naučiti prepoznati, pa so usmerjeni v jasno predstavljanje nekih po-
kdaj je telo mirno in sproščeno ter kdaj temu ni dob. Omenjena tehnika nam pomaga, da se po-
tako. Pri sprostitvi se soočimo z našimi čustvi in vežemo na nezavedni in zavedni ravni. Umu in mi-
njihovim vplivom na naše telo. Zato otroke lah- slim omogočimo, da usmerijo telo proti pozitivnim 
ko peljemo v svet sprostitve s pripovedovanjem odzivom (5 najboljših tehnik sproščanja, b. d.). 
zgodb, ki ustvarjajo domišljijsko čutne predstave 
sproščenega telesa (Napret 2012). Vizualizacijo z drugim izrazom označujemo kot 
duhovno poglobitev v nas same. Dokazano spod-
3.1 Pomen sproščanja buja delovanje možganov oziroma desne mož-
Biti sproščen pomeni predvsem umiriti se, si za- ganske polovice, kjer imamo center za ustvarjal-
mišljati kaj lepega, zaspati, se igrati ali se spreha- nost in čustva. Od tam pošilja dražljaje preko mo-
jati v naravi. To so pogledi otrok, ki jim otroštvo žganske skorje v hormonski in avtonomni živčni 
predstavlja najbolj neskrbno, svobodno in igrivo sistem. Ta tehnika nam omogoča prehod v stanje 
obdobje. Da pa lahko otroci takšno življenje živi- globokega psihofizičnega miru, v duhovno in te-
jo, jih je potrebno sproščanja naučiti. To znanje je lesno sprostitev. 
naložba v njihov osebnostni razvoj, saj jim okolje, 
v katerem živijo, pogosto ne daje dovolj možnosti Pomembno je, da verjamemo v zdravilno moč 
za predelavo vtisov, ki so jih ustvarili čez dan (Na- naših misli ter v pozitiven učinek naših ravnanj. 
pret 2012). Misli so tiste, ki realnost povezujejo s sanjami in 
željami. Vizualizacija nam je dana z rojstvom, ško-
Sprostitev otroku pomaga spoznavati, poslu- da pa je, da smo se ji kot odrasli odpovedali, saj 
šati in izražati svoja notranja čustva, kakor tudi bi lahko bila pomemben dejavnik za uresničitev 
spoznavati svoje telo. Pozitiven vpliv sprostitve naših ciljev. Tehnika, pri kateri uporabljamo spo-
se kaže na kognitivni, čustveni in socialni ravni. sobnost predstavljanja, nam pomaga obvladovati 
Pomiri se mišični in živčni sistem, krepi imunski stres, izrabiti potenciale, ki so skriti v naši notra-
in spi se lažje. Sprošča se um, izboljšajo se kon- njosti, prav tako pa dokazano spodbuja telesne 
centracija, spomin in pozornost, zmanjšata pa se procese samozdravljenja (Smiljanič, b. d.).
43
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Vizualizacija pomeni slikovno predstavljanje z no- 4.1 Sprostitev z domišljijskim potovanjem – pod-
tranjim očesom. Z njim si v možganih predstavlja- pora s pravljicami
mo slike ali prizore. Avtorici Menih in Srebot nava-
jata, da je sodobna psihologija dokazala, da prijetni Potek učne ure
prizori, ki so lahko realni ali ustvarjeni v možganih, Učna ura mora biti zgrajena tako, da otroke pri-
v našem telesu spodbudijo pozitivna in prijetna vede od nemira k miru. Osnovni pogoj za tišino in 
občutja. Naše telo umirijo v 10 minutah (Menih in mir pri uri je, da otroci zaznajo razumevanje in glo-
Srebot 1994). bok mir ter sproščenost tistega, ki vodi uro. Otroci 
se trudijo, da bi vadili zbrano in po vajah sproščeno 
Mildred Masheder, bivša predavateljica na london- obležijo, želijo si sproščanja. Velikokrat želijo ostati 
ski univerzi, ki je kar 40 let raziskovala otroško nara- v svetu domišljije in v svojem mirnem telesu, zato 
vo, je dejala, da duševne slike otroku predstavimo se jim po navadi ne mudi odpreti oči in vstati. Z 
zato, da ga za nekaj trenutkov odpeljemo »iz njega zbranostjo dokazujejo, da so našli pot do svoje no-
samega«. Zato je za otroke primerna vodena vizu- tranjosti. 
alizacija, kjer nekdo vodi otroke na pot domišljije 
in jih pripelje tudi nazaj. Vsakemu otroku dopusti- Prve tri učne ure v podaljšanem bivanju s četrto- 
mo, da si izmisli in zgradi lasten svet in prostor, ki je in petošolci potekajo v duhu učenja, kako se ura 
zanj nekaj posebnega in kamor se vrača, kadar mu izvaja. Najprej se naučimo dihalnih tehnik, sprosti-
je hudo. Po njenem mnenju vodene vizualizacije tve telesa in poteka sproščanja telesa od glave do 
spodbujajo ustvarjalnost in domišljijo. pet. V prvem delu učne ure se učenci pripravijo na 
sproščanje tako, da se udobno namestijo na blazi-
Kot pravita Menih in Srebot (1994), je pred začet- ne na tleh. Vsak ima dovolj prostora za svoj lasten, 
kom vizualizacije pomembno, da se otrok sprosti udoben položaj. Sledi branje domišljijske zgodbe, 
z dihanjem. Prav tako je pomembno, da nas nihče počasi in nežno. V tem delu učenci ležijo na tleh in 
ne moti, da je v bližini in v prostoru mir in tišina. imajo zaprte oči. Zbrano poslušajo pripovedoval-
Otrok si bo tako lažje predstavljal domišljijske pri- ca in v mislih odpotujejo v daljne dežele. Nekateri 
zore. Pri prvih vizualizacijah si izmislimo preprost celo zaspijo. 
pojem in tudi vprašanja, s katerimi pomagamo 
otroku ustvarjati svoj domišljijski svet. Dobro je, da Drugi del ure poteka na tleh v domišljijskem po-
so pojmi otroku blizu, npr. iz narave ali živalskega tovanju. 
sveta. Šele ko otroci usvojijo vizualizacijo pojmov, 
lahko nadaljujemo z daljšimi besedili. Pomemben Tretji del ure je priklic učencev nazaj v realnost, 
je tudi glas bralca, ki mora biti pomirjujoč in ne- kar mora potekati počasi in mirno. V domišljiji jih 
žen. Prijetno branje, ki poteka počasi, s posamezni- vodimo nazaj v razred ter jih nežno pripravimo na 
mi premori, da se otroci lahko vživijo v besedilo in obuditev telesa iz globokega transa, v katerega so 
podoživljajo dogajanje, pripomore k intenzivnemu padli. Na koncu je pomembno, da učenci o svojih 
potovanju v lastni notranji svet. izkušnjah govorijo, tako se lahko pripovedovalec 
oziroma učitelj še bolje pripravi na naslednjo uro 
Otroka moramo postopno uvajati v tak način spro- sproščanja. Skozi celotno uro jih učitelji vodijo več-
stitve, drugače namen ne bo dosežen. Temo in krat, da usvojijo zaporedje.
zahtevnost zgodbe prilagajamo starosti ter razvoj-
ni stopnji otrok. Slednji se znajo odlično preleviti v Učenci zelo hitro usvojijo potek ure in jo zaradi 
pravljične junake, si v svoji domišljiji odlično pred- pozitivnih izkušenj želijo velikokrat ponoviti. Ker 
stavljajo, slišijo, vonjajo in občutijo vse podrobnosti so učenci v četrtem in petem razredu že zelo sa-
zgodbe. Ko otroci zaprejo oči in jih zunaj nihče in mostojni, izberemo vodjo kar med njimi. Druge 
nič ne moti, se resnično sprostijo in umirijo. zaposlimo s pisanjem domišljijskih zgodb. Nasle-
dnjo uro sproščanja učenci pripravijo sami. Njihova 
Napotki za izvajanje vodene vizualizacije: učna ura se imenuje »Vdih in izdih – zmorem sam« 
• Otroci naj imajo dovolj časa za izgraditev svoje in je na urniku ob petkih. 
miselne podobe.
• Če podob ne ustvarijo, ni s tem nič narobe. Naj Izkustvena praksa
le sproščeno ležijo, morda jim uspe naslednjič. Učenci so po preteku prvega uvajalnega meseca 
• Prav tako ni nič narobe, če zaspijo. sami pripravili uro sproščanja v podaljšanem biva-
• Če so pred izvedbo vizualizacije nemirni, jih nju. Najprej so pripravili prostor, kjer so umaknili 
umirite s počasnim, globokim dihanjem. mize in stole na stran ter na sredino učilnice pri-
• Z večkratnim izvajanjem se bodo otroci prej in nesli blazine, ki so si jih izposodili v gibalnici. Zate-
lažje pomirili (Rutar 2016). mnili so žaluzije ter prižgali svečko in dišeče palčke 
44
Didakta
Sproščanje v krogu 
Dihalne vaje 
na sredini prostora. Na računalniku so prižgali tiho, drane Schmidt. Nato smo se lotili pisanja zgodb še 
sproščujočo glasbo, poiskali so glasbo za medita- mi. Učenci so uporabili svojo domišljijo in nas lepo 
cijo, ki ima 528 Hz in dokazano odpira srčno čakro. presenetili z zanimivimi kratkimi domišljijskimi 
V uvajalnem času sem jim prebirala različne vizua- potovanji. Nato so se dogovorili, katera od zgodb 
lizacijske pravljice ter jih predvajala na Youtube ka- jim je najbolj blizu, da bi jo v prvi uri sproščanja 
nalu. Predelali smo knjigi Relax kids avtorice Mar- tudi prebrali. Izbrali so vodjo, ki zna mirno in te-
nete Viegas ter Igre sanj Cvetke Rutar, prav tako koče brati, ter se dogovorili za izmenjavo bralca in 
smo prebrali priročnik Vodena vizualizacija Go- zgodb v vsaki naslednji uri, ki jo bodo še pripravili. 
45
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Ko so imeli učilnico lepo pripravljeno, so se poma- in pozabili na tegobe tistega dne. Vsako izkustvo 
knili na blazine. Vsak si je poiskal svoj prostor in je bilo individualno, vsi tudi niso želeli govoriti o 
se udobno namestil. Eni so ležali na trebuhu, dru- njem. Zagotovo pa jim je prineslo sprostitev tele-
gi na hrbtu ali boku, vsekakor pa so si izbrali sebi sa in uma po napornem dnevu v šoli.
najbolj priljubljen položaj. Ko so se umirili in zaprli 
oči, je vodja začel z dihalnimi vajami, ki smo se jih Analiza
že predhodno naučili v uvajalnem obdobju. Z di- Sproščanje v obliki vodene vizualizacije je pote-
hanjem smo sprostili telo, in sicer po vrsti, najprej kalo po ustaljeni praksi, ki smo si jo zamislili na 
prste na nogah, noge, kolena, boke, trebuh, prsni začetku šolskega leta. Ko so učenci usvojili korake 
koš, roke, komolce, dlani, prste na rokah, vrat ter in potek sproščanja, so vsakič zmogli več oziroma 
glavo. Učenčeva telesa so bila v sproščenem sta- je njihovo telo bilo prej pripravljeno na sprostitev.
nju, zato je vodja lahko začel z domišljijskim poto-
vanjem. Zgodba je bila srednje dolga in je učence V začetnih urah so nam delale preglavice dihalne 
peljala v naravo, na cvetoč travnik. Zgodbe otrok vaje, saj smo se morali vsi naučiti pravilno dihati, 
so bile zelo različne, zato je bila tudi izkušnja vsa- velikokrat se nam je vrtelo. Nato smo imeli težave 
kič drugačna. s sprostitvijo, ker nas telo ni ubogalo, v bistvu so 
nam misli švigale sem in tja, ter se nikakor niso 
Po zaključku branja so učenci ponovno sprošča- hotele umiriti. Z večkratnim ponavljanjem uric 
li telo z dihalnimi vajami, ampak v tem delu so z sproščanja smo urili naš um in telo, da se sprosti 
dihanjem prebudili speče okončine. Potovali so in odmakne od vsakdana. Seveda so nas na za-
od glave, vratu, ramen, rok, dlani, prstov, prsne- četku motili tudi zunanji dejavniki, kot je hrup na 
ga koša, trebuha, bokov do nog, kolen, gležnjev, hodniku, zvonjenje zvonca, vpadi drugih učencev 
stopal in prstov na nogah ter jih počasi in nežno v razred, ampak brez teh izkušenj ne bi dodelali 
prebudili. Odprli so oči, ampak še niso vstali, saj poteka sprostitvene ure do potankosti in je prive-
so morali nekaj trenutkov posvetiti tudi zbujanju dli do resnično izpolnjujoče izkušnje, kot jo ima-
uma. Počasi so se postavili v sedeč položaj in si mo danes. Zgodbe, ki smo jih pisali, so postajale 
pomeli oči. V tišini so sedeli nekaj trenutkov, po- daljše in domišljijsko bogatejše. Peljale so nas ve-
tem pa sem jih povprašala po občutkih in izku- dno dlje v notranjost. S tem pa smo naučili telo 
šnjah. Vsak učenec je imel svojo lepo potovanje, globoke sprostitve in odmika od različnih šolskih 
eni so celo zaspali. Vsi pa so se prepustili domišljiji dejavnikov. 
Primer pravljice za vodeno vizualizacijo 
(iz knjige Igre sanj, Cvetka Rutar)
Drevo
Umiri svoje dihanje. Počasi in globoko dihaj skozi nos. Zapri oči. Položi roki na 
trebuh in opazuj njegovo dviganje in spuščanje. 
V mislih pojdi na sprehod po travniku. Poletje je na vrhuncu. Sonce že dobro 
greje. Dobro si oglej travnik, katere trave rastejo, katere cvetlice, katere živali 
najdeš na tleh in na rastlinah, barve cvetov. Potem poglej naokrog. Tam v 
daljavi opaziš samotno drevo. Sprehodiš se do njega. Ko se mu približaš, opa-
zuješ njegovo velikost in mogočnost. Usedeš se in nasloniš glavo na njegovo 
deblo. Njegova senca ti dobro dene. Pobožajo te glasovi ptic in rahlo gibanje 
krošnje v vetriču. Zapreš oči in počasi vdihuješ vonj poletja. Tvoje telo se ovije 
v zeleno svetlobo, ki se nazadnje zbere v tvojem srcu. Začuti jo. Začuti, kako 
zdravi tvoje srce in raztaplja žalost, ki morda leži v njem. In vse težke misli 
počasi odhajajo. Zdaj občutiš le še mir. S to spokojnostjo v srcu odideš in se 
vrneš domov.
Zaveš se svojega telesa in prostora, v katerem si sedaj. Premakni se, lahko se 
pretegneš, in ko si pripravljen, odpri oči.
46
Didakta
Po preteku dveh mesecev smo že obvladali izved-
bo ure in naše telo je zahtevalo redno tedensko 
sprostitev, saj smo ga navadili na mirno obliko 
sproščanja. Učenci so se neizmerno veselili teh ur 
in poročali o boljšem počutju, večji samozavesti, 
manjši utrujenosti, predvsem pa o lažjem telesu 
ter boljšem premagovanju vsakdanjega stresa. 
Bili so čustveno bolj stabilni, bolj povezani med 
sabo, prav tako so povezali svoj um in telo v celoto 
ter se naučili tehnik za vse življenje. Poročali so, 
da tudi doma prakticirajo sproščanje ob glasbi; 
da jim slednja pomaga pri učenju. Namen je bil 
dosežen. 
Kot je rekla Marneta Viegas, so zgodbe čudovit 
način raziskovanja, učenja in zavedanja za otro-
ke. Otroci se vanje z lahkoto vživijo ter odpotujejo Položaj male kobre na koncu 
v domišljijski svet. Raziskave kažejo, da zavestna 
meditacija pomirja um, povečuje kreativnost ter 
izboljša kognitivne in emocionalne veščine. Preko 
vodene vizualizacije otroci izboljšajo samozavest, 
zaupanje vase, zmanjšajo in lajšajo stres, napore 
ter nemir. Izvajanje tehnik sproščanja globoko 
učinkuje na umsko, čustveno in fizično blagosta-
nje otrok. 
5 Zaključek
Odrasli in otroci smo dnevno podvrženi različnim 
stresnim dejavnikom. Če je stresa preveč, se ne 
počutimo dobro, nas je strah, smo napeti, razdra-
žljivi, imamo težave s spanjem in koncentracijo. 
Zato v vsakodnevnem tempu nujno potrebuje-
mo sprostitev, da harmonično uravnamo sebe in 
svoje življenje. Ko smo sproščeni, smo bolj polni 
energije in zmoremo več. Lažje se soočamo z vsa-
kodnevnimi izzivi (Srebot in Menih 1996).
Učenec bere domišljijsko zgodbo 
Otroci največ časa preživijo v šoli, zato jim šolske ob-
veznosti in zahteve predstavljajo tudi največ stresa. 
Učitelj lahko prepreči ali vsaj omili tipične stresne 
situacije z ustvarjanjem sproščenega vzdušja v ra-
zredu in s tehnikami sproščanja, ki jim bodo vsako- Viri in literatura
Božič, U. (2021): Pravljična joga. Ljubljana: Mladinska knjiga. 
dnevno učinkovito pomagale na njihovi poti. Goručan, L. (2016):  Pravljična joga. Ljubljana: Pedagoška fakulte-
ta, UL - diplomsko delo.
Jeriček, H. (2007):  Ko učenca strese stres in kaj lahko pri tem na-
Vizualizacija je le ena izmed tehnik, ki poleg spro- redi učitelj. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja RS, 1. natis.
stitve učenca nauči tudi stvari, ki so lahko njegova Kramer, N. (2016): Joga v vrtcu. Koper: Pedagoška fakulteta, di-
plomsko delo. 
orodja v vsakdanjem življenju, kot so fokus, kon- Napret, H. (2012): Predšolski otrok v svetu sprostitve. Koper: Peda-
centracija, samokontrola, samozavest, samozave- goška fakulteta, diplomsko delo.
Rutar, C. (2018):  Igre sanj: fantazijska potovanja za odrasle in 
danje, vztrajnost, potrpežljivost idr. otroke z energijo hvaležnosti. Ljubljana: Založba Animayush. 
Rutar, C. (2017): Dragi starši: s čuječnostjo do harmonije odnosov. 
Ljubljana: Založba Animayush. 
Tudi pri lastnem izvajanju vizualizacije z učenci v Rutar, C. (2016): Jaz: poti do čustvene razbremenitve in kvalite-
razredu so se pokazali pozitivni učinki sproščanja. tnega sobivanja. Dobrova: Društvo Spletje. 
Rutar, C. (2016): Jaz: poti do čustvene razbremenitve in kvalite-
Otroci so bili mirni, pozitivni, koncentrirani, spro- tnega sobivanja. Dobrova: Društvo Spletje. 
ščeni. Najboljše pa je bilo, da so si želeli znati še Starc, R. (2007): Stres in bolezni. Ljubljana: Sirius AP.
Srebot, R. in Menih, K. (1994): Sprostitve: praktični napotki za bolj-
več podobnih tehnik za sproščanje in so zahte- še telesno in duševno počutje. Ljubljana: Domus.
vali izvajanje vsaj enkrat tedensko. Sami pri sebi Srebot, R. in Menih, K. (1996): Potovanje v tišino. Ljubljana: DZS.
Viegas, M.(2014): Otroci, sprostite se! Čarobna skrinjica. Ljubljana: 
so opažali spremembe in o njih poročali. Izvaja- Star Elysium.
nje tehnik je pustilo pozitiven vtis na otroke in jim Viegas, M. (2016): Otroci, sprostite se! Zvezdice. Ljubljana: Star 
Elysium.
dalo orodje za življenje. Zagorc, M. (2003): Sprostimo se. Ljubljana: Fakulteta za šport.
47
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
Medijski tehnik in finance 
mag. Anja Megušar, profesorica matematike, Srednja medijska in grafična šola Ljubljana
Mladi in denar. Ali dijake umetniških smeri, kot je medijski tehnik, zanima ekonomija? 
Letos že drugo leto poučujem poleg matematike tudi osebne finance in lahko napišem, 
da jih zelo zanima. Zanimivo mi je poučevati predmet, ki vsakogar zanima, v primerjavi z 
matematiko, ki ne zanima nikogar. Članek govori o finančnem opismenjevanju mladih. 
Mladi dandanes ne vedo veliko o financah. Ko slišijo besedo finance, imajo v mislih direk-
torje velikih podjetij. Ne vedo pa, da se vsak dan srečujejo z njimi. Na šoli smo se odločili, da 
jih poučimo, kaj je posojilo in kaj varčevanje ter kako privarčevati za obdobje po upokojitvi.
»Kupi si nekaj, kar si želiš.« Kaj pa si želimo? Si že-
limo nekaj dražjega? Kako bomo prišli do izpolni-
tve dražje želje, če pa je babica premalo podarila? 
Ko odraščajo, se seveda želje večajo: telefon, avto … 
Ko odrastejo, pa se želijo osamosvojiti. Toda kako? 
So nas starši dovolj poučili o ravnanju z denarjem? 
Kdaj je čas, da gremo »na svoje«? Dijake preprosto 
poučim, da dokler ne vedo, koliko znaša položnica 
za elektriko, vodo, smeti … ni čas za osamosvojitev. 
Ko jih bodo začele zanimati takšne stvari, pa mora-
jo paziti, da zaslužijo več, kot bodo znašali stroški. 
Osamosvojiti se na podlagi privarčevanega denar-
ja je težko, saj bo kupček skopnel. Kaj pa potem? 
Mladi morajo razumeti, da dokler živijo pri star-
ših, starši plačujejo položnice. Nič ni zastonj v naši 
družbi.
Na naši šoli dijaki poslušajo predavanja o financah 
en semester po eno uro na teden. V tem času se 
posvetimo ravnanju z denarjem, varčevanju, poso-
jilom, izbiri sanjskega poklica in kako preživeti po 
upokojitvi. 
Uvod
Otroke ob vstopu v šolo bralno in matematično V svetu financ velja nekaj osnovnih pravil za ravna-
opismenjujemo. Ko so starejši, jih opismenjujemo nje z denarjem:
tudi naravoslovno, digitalno, estetsko, umetniško 
… Naučimo jih brati, pisati, računati. V zadnjih ča- 1 Porabi manj kot zaslužiš
sih jih naučimo uporabljati računalnik bolje, kot Denar ne sme vladati nam, pač pa moramo mi 
ga znamo mi sami. Pozabimo pa na finančno in obvladovati njega. Življenje od plače do plače je 
potrošniško pismenost. Znajo mladi presoditi, ali težko in ga nikomur ne privoščim. Dijake že prvo 
se bolj splača varčevati za počitnice ali preprosto uro pozovem, da začnejo zapisovati svoje prihod-
prekoračiti limit na bančnem računu? V sodob- ke in odhodke. Na list papirja, v svoj dnevnik ali 
nem svetu kapitalizma je finančna pismenost preprosto v aplikacijo na telefonu. Zapisati morajo 
vedno bolj pomembna. Potrošniki potrebujejo ve- tako velike prihodke (žepnina, štipendija) kot tudi 
ščine, znanja in strategije za olajšanje vsakdanjega majhne (najden kovanec na pločniku). Zapisati pa 
odločanja. Zaradi spreminjajočih razmer je za po- morajo tudi vse odhodke, velike (plačilo položnice 
trošnike finančno izobraževanje postalo kar vseži- za telefon) in majhne (kavica, cigareti). Dokler ne 
vljenjska izkušnja. Zato smo se na šoli odločili, da ta vemo, kam damo denar, ne moremo z njim upra-
znanja ponudimo našim dijakom. vljati. Že po enem mesecu tako dijaki spoznajo, da 
je položnica za telefon sicer visoka, ne porabijo pa 
Finančno opismenjevanje največ denarja za telefon. Ena kavica na dan, vsak 
Otroci se s svetom financ srečajo že ob prvem pre- dan, ali pa škatlica cigaret na dan ni zanemarljiv 
jetju žepnine, denarnega darila. Babice zelo rade strošek. Konec meseca pogosto preseže položnico 
namesto fizičnih daril darujejo denar z besedami: za telefon.
48
Didakta
2 Del dohodkov najprej nameni varčevanju 4 Pametno se zadolžite
Naslednji korak pri upravljanju z denarjem je razpo- Osnovno pravilo financ pravi, da se za stvari, ki niso 
reditev sredstev. Dijakom naročim, naj dobro pre- nujne, ne zadolžujemo. Dijakom predstavim razliko 
gledajo svoje prihodke in odhodke, ki so jih pridno med luksuznim avtomobilom in rabljenim avtomo-
zapisovali. Ugotoviti morajo, koliko denarja porabijo bilom. Česa si želijo in kaj potrebujejo. Marsikateri 
za nujne stroške (položnice, prehrana) in koliko de- izdatek lahko načrtujemo vnaprej in tako lahko zanj 
narja zaslužijo. Ko ta dva zneska odštejejo, vidijo, ko- varčujemo. Dijaki spoznajo, da pri varčevanju na svoj 
liko denarja imajo pravzaprav na voljo za svoje želje. kupček privarčevanega denarja dobijo obresti. Pri 
Svetujem jim, da s polovico tega zneska vsak mesec zadolževanju pa bodo poleg izposojenega denarja 
varčujejo. Varčujejo za dolgoročne cilje, kot so izpit morali vrniti tudi obresti. Če bodo šli na počitnice, ki 
za avto ali maturantski izlet. Kasneje, ko se bodo si jih ne morejo privoščiti, s kreditom, bo po koncu 
osamosvojili, bo ta polovica namenjena investiranju počitnic ostal grenak priokus odplačevanja posojila. 
in varnostni rezervi. Drugo polovico pa lahko pora- Če pa bodo odšli na počitnice s privarčevanim de-
bijo za svoje vsakdanje potrebe in »kavice«. narjem, bodo ponosni nase. Po počitnicah pa bodo 
ostali le spomini na peščene plaže in zabavo.
Z dijaki se pogovarjamo tudi o različnih oblikah 
varčevanja in investiranju. Spoznajo, da je varčeva- Naučijo se tudi razlikovati med kreditom in ban-
nje na bankah zaradi nizkih obrestnih mer primer- čnim limitom. Limit je sicer zelo enostavno posoji-
no le za kratkoročna varčevanja in za likvidnostne lo, hitro dostopno, je pa tudi najdražje posojilo. Vsi 
potrebe. Primerno je za varnostno rezervo, ko gre vedo, da jim bankomat ponudi dva zneska »stanja«, 
kaj narobe. Za dolgoročne cilje pa so primernejši redko kateri dijak pa razume, da večja številka ne 
vzajemni skladi, ki obljubljajo večje donose. Še ve- predstavlja njegovega denarja in da bo moral upo-
dno pa so dovolj varni, da vlagamo denar in varču- rabo le tega plačati.
jemo za pokojnino, tudi če nismo ekonomisti.
5 Padci nas krepijo in so naša najboljša šola
3 Oblikuj varnostno rezervo Vsi, ki so v svojem življenju uspeli, so na svoji poti 
Denarja, ki je namenjen dolgoročnim ciljem, ne doživeli tudi padce, a so se vedno pobrali in se iz 
porabljamo. Namenjen je našim ciljem v priho- tega nekaj naučili. Poraz in uspeh gresta z roko 
dnosti. Predstavlja pa tudi našo varnostno re- v roki. Zato je še toliko bolj pomembno, da se z 
zervo. Sedaj, ko živijo pri starših, bodo za njiho- mladimi pogovarjamo o njih. Mladi pogosto ne 
ve potrebe poskrbeli oni. Ko pa bodo imeli svoje vedo, kaj bi počeli v življenju. Ne vidijo se čez 5, 10 
družine in bodo ostali brez službe, pa bo to lahko let. Vedo, kaj okolica pričakuje od njih. Oni pa se v 
predstavljalo velik problem. Velik problem lah- vsem skupaj izgubijo. Pri naših urah tako govorimo 
ko predstavlja tudi pokvarjen pralni stroj ali avto. tudi o njihovih željah, o njihovih hobijih in kompe-
Avto je potrebno vsako leto registrirati in dijaki tencah. Zakaj bi 40 let trpeli v službi, ko pa lahko 
kar pozabijo, da bodo morali plačati tudi ta stro- počnemo nekaj, kar nas veseli. Nekaj, v čemer smo 
šek, ko bodo imeli svoj avto. dobri. Zato pa ti še plačajo.
49
Didakta
MED TEORIJO IN PRAKSO
na kepa na vrhu hriba. Dlje, ko se kotali po bregu 
navzdol, večja zraste. Tudi obresti rastejo, ko se zač-
nejo obrestovati.
Dijakom razložim, da se življenjska doba daljša, ro-
dnost pa pada. Prebivalstvo se tako stara. Vedno 
več bo upokojencev in vedno manj aktivnega pre-
bivalstva, delavcev. Pokojninska blagajna je posle-
dično vedno bolj obremenjena in državne pokoj-
nine vedno nižje. Dijaki morajo razumeti, da se ob 
upokojitvi prihodki razpolovijo. Težko bodo vzdrže-
vali standard življenja, ki se ga bodo navadili, če ne 
bodo imeli prihrankov. Dovolj prihrankov pa bodo 
imeli le s pravilnim upravljanjem z denarjem.
Zaključek
Dijaki o osebnih financah zelo radi poslušajo in se o 
njih pogovarjajo. Najlepše pa mi je bilo, ko mi je en 
dijak povedal svojo zgodbo. Ko je po prvi uri prišel 
Mlade je potrebno vzpodbujati pri poslušanju domov, se je oče razveselil: »Končno nekaj uporab-
svojega srca. Naj poskusijo čim več stvari. Naj se nega.« Povedal mi je, da je njegova mama po dolgi 
ne bojijo življenja in naj postanejo akterji svojega odsotnosti z dela zaradi bolezni ostala brez službe. 
življenja. Naj delajo, kar jih veseli in kar se jim zdi Ko smo govorili o sanjskih poklicih, sem jim pove-
prav. Ne pa tistega, kar nekje piše ali nekdo hoče dala, da naj izhajajo iz sebe, kaj oni radi počnejo, v 
od njih. čem so oni dobri. Tako je dijak doma mamo pre-
pričal v okraševanje tort. Mama je to vedno rada 
Poleg finančnih lekcij pa se z dijaki pogovarjam delala, sedaj pa s tem zasluži tudi kakšen evro. Po-
tudi o času upokojitve. Vsakič mi razložijo, da se vedal mi je tudi, da med vikendi dela in povprečno 
jih to ne tiče, da so še mladi. Pa se jih res ne? Že na mesec tako zasluži okoli 50 €. Polovico nameni 
Albert Einstein je rekel, da je obrestno obrestni varčevanju za vozniški izpit, polovico pa ima za tre-
račun osmo čudo sveta. Če vložiš 10 000 € za 40 nutne želje in potrebe. Finančno opismenjevanje 
let, dobiš skoraj enkrat več, kot če isti znesek vložiš je torej doseglo svoj namen.
deset let kasneje, le za 30 let. Obresti so kot sneže-
Graf prikazuje, koliko privarčujemo do upokojitve, če začnemo varčevati ob prvi zaposlitvi, in 
koliko, če začnemo varčevati 10 let kasneje.
50
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Spanje nam lahko pomaga 
izboljšati učni uspeh
Katja Rus, dijakinja Gimnazije Bežigrad 
Mentor dr. Andrej Rus
Zveni zelo nenavadno, vendar je res. Spanje in naš učni uspeh sta tesno povezana med sabo. 
Za boljše ocene zato ni pomembno samo to, koliko se učimo, temveč tudi, koliko in kako spimo. 
Če hočemo imeti boljše ocene, bo mnogo bolje, da se učimo od štirih popoldne do desetih 
zvečer, kot pa od štirih popoldne do treh zjutraj. Vendar, zakaj je temu tako?
Uvod skave pa kažejo, da ima spanje pomembno vlogo pri 
Pomanjkanje spanja je eden največjih problemov procesu učenja in utrjevanju spomina. Različne štu-
sodobne družbe. Zelo pogosto namreč ljudje v želji, dije so ugotovile, da pomanjkanje spanja povzroči 
da bi opravili vse stvari v dnevu, ter v upanju, da to poslabšane sposobnosti učenja in pomnjenja. 
ne bo imelo nobenih posledic, žrtvujejo ravno nočni 
spanec. A žal izkušnje in raziskave kažejo, da temu To pomeni, da za boljše ocene v šoli ni pomembno 
ni tako. Pomanjkanje spanja ima različne negativne samo, koliko se učite, ampak tudi, koliko in kako spi-
posledice, kot na primer poslabšanje splošnega po- te: da imate dovolj ur spanca; da ni prevelike spre-
čutja, slabšo imunost ter upad kognitivnih in moto- menljivosti pri urah, ko hodite spat; da ne greste 
ričnih sposobnosti. spat prepozno ponoči itd. 
Zmanjšanje sposobnosti zaradi pomanjkanja spanja Spanec ni nekakšna izguba časa, kot to menijo ne-
je sicer nekaj, kar iz lastne izkušnje zelo dobro pozna kateri ljudje, ki zato poskušajo spati čim manj. Spa-
vsak človek. Med znanstveniki poteka razprava, v ko- nec je namreč v resnici zelo pomemben za regene-
likšni meri spanec vpliva na učenje in spomin, razi- racijo organizma in še posebej možganov. 
Kvalitetni spanec vam lahko pomaga izboljšati učni uspeh.
51
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
V spanju se dogajajo mnogi zelo koristni in po- poteka v redni izmenjavi dveh popolnoma raz-
membni procesi, ki jih običajen človek sicer ne ličnih glavnih faz. Imenujemo ju spanje REM (s 
pozna, saj se o njih nikjer ne uči. A to nikakor ne hitrim premikanjem oči) in spanje NREM (brez 
zmanjšuje izredno koristnega pomena nočnega hitrega premikanja oči). 
dogajanja v telesu, še posebej tistega v možga-
nih. Zato je dobro vsaj površno poznati te procese Med spanjem REM je aktivnost možganske skorje 
in razumeti, zakaj čas spanja ni izgubljeni čas v zelo podobna kot v času dnevne budnosti. Ker se 
dnevu, temveč priprava za bolj uspešno aktivnost. v fazi REM možgani zdijo budni, a človek očitno 
spi, zato REM stanje včasih imenujemo 'parado-
Dve glavni fazi spanja ksalno spanje'.
Verjetno bi si mislili, da je spanje enovito in brez 
različnih faz. A v resnici ni tako. Spanje namreč Faza REM je povezana z doživljanjem, ki ga ime-
nujemo sanjanje, v katerem človek tekom spa-
nja izkuša namišljeno, iluzorno dogajanje. V tem 
stanju človek pod zaprtimi vekami premika oči 
in ravno po tem pojavu je to stanje tudi poime-
novano REM (Rapid Eye Movement). Na začetku 
so znanstveniki domnevali, da človek v spanju z 
očmi spremlja iluzorno sanjsko dogajanje, kar 
potem povzroči gibanje oči pod zaprtimi vekami, 
vendar pa obstajajo tudi druge razlage.
V fazi REM se poveča aktivnost v različnih delih 
možganov, ki so odgovorni za vidno zaznavanje, 
gibanje, čustva in avtobiografski spomin. Posa-
mezni deli možganov so lahko med spanjem 
REM tudi do 30 % aktivnejši kot v času budnosti 
(amigdala in trak tkiva nad amigdalo – oba sta 
odgovorna za ustvarjanje in predelovanje čustev). 
V fazi NREM pa se EEG valovi začnejo upočasnje-
vati (njihova frekvenca se torej zmanjšuje). V 3. 
fazi NREM se začnejo pojavljati najpočasnejši t. i. 
'delta' EEG valovi, ki so podobni tistim, ki se poja-
vijo v anesteziji ali pa v komi. V 4. fazi je delež teh 
valov že več kot 50 % in človek je takrat v stanju 
zelo globokega počitka brez zavedanja.
Spanje REM in NREM se v nočnem spancu izme-
njujeta ciklično približno na vsakih 90 minut. V pr-
vem delu nočnega spanca v teh ciklih prevladuje 
NREM spanec. V drugi polovici nočnega spanca 
pa se razmerje obrne in v ciklih prevladuje faza 
REM. Proti jutru je spanca NREM samo še malo ali 
pa celo sploh nič več. 
Znanstveniki še ne vedo povsem, zakaj spanje po-
teka v tem cikličnem vzorcu. Nekateri znanstve-
niki domnevajo, da je ključna naloga faze NREM 
(ki prevladuje v prvem delu noči), da počisti ne-
potrebne nevronske povezave (spomine), kot na 
primer barva avta, za katerim smo stali v prome-
tnem zastoju, ko smo se zjutraj vozili v službo. 
Faza spanja REM, ki prevladuje pozneje ponoči, 
pa pomaga pri utrjevanju pomembnejših ne-
vronskih povezav (spominov), na primer datum 
Tipični EEG valovi za različne faze spanja. pomembnega sestanka ali pa kakšno pomemb-
Vidimo podobnost EEG valov med budno- no dejstvo, ki smo se ga v šoli naučili za test. Vse-
stjo in REM spanjem. kakor pa obstajajo tudi druge hipoteze o pomenu 
52
Didakta
spanja REM. Dolgotrajno pomanjkanje REM sicer omejenega) spomina RAM na disk, ki ima mnogo 
povzroči resne psihološke, kognitivne in vedenj- večjo kapaciteto in pa sposobnost trajnega shra-
ske težave. njevanja podatkov. 
Obe vrsti spanca sta zelo pomembni in zato je 
slabo, če izpustimo spanje NREM ali pa REM. V 
praksi pa to pomeni, da sta za dobro delovanje 
kognitivnih sposobnosti zelo pomembna tako 
večerni kot jutranji spanec.
Rdeče puščice kažejo prenos informacij iz 
hipokampusa v možgansko skorjo.
Zato spanje pred učenjem osveži sposobnost 
ustvarjanja novih spominov. S prenosom podat-
Približni prikaz različnih faz spanja. Na sli- kov iz hipokampusa v možgansko skorjo spanec 
ki vidimo prehod iz budnosti najprej v fazo obnovi našo sposobnost za učenje, saj sprosti 
REM in nato preko treh NREM faz do najglo- kratkoročno spominsko skladišče in ustvari pro-
bljega spanja (NREM faza 4). Sledi vrnitev stor za učenje novih podatkov. 
v bolj plitvo REM fazo in nato ponovno po-
glabljanje spanca. Ti cikli se nenehno po- Ta osvežitev spominskega prostora je povezana z 
navljajo do jutra, a v vsakem naslednjem rahlo, t. j. 2. fazo spanja NREM in še posebej s krat-
ciklu je manj NREM in vedno več REM faze. kimi nočnimi izbruhi električne dejavnosti, ki se 
imenujejo spalna vretena. 
Kako spanje pred učenjem izboljša spomin
Kadar smo budni, možgani ves čas prejemajo 
nove informacije. Informacije, ki si jih želimo za-
pomniti, se shranjujejo v delu možganov, ki se 
imenuje hipokampus. Hipokampus med sabo 
poveže podrobnosti in je namenjen kratkoročne-
mu shranjevanju spominov. Je nekakšno začasno 
skladišče novih spominov, ki ima omejen prostor 
za shranjevanje. 
Če presežemo zmogljivosti hipokampusa in do-
damo preveč novih informacij, se te ne morejo 
več shranjevati ali pa se prepišejo ena čez drugo. 
Ta pojav ni najbolj zaželen, imenujemo pa ga in-
terferenčno pozabljanje. Če bi bil torej človek ves 
čas buden, bi se vedno težje učil, saj bi se njegov 
kratkoročni spomin postopoma povsem zapolnil.
Spanje pa prenese informacije iz hipokampusa 
v možgansko skorjo, ki omogoča dolgoročnejše 
skladiščenje spominov. Podobno kot računalnik Primer 'spalnega vretena' v EEG zapisu 
prenese podatke iz delovnega (in po velikosti med spanjem.
53
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Znanstveniki so ugotovili, da več kot je v spanju povsem drugačnih delov možganov. Pred spa-
spalnih vreten, bolje se obnovi sposobnost učenja njem spomine jemljemo iz kratkoročnega skla-
novih podatkov. Pri pojavljanju spalnih vreten se dišča hipokampusa, po spanju pa iz možganske 
dogaja električna izmenjava podatkov. Ta prenese skorje – dolgoročnega skladišča.
spomine iz hipokampusa v možgansko skorjo (ki je 
del za shranjevanje dolgoročnih spominov). Zato so Zato celo spanje podnevi – če vsebuje dovolj 
po spanju udeleženci imeli osveženo sposobnost spanca NREM – lahko pripomore pri utrjevanju 
učenja novih informacij, saj so v spanju izpraznili hi- naučenih informacij.
pokampus in tako naredili prostor za nove podatke.
Še eno stvar morda poznate iz lastne izkušnje: po 
Zanimivo je, da starejši ljudje, stari med 60 in 80 let, celonočnem spanju včasih lahko prikličemo spo-
težje ustvarjajo spalna vretena in jih imajo za kar mine ali podatke, ki se jih pred spanjem nismo mo-
40 % manj. Ker nočni spanec pri njih slabo izprazni gli spomniti. Spanec je namreč popravil okvarjene 
skladišče kratkoročnega spomina, si zato starejši zapise v spominu, podobno kot računalnik lahko 
ljudje naslednji dan težje zapomnijo nove podatke. popravi poškodovane podatke na trdem disku.
Kako spanje po učenju izboljša spomin Spanec in pozabljanje
Ena od najstarejših domnevnih nalog spanja je, Doslej smo predstavili moč spanja, da prepreči 
da pomaga pri shranjevanju spominov po učenju pozabljanje. Vendar, ali nam spanje lahko poma-
in prepreči pozabljanje. Temu pravimo konsolida- ga tudi pri pozabljanju, torej pri čiščenju nepo-
cija spomina. Spanje poveča ohranitev spominov trebnih ali morda bolečih spominov?
za kar 20–40 % v primerjavi z enakim časom bu-
dnosti. Če se učite za izpit, je to zelo pomemben Seveda. Spanje je zelo pomembno za pozabljanje: 
podatek: pove vam, da se je morda na neki točki na ta način se namreč znebimo spominov, ki jih 
učenja boljše ustaviti ter iti spat kot pa nadaljevati ne potrebujemo več in naredimo prostor za tiste, 
z učenjem! ki jih potrebujemo. 
Znanstvenike je zanimalo, katera vrsta spanja bolj Na to temo je bila izvedena zanimiva raziskava. 
utrdi tisto, kar smo si čez dan vtisnili v spomin. Je Udeležencem poskusa so na zaslonu predvajali 
to spanje REM ali spanje NREM? Ugotovili so, da različne besede. Po prikazu vsake besede se je na 
se utrjevanje spominov dogaja predvsem v span- zaslonu pokazala zelena črka Z (zapomni si) ali pa 
cu NREM, ki prevladuje v prvem delu noči. Več, ko rdeča črka P (pozabi). To je bilo navodilo, ali naj 
je v spancu faze NREM, več naučenih informacij si človek prikazano besedo ali zapomni ali pa naj 
se naslednji dan lahko človek spomni. jo pozabi. Namen poskusa je bil, da si oseba se-
lektivno zapomni čim več besed, ki so po prikazu 
Meritve možganske aktivnosti, ki so jih opravili z dobile oznako Z (zapomni) ter pozabi besede z 
metodo magnetne resonance, so pokazale, da oznako P (pozabi).
pred in po spanju prikličemo informacije iz dveh 
Po učenju je nato ena skupina odšla spat za 90 
minut, druga skupina pa je ostala budna. Rezul-
tati so bili zelo zanimivi: skupina, ki je po ogledu 
besed spala 90 minut, si je zapomnila več besed 
označenih z Z (zapomni) ter manj besed, označe-
nih s P (pozabi), kot skupina, ki ni spala. 
Pri skupini, ki po ogledu besed ni šla spat, pa ni 
bilo bistvene razlike v pomnjenju besed, označe-
nih s P ali Z.
Izsledki te raziskave morda ne zvenijo najbolj zani-
mivo ali uporabno, pa vendar so. Že v šoli namreč 
lahko vidimo, da si bomo poskusili zapomniti 
čim bolj le tiste podatke, za katere učitelj reče, da 
bodo na testu; po drugi strani pa kaj hitro poza-
bimo podatke, ki jih navrže mimogrede in poleg 
tega še omeni, da se nam jih ni treba naučiti. Spa-
nec torej pomaga utrditi pomembne informacije 
Za dober učni uspeh ni pomembno le, koli- ter pozabiti nepomembne, ki po nepotrebnem 
ko se učimo, temveč tudi, koliko spimo. obremenjujejo spomin.
54
Didakta
Kako spanje izboljša sposobnosti
Najstarejša študija, ki je preučevala učinek po-
manjkanja spanja na motorične sposobnosti pri 
študentih, je bila opravljena leta 1972. Ugotovila 
je, da se je že po samo 18 urah budnosti poslabšal 
reakcijski čas. Po 34 urah brez spanja se je zmanj-
šala vzdržljivost; po 42 urah brez spanja so upadli 
gibčnost, ravnotežje in moč; po 50 urah pomanj-
kanja spanja pa se je zmanjšala hitrost. 
Prva raziskava, ki je poizkušala direktno meriti 
sposobnost učenja po pomanjkanju spanja, je 
otroke, stare 10–14 let, naključno razdelila v dve 
skupini. Prva skupina je spala 11 ur, druga pa samo 
5 ur. Naslednji dan so pri skupini, ki je spala le 5 
ur, ugotovili poslabšano govorno ustvarjalnost, Rezultati sposobnosti priklica zaporedja 
slabše abstraktno mišljenje ter težave pri učenju številk. Pri skupini, ki je spala manj, so se 
novih abstraktnih konceptov. rezultati poslabšali. Pri skupini, ki je spala 
več, pa so se rezultati izboljšali.
Ta minimalna sprememba časa spanja je povzro-
čila opazne učinke na uspešnost delovanja obeh 
skupin. V skupini, ki je čas spanja podaljšala, so se 
izboljšali budnost, pozornost in spomin (glede na 
skupino, ki je čas spanja skrajšala). 
Po mnenju avtorjev imajo ti izsledki pomembne 
posledice za učenje in uspešnost pri pouku, saj so 
budnost, pozornost in spomin močno povezani s 
pozornostjo pri pouku in dosežkih na testih. 
Raziskave o učinkih pomanjkanja spanja
Videli smo, da spanje zelo dobro vpliva na spo-
min, saj lahko pred učenjem možgane pripravi na 
ustvarjanje novih spominov, po učenju pa utrdi 
spomine in prepreči pozabljanje. Znano je, da sta 
sposobnost učenja in pomnjenja zelo pomembna 
za dober šolski oz. učni uspeh. V zadnjem stoletju 
Slabše kognitivne sposobnosti pri skupini, so različne študije pokazale blagodejne učinke 
ki je eno noč spala manj. spanja na delovanje spomina pri živalih in ljudeh. 
V možganih pa poleg spomina, ki ga uporabljamo 
Te ugotovitve je potrdila tudi nadaljnja študija is- za pomnjenje dejstev, obstajajo tudi druge kogni-
tih raziskovalcev. Skupini otrok, starih 10–14 let, so tivne funkcije, na katere spanje prav tako dobro 
za tri noči skrajšali spanec na 7 ur ter pri njih ugo- vpliva. Spanje npr. pripomore k boljši ustvarjal-
tovili poslabšanje besedne fluidnosti in ustvarjal- nosti. Speči možgani namreč združijo povsem 
nosti. Presenetljivo pa ni bilo nikakršnih poslab- različna znanja in s tem spodbudijo neverjetne 
šanj pri izvrševanju nalog, ki zahtevajo delovni sposobnosti reševanja problemov, ki se jih budni 
spomin, natančnost računanja in sposobnosti možgani nikoli ne bi lotili. K ustvarjalnosti pripo-
načrtovanja. To kaže, da blago zmanjšanje spanja more predvsem spanje REM. 
poslabša samo višje kognitivne funkcije. 
Raziskovalca J. Pilcher in A. Huffcut sta v svoji kla-
Močan učinek podaljšanja ali skrajšanja časa spa- sični meta-analizi primerjala izsledke 19 raziskav, ki 
nja je pokazala tudi druga zanimiva raziskava. V so vključevale vsega skupaj 1.932 poskusnih oseb 
njej so za tri noči eni skupini podaljšali, drugi sku- ter 143 raziskovalnih koeficientov. Ugotovila sta, da 
pini pa skrajšali spanje. Povprečno zmanjšanje so osebe s pomanjkanjem spanja povprečno funk-
spanja v prvi skupini je bilo 41 minut, povprečno cionirale na tako nizki ravni kot 9 % oseb z najslab-
podaljšanje spanja v drugi skupini pa 35 minut. šimi rezultati v skupini brez pomanjkanja spanja!
55
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Tudi druga raziskava je pokazala, da so tisti, ki so 
spali manj kot 6 ur na noč, imeli nižje povprečje 
ocen (2,74). Povprečje ocen tistih, ki so spali več 
kot 9 ur na noč, pa je bilo 3,24. 
Raziskava, opravljena na vzorcu 6.632 italijanskih 
adolescentov, je ugotovila, da tisti dijaki, ki so ime-
li težave s pozornostjo pri pouku in slabšim učnim 
uspehom, hodijo spat ob nerednih urah in zato 
spijo bistveno manj.
V študiji, ki je bila izvedena na 3.871 dijakih v Seu-
lu, se je prav tako izkazalo, da nezadostna količina 
Shematični prikaz distribucije rezultatov za spanja močno vpliva na povečanje dnevne zaspa-
obe skupini: povprečne sposobnosti oseb iz nosti. Ta je sicer močno povezana z upadom dina-
skupine s premalo spanja so bile tako sla- mične intelektualne ter kognitivne zmogljivosti. 
be, kot so jih imele osebe v najslabših 9 % v 
skupini, ki je spala dovolj. Šport ali spanje?
Nekateri raje telovadijo, kot spijo, saj menijo, da 
Druga dva raziskovalca pa sta pri 3.000 študentih bodo svoje možgane razbistriti s športom. A kaže, 
primerjala vzorce spanja z ocenami. Ugotovila sta, da to ni čisto res. V raziskavi, ki so jo leta 2019 opravili 
da so študentje z višjimi ocenami spali več in šli bolj na univerzi MIT, so prvotno želeli ugotoviti, ali doda-
zgodaj spat kot študentje s slabšimi ocenami. To so tna telesna aktivnost izboljša učni uspeh. Za namen 
potrdile tudi druge študije, ki so pokazale, da imajo raziskave so 100 študentom dali pametne zapestni-
študentje, ki spijo manj, več težav s koncentracijo in ce, ki so 24 ur na dan merile in beležile vso njihovo 
fokusiranjem pozornosti ter zaspanostjo v šoli. aktivnost. Ta merjenja so opravljali en cel semester. 
Tudi raziskava, opravljena na študentih 1. letnika, Četrtina teh študentov se je poleg rednega študi-
je ugotovila, da so študentje s slabšimi ocenami ja udeleževala še posebnega fitnes programa. A 
hodili pozno spat vse dni v tednu. Ugotovili so, da v nasprotju s pričakovanji raziskovalcev po enem 
bi z vsako dodatno uro spanja lahko svoje povpre- semestru ni bilo nobene razlike v učnem uspehu 
čje ocen dvignili za kar 0,13 (v primeru 5-stopenj- med tistimi, ki so se dodatno ukvarjali s fitnesom, 
ske ocenjevalne lestvice). in tistimi, ki se niso. To je bilo veliko presenečenje 
za raziskovalce, ki so pričakovali, da bo športna 
Na Finskem so naredili raziskavo, ki je vključevala aktivnost izboljšala učni uspeh.
5.813 zdravih finskih otrok. Kar 17,8 % jih je povedalo, 
da imajo težave s spanjem (npr. težko so zaspali, se Šele ko so analizirali vse ostale podatke, ki so jih pa-
ponoči zbujali). Težave s spanjem so bile v veliki ko- metne zapestnice merile ves semester, so povsem 
relaciji s težavami v šoli in slabšim učnim uspehom. nepričakovano opazili nekaj drugega: namreč, zelo 
Povprečne dolžine spanja posameznih 
Raziskave kažejo, da sta nezadostno spa- študentov glede na njihov povprečni učni 
nje ter slab učni uspeh povezana. uspeh v semestru.
56
Didakta
Standardna deviacija od povprečnih ur Spanje je priprava na uspešno aktivnost.
spanja za posamezne študente (variabil-
nost njihovih ur spanja) glede na njihov 
povprečni učni uspeh v semestru. Veliko ljudi misli, da je spanje le odsotnost budno-
sti in zato odsotnost produktivnega časa. A ti ljudje 
ne razumejo, da se v spanju dogaja mnogo kori-
očitno povezavo med vzorcem spanja ter učnim stnih in zelo pomembnih procesov. Če želite dose-
uspehom. Ugotovili so, da so študenti, ki so spali či več, si zato zapomnite: že samo ena ura doda-
več, imeli boljši učni uspeh. Študentje, ki so spali tnega kvalitetnega spanca vam bo zelo izboljšala 
samo 6,5 ur na noč, so namreč imeli za kar 50 % počutje in uspeh. 
slabši učni uspeh od tistih, ki so spali eno uro več!
Vendar pa količina spanja ni bila edini dejavnik, Viri
Chandler, D. L. (2019, 1. oktober). Study: Better sleep habits lead 
ki je vplival na boljši učni uspeh. Prav tako sta na- to better college grades. https://news.mit.edu/2019/better-sleep-
mreč bili pomembni kvaliteta spanja ter ura, ob -better-grades-1001
Curcioa, A., et. al. (2006). Sleep loss, learning capacity and acade-
kateri so študentje šli spat. Tisti študentje, ki so šli mic performance. Sleep Medicine Reviews, 10(5), 323–337.
spat pred 2. uro ponoči, so namreč imeli mnogo Okano, K., et al. (2019). Sleep quality, duration, and consistency 
are associated with better academic performance in college stu-
boljše ocene kot pa tisti, ki so šli spat po 2. uri. dents. npj Science of Learning, 4(1), 16.
Pilcher, J., Huffcutt, A. I. (1996). Effects of Sleep Deprivation on 
Performance: A Meta-Analysis. Sleep, 19(4), 318–326.
K boljšim ocenam prav tako ni pripomoglo, da so Randazzo, A.C., Schweitzer P.K. (1998). Cognitive Function Fol-
si študenti privoščili večjo oz. zadostno količino lowing Acute Sleep Restriction in Children Ages 10–14. Sleep, 
21(8), 861–868.
spanja samo en dan pred testom oz. izpitom. Ta Sadeh, A., et al. (2003). The Effects of Sleep Restriction and Exten-
ugotovitev je bila povsem v nasprotju s tem, kar sion on School-Age Children: What a Difference an Hour Makes. 
Child Development, 74(2), 444-455.
se običajno svetuje: »Pojdi zgodaj spat, kajti jutri Walker, M. (2019). Zakaj spimo: moč spanja in sanj. Založba Mla-
te čaka pomemben dan.« dinska knjiga.
Slika 1: Gregory Pappas, unsplash.com
Slika 2: Stiller, J.W., Postolache, T. (2005). Sleep-wake and Other 
Izkazalo se je, da je bil za boljši uspeh pomemben Biological Rhythms: Functional Neuroanatomy. Clinics in Sports 
Medicine, 24(2), 205–235.
tudi konsistenten ter urejen ritem spanja. Na- Slika  3: Sinton, C.M., McCarley R.W. (2004). Neurophysiological 
mreč tisti, ki so imeli samo 0,5 ure večjo variacijo Mechanisms of Sleep and Wakefulness: A Question of Balance. 
Seminars in neurology, 24(3), 211–223.
ur, ob katerih so hodili spat, so imeli za kar 45 % Slika  4: Salk Institute for Biological Studies, 2014
slabši učni uspeh od tistih, pri katerih so bile te Slika  5: https://en.wikipedia.org/wiki/K-complex
Slika  6: Eliott Reyna, unsplash.com
variacije manjše! Slika  7: Randazzo, A.C., Schweitzer, P.K. (1998). Cognitive Function 
Following Acute Sleep Restriction in Children Ages 10–14. Sleep, 
21(8), 861–868.
Spanje je pomembnejše, kot se morda zdi Slika  8: Sadeh, A. et al. (2003). The Effects of Sleep Restriction and 
V današnjem času, ko v družbi prevladuje aktiv- Extension on School-Age Children: What a Difference an Hour 
Makes. Child Development, 74(2), 444–455.
nost, počitek pa se vedno bolj zanemarja, se spa- Slika  9: Pilcher J,, Huffcutt A. I. (1996). Effects of Sleep Deprivation 
nje velikokrat zdi kot izguba dragocenega časa, on Performance: A Meta-Analysis. Sleep, 19(4), 318–326.
Slika  10: Joshua Hoehne, unsplash.com
ki bi ga lahko namenili učenju ali pa ostalim ak- Slika  11: Okano K. et al. (2019). Sleep quality, duration, and consi-
tivnostim. Vendar pa tako znanstvene raziskave stency are associated with better academic performance in col-
lege students. npj Science of Learning, 4(1), 16
kot naše izkušnje kažejo, da je spanje izjemno Slika  12: Okano K. et al. (2019). Sleep quality, duration, and consi-
pomemben in nujen čas priprave na uspešno ak- stency are associated with better academic performance in col-
lege students. npj Science of Learning, 4(1), 16
tivnost, ne pa nekakšna nekoristna potrata časa. Slika  13: Eugene Chystiakov, unsplash.com
57
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Učinek glasbe na otroke s posebnimi 
potrebami
Romana Pušnik, mag. prof. inkl. ped., prof. raz. pouka, Montessori 
pedagoginja, Osnovna šola Glazija Celje
Veččutna izkušnja glasbe je umetnost zvoka in ritma, ki posamezniku poživi življenje ali pa 
služi za razlago čustev in misli. Ne glede na to, ali gre za namen izobraževanja, terapije ali 
sprostitve, uporaba glasbe ustvarja pomembno, vključujoče in integrativno vzdušje. Glasba je 
močno orodje pri vzgoji, ustvarjalnosti, sprostitvi in učenju otrok s posebnimi potrebami, zato 
mora biti njeno vključevanje v specialnem izobraževanju nepogrešljivo.
Ključne besede: otroci s PP, celostni razvoj otro- • jezik in komunikacija;
ka, glasbene dejavnosti, glasbena terapija, zvočno • učni procesi;
ozadje • osebni in vedenjski razvoj;
• gibalne funkcije, koordinacija telesa;
Uvod • učenje tujih jezikov. (Gerritsen 2009)
Glasba bogati otrokovo življenje skozi zaznavne 
procese, preko katerih otrok razvija spomin, je- Ker je zvok nihanje – energija, ga ne dojemamo 
zikovne spretnosti in tudi gibalne veščine, saj je samo preko sluha, ampak na organski ravni de-
gibanje neločljiv del glasbe, ki pa je močno pove- luje na različne živčne strukture v telesu in s tem 
zana tudi z doživljanjem pozitivnih čustev. Otroci pretanjeno spreminja naše dihanje, srčni utrip, 
ob glasbi izražajo doživetja, ustvarjajo ritmične krvni tlak, mišično napetost ter tako vpliva na 
vsebine, jih gibalno uprizarjajo, slikajo, plešejo, se naše zdravje in učenje. Hoffer pravi, da nas glas-
sprostijo in umirijo. ba nagovori na treh ravneh učinkovanja zvoka:
Številne raziskave so že podprle ugotovitev, da • fizični učinek vpliva na tempo dihanja, samo-
glasba pozitivno vpliva na celostni razvoj otro- dejne gibe;
kovih možganov, izjemno pozitivne rezultate pa • emocionalni učinek vpliva na spremembe 
so opazili predvsem pri delu z otroki s posebnimi razpoloženja;
potrebami. • intelektualni učinek. 
Pozitivna vloga glasbe pri otrokovem skladnem Ob tem navaja analitične dejavnosti, s katerimi 
in uravnoteženem razvoju se uresničuje preko pri otroku krepimo pozornost (poslušanje po-
različnih glasbenih dejavnosti, prav tako pa tudi drobnosti), urjenje spomina (ponavljajoči ele-
preko glasbene terapije, kjer otroci pridobivajo menti) in koncentracijo. (Pregelj 1990)
različne izkušnje, ki vplivajo na razvoj spretnosti, 
sposobnosti in znanj. Širok spekter delovanja in blagodejni vpliv glas-
be igra pomembno vlogo pri rehabilitaciji otrok s 
Vpliv glasbe na celostni razvoj otrok s posebni- posebnimi potrebami z različnimi razvojnimi pri-
mi potrebami manjkljaji in motnjami. Njihov interes za glasbo 
Med prvimi je vpliv zvoka na razvoj možganov raz- je visok, saj ponuja drugačen, lažji način komuni-
iskoval Tomatis, ki je iskal povezavo med sluhom, ciranja kot govorni jezik. 
zvokom in komunikacijo. Metoda Tomatis temelji 
na procesiranju senzornih informacij, komunicira- Glasba in razvoj otroka
nju in vplivu na učenje. Na 90 % senzornih infor- Otrok se najintenzivneje uči in pridobiva nove 
macij, ki jih prejmejo možgani, vpliva slušni sistem, spretnosti prav v obdobju ranega otroštva, pa 
vključno z gibanjem in dotikom. V svojih raziskavah vse tja do srednjega otroštva, do 6. leta. Ob glas-
je analiziral učinke Mozartove glasbe pri otrocih z bi se s senzornim raziskovanjem in z gibanjem 
motnjami avtističnega spektra, disleksijo in govor- razvija fizično telo kot tudi otrokova osebnost. 
nimi motnjami, pri katerih je med zdravljenjem 
uporabljal glasbo. Navedel je področja, na katerih Razvoj spretnosti in učenje preko čutil je opisa-
ima zvok še poseben vpliv na človekov razvoj: la že Montessori, ki je otroštvo razdelila na po-
58
Didakta
membna občutljiva obdobja, ko izpostavljenost Čustveno doživljajske značilnosti
različnim izkušnjam pripomore k celostnemu Ni mogoče zanikati, da glasba spodbudi naša ču-
razvoju otroka. stva, kot so žalost, sreča, mir, sproščujoče in no-
stalgične občutke. Že v zgodnjem otroštvu starši 
Obdobje občutljivosti na jezik/govor se začne ob uravnavajo čustva pri otroku s petjem uspavank. 
rojstvu. Otrok posluša glas matere, opazuje govo- Pri starosti treh let otroci razločijo srečno in žalo-
rila in se seznanja z ritmom ter melodijo govori- stno glasbo. Ker glasba pogosto vsebuje ekspre-
ce. Prilagajanje materinega izražanja z ritmom in sivne akustične vzorce, podobne tistim, ki se poja-
višino glasu otroku pomaga razločevati zvoke še vljajo v čustvenem govoru, aktivira zrcalni proces 
preden sam začne vokalizirati. Zanimive so mu nevronskih povezav s čustvom, kar nas spodbuja, 
smešne, rimajoče besede in pesmi, zanima ga da doživimo zaznano čustvo. (Juslin in Vastfjall 
spoznavanje črk, ki predstavljajo določen glas, na- 2008)
uči se pisati in brati. (Montessori 2006) 
Učinek glasbe za čustveno samokontrolo so preu-
Obdobje razvoja motoričnih funkcij in gibalnih čevali pri mladostnikih, kjer so raziskave pokazale, 
spretnosti nastopi skupaj z razvojem nadzora te- da mladostniki uporabljajo glasbo za preusmerja-
lesa, ki je viden pri otroku, ko začne raziskovati nje negativnih misli, usmerjanje energije in vzdr-
svoj prostor. Slušni živec, ki prenaša zvok iz ušesa ževanje pozitivnega čustvenega stanja. Glasbeni 
v možgane, prek otrokovega možganskega debla terapevti tako z uporabo različnih glasbenih ele-
vzpostavi stik z vsemi telesnimi mišicami in delu- mentov pri glasbeni terapiji (gibanje ob glasbi, 
je s pomočjo vestibularnega sistema, ki uravnava igranje na glasbila, glasbena improvizacija, petje 
mišično gibanje in skrbi za ravnotežje. Proces pri- idr.) otrokom pomagajo pri izražanju čustev. Le-ti 
dobivanja nadzora nad mišicami pomeni, da bo se počutijo udobneje in bolj sproščeno, kadar svo-
otrok začel izražati občutke, ki mu jih zbudi glas- je občutke »izražajo« ob glasbi, sploh kadar gre za 
ba, s poskakovanjem, mahanjem z rokami oz. rit- čustva, kot so jeza, frustracija in žalost, ki jih sicer v 
mičnim gibanjem, zibanjem. Zvok in ritem lahko vsakdanjem življenju potlačijo. (Chiang 2008)
v tem obdobju pomagata otroku, da se bo naučil 
uskladiti telo in možgane. (Campbell 2004) Razvoj ustvarjalnih sposobnosti 
»Cilj ustvarjanja ob glasbi ni v ustvarjalnem pro-
Pri približno dveh letih lahko pri otroku opazimo duktu oz. izdelku, ki ima določeno umetniško 
intenzivno zanimanje za druge otroke in ostale vrednost, temveč v samem procesu ustvarjanja.« 
ljudi. Začne se zavedati, da je del večje skupnosti (Denac 2012, 66)
oz. skupine. (Montessori 2009) 
Pri ustvarjalnosti gre za sposobnost možganov, 
Skupinske glasbene dejavnosti izboljšujejo otro- da iz delovnega spomina odstranijo odvečne, ne-
kove socialne značilnosti, krepijo občutek pripa- bistvene dražljaje in s tem prejmejo v procesira-
dnosti in skupnosti. Ustvarjanje glasbe uči k iz- nje več misli in čustev, ki služijo oblikovanju idej, 
menjevanju, poslušanju in sodelovanju. ki izzovejo navdih. Poslušanje glasbe v ozadju 
omogoča razvoj ustvarjalnosti, ki se kaže v otroko-
Merriam je skozi preučevanje rabe glasbe v druž- vem raziskovanju in spoznavanju sveta, saj glasba 
bi opredelil nekatere funkcije glasbe, preko kate- spodbuja samoizražanje preko čustvenih odzivov 
rih uresničujemo razvoj otrok: na glasbo. Glasbene dejavnosti pa krepijo ustvar-
• funkcija izražanja čustev, ki jih z besedno ko- jalnost, zlasti kadar je dejavnost sama ustvarjalna, 
munikacijo ne uresničujemo (petje ob glasbi, na primer improvizacija.
nastopi na prireditvah, ples); 
• funkcija sproščanja napetosti; kot neškodljiv Razvijanje motoričnih spretnosti
varnostni ventil (ustvarjanje ob glasbi); Motorika in znotraj nje gibanje ter premikanje so 
• funkcija estetskega užitka; odvisna je od po- del osnovnega človekovega komunikacijskega 
slušalca (uživanje ob raznoliki glasbi); sistema. Glasba in gibanje sta za otroka nedeljiva 
• funkcija zabave, ki se prepleta z ostalimi funk- celota. O pomembnosti povezave med zvokom, 
cijami (je med najpomembnejšimi pri otrocih gibanjem in celostnim razvojem je govorila Mon-
s posebnimi potrebami); tessori, ki pravi, da senzorni organi, ki zbirajo vtise 
• funkcija telesnega odziva; spodbuja gibalno- in jih posredujejo možganom, prenašajo informa-
-plesni odziv; cije mišicam, ki nadzorujejo gibanje. 
• funkcija družbene integracije; prinaša zado-
voljstvo in pripadnost skupnosti; Glasba vpliva na skladno in ritmično izrazno giba-
• funkcija komunikacije; prinaša neposredna nje, saj otrok poskuša slušne vtise prenesti v giba-
»sporočila« poslušalcu ali pripomore h komu- nje preko različnih vrst gibalno-plesnih dejavnosti 
nikaciji o glasbi. (Merriam 2000, 175) (npr. gibalnih, rajalnih, didaktičnih iger ter plesnih 
59
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
zaposlitev). Ples na primer izboljšuje funkcionalne Glasba ustvari prijetno razpoloženje, pomaga pri 
in dinamične elemente nevromuskularnih spre- sprostitvi, preusmeri misli in pomaga k izboljšanju 
tnosti, kot so koordinacija, ravnotežje, zavedanje pozornosti. Raven počutja, ki je najprimernejša za 
lastnega telesa in prostorska orientacija. optimalno pozornost, je nekje med vznemirjenim 
in sproščenim. V razredu, kjer so predvajali klasič-
Pri igranju na instrumente se otok uči usklajene- no glasbo v ozadju, so ugotovili, da se je motivira-
ga gibanja in razvija spretnost posameznih mišic, nost otrok povečala, bili so bolj osredotočeni na 
predvsem finomotorike. nalogo, niso povzročali hrupa, da so lahko ob delu 
slišali glasbo. (White 2007) 
Spodbujanje socialnega vedenja
Ljubezen do enake glasbe ustvarja okvir, ki po- Razvijanje pozornosti pri otroku uresničujemo 
veže otroke, ki morda ne najdejo drugih skupnih preko glasbeno-didaktičnih iger. Pri dojenčku za-
interesov. Enak glasbeni okus in poslušanje istih čenjamo z igrami odkrivanja izvora in smeri zvoka, 
glasbenikov je pogosto osnova novih prijateljstev, ki je za otroka v tem zgodnjem obdobju zahtevna 
s pomočjo katerih posameznik širi socialno mrežo. naloga. Pozornost in koncentracija se s starostjo 
Za mlade etnične manjšine je glasba lahko vir za otroka podaljšujeta. Zahtevnost kasneje stopnjuje-
razvoj kulturne identitete. mo z igrami, ki zahtevajo daljšo pozornost in spo-
sobnost razločevanja zvokov v okolju (usmerjanje 
Glasbene igre vplivajo na socialno vedenje ter po- pozornosti na točno določen zvok). (Borota 2015)
večajo razvoj socialnih veščin in krepijo sodelova-
nje. Avtorji teh študij ugotavljajo, da glasba poveča Razvoj bralnih sposobnosti
altruizem, viša družbeno zavezanost in dojemanje Kot je govorni jezik sestavljen iz toka povezanih gla-
posameznikov kot »mi«, ne kot »jaz«. (Kirschner in sov, je glasba sestavljena iz vrste glasbenih zapiskov 
Tomasello 2010) ali tonov. Zaradi slednjega raziskovalci opisujejo, da 
možgani na podoben način obdelujejo glasbo in 
Druženje ob glasbi – bodisi ples, petje ali igranje jezik. Razumevanje besed/povedi zahteva uspešno 
inštrumentov – daje otrokom občutek zaupanja slušno obdelavo posameznih fonemov v kombina-
(so upoštevani) in samozavesti ter priložnost za ciji z intonacijo, ki jo posreduje zvočna podoba be-
razvoj sposobnosti in zavedanja svojih močnih/ sede/povedi. Razločevaje fonemov znotraj besede 
uspešnih področij. Pri otrocih z učnimi težavami se začne s sposobnostjo razlikovanja podobnosti in 
in motnjami v razvoju, ki so zaradi nižjih kogni- razlik zvočnih dražljajev. Ugibanje zvokov iz okolice 
tivnih, gibalnih sposobnosti drugačni od svojih ali ugibanje zvokov instrumentov razvija slušno dis-
vrstnikov in so sicer izključeni iz okolice, tovrstno kriminacijo.
udejstvovanje pozitivno vpliva na socialne inte-
rakcije. Otroci z disleksijo imajo težave pri fonološki diskri-
minaciji besed v glasove in razlikovanju glasov med 
Spodbujanje socialnih odnosov v zgodnjem otro- seboj. Rezultati nadaljnjih raziskav, kjer so tem otro-
štvu uresničujemo preko glasbenih dejavnosti: kom nudili glasbeno terapijo, so pokazali, da so iz-
• Petje izboljšuje fizično, psihološko, družbeno, boljšali sposobnosti fonološkega zavedanja in s tem 
glasbeno in izobraževalno področje človekove povezane sposobnosti branja ter zmanjšali jezikov-
osebnosti. Petje z drugimi izboljšuje možnosti ne primanjkljaje. (Forgear in drugi 2008)
empatičnih odnosov s tistimi okoli nas. Kolek-
tivno petje, kot na primer v zboru ali manjši Glasba kot zvočno ozadje
skupini, ustvarja pozitivno skupno identiteto, Raznoliki zvoki narave (šum vetra, zvoki živali, me-
ima pa tudi fizične in psihološke učinke. stni hrup, glasba v okolju) nas vsakodnevno spre-
• Ples; preko različnih vrst plesa (kolo, hoja v kro- mljajo na poti skozi življenje. Vsi ti zvoki vplivajo na 
gu, koloni ali ravni vrsti, ples v dvojicah, v smeri »delovanje« človeka. Človek zvoke dojema subjek-
kroga ali kar tako po prostoru) otroke spodbu- tivno; kar je glasba za eno osebo, je lahko hrup za 
jamo v sodelovanje in socialno interakcijo. drugo osebo.
• Igranje na glasbila; zaupanje, občutljivost, so-
delovanje, delitev pozornosti, empatija, vode- Percepcija glasbe in zvoka je proces pridobivanja 
nje in podrejanje. (Borota 2015) informacij in pomenov iz občutkov, ki nam jih pov-
zroča zvok. Doživljanje občutkov ob tem, kar sliši-
Razvoj koncentracije in usmerjene pozornosti mo, lahko zbuja ugodje, veselje, neugodje ali strah. 
Ko je oseba pozorna, lahko razume in si zapomni (Borota 2015)
veliko zapletenih pojmov v kratkem času, saj v 
času usmerjene pozornosti potekajo višji miselni Glasbeno ozadje ima na posameznika lahko spro-
procesi, ki omogočajo boljše delovanje možganov stitveni učinek, ki ga povezujemo s poslušanjem 
in s tem večjo uspešnost pri učenju. umirjenih skladb, ali aktivacijski učinek, ki ga pove-
60
Didakta
zujemo s hitrejšimi ritmičnimi vzorci. Od poslušal- jazz, narodnozabavno glasbo, klasično glasbo in po-
čeve zmožnosti zaznavanja zvokov je odvisno tudi pularno glasbo. Tempo predvajane glasbe je bil po-
doživljanje. Zvočno okolje, ki je otrokom znano, jim doben (80–90 BPM) v durovskem tonskem načinu. V 
daje občutek varnosti in sproščenosti, še posebej raziskavo so bile vključene 4 osebe s posebnimi po-
kadar gre za posamezniku poznano melodijo. Ra- trebami, stare med 9 in 15 let, diagnosticirane od laž-
znolikost izbranega zvočnega ozadja je zato po- je do težje motnje v duševnem razvoju z določenimi 
membna pri različnih vsakodnevnih dejavnostih dodatnimi motnjami. Njihova mobilnost, samostoj-
vzgojno-izobraževalnega dela. (Habe 2012, 25) nost, stopnja komunikacije in interesi se razlikujejo.
Raziskava DEČEK 1: zmerna MDR, z zmerno izgubo sluha. Te-
Z raziskavo smo želeli ugotoviti vpliv glasbenega žave na govornem področju, kratkotrajna koncen-
ozadja na izbiro dejavnosti pri osebah s posebni- tracija in odkrenljiva pozornost. Zaznane motnje 
mi potrebami kot tudi vedenjski odziv, počutje. avtističnega spektra.
Opazovanje je potekalo štiri zaporedne tedne v 
multisenzorni sobi zavoda. Vsak udeleženec se je DEČEK 2: lažja MDR, težave s pozornostjo in kon-
udeležil štirih srečanj, na katerih smo v različnem centracijo in senzorno integracijo; močno področje 
zaporedju predvajali naslednje glasbene zvrsti: je glasba, petje in ples.
ZVRST DEJAVNOSTI DEČEK 1 DEČEK 2 DEKLICA 1 DEKLICA 2
GIBALNE 
POČITEK/SPROSTITEV + + + + + + + + + + +
Klasika USTVARJALNE
IGRA
RAZISKOVALNE + + + + +
GIBALNE 
POČITEK/SPROSTITEV + + +
Jazz USTVARJALNE + 
IGRA + + + + + + +
RAZISKOVALNE + + + + +
GIBALNE + + + + +
POČITEK/SPROSTITEV + +
Pop USTVARJALNE + + + +
IGRA + + +
RAZISKOVALNE +
GIBALNE + + + + + + + + + + + + +
POČITEK/SPROSTITEV
Nar. zabavna USTVARJALNE + +
IGRA +
RAZISKOVALNE
Najpogosteje izbrane dejavnosti
61
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
DEKLICA 1: zmerna MDR, z lažjo gibalno ovirano- želimo uravnavati pri otroku. Pri mlajših udele-
stjo; z motnjo v govornem razvoju. Težave s pozor- žencih je ta sprememba še vidnejša. Pri vodenih 
nostjo in koncentracijo, prekomerna motorična dejavnostih navadno otroci potrebujejo druge 
aktivnost, hitri in impulzivni gibi. stimulacije (spodbude vzgojitelja, navodila ipd.), 
da pri dejavnosti vztrajajo, velikokrat se pri sa-
DEKLICA 2: težja MDR, lažja gibalna oviranost; ne mostojnem delu dolgočasijo ali pa so razočarani 
govori. Zelo rada ima glasbo, na katero se gibalno nad spremembami prekinitve njihove najljubše 
odzove. aktivnosti. 
Ob opazovanju odzivov udeležencev na glas- Vzgoja in izobraževanje otrok in mladostnikov s 
beno ozadje so se pokazale različne funkcije posebnimi potrebami mora ustvariti okolje, ki je 
glasbe, ki jih je opisal Merriam pri preučevanju podporno in dovolj prožno, da spodbuja otrokov 
rabe glasbe: funkcija izražanja čustev, funkcija razvoj na čim več področjih.
sproščanja napetosti, funkcija estetskega užit-
ka, funkcija zabave, funkcija telesnega odziva, ki Vključevanje glasbe je smiselno takrat, kadar za-
spodbuja gibalno-plesni odziv. gotavlja pozitivne izkušnje: telesno sprostitev in 
sprostitev fizične napetosti; čustveno sprostitev 
Ob predvajanju klasične glasbe sta se prepletali in zmanjšanje občutkov stresa; občutek sreče, 
funkciji estetskega užitka in sproščanja. Vsi udele- pozitivno razpoloženje, veselje, navdušenje; sti-
ženci so si namreč ob tej glasbi poiskali udoben ko- mulacijo kognitivnih sposobnosti – pozornost, 
tiček, se umirjali, sproščali in ob morebitnih vizual- koncentracijo, spomin in učenje; povečan obču-
nih pripomočkih (svetlobni učinki) ob glasbi uživali. tek samozavesti; občutek za namen in motiva-
cijo, ki ob poslušanju ponuja izzive, ki so otroku 
Klasična glasba vključuje počasnejši ritem, s kate- dosegljivi.
rim se spodbuja alfa možgansko valovanje in sta-
bilizira otrokov duševni fizični in/ali čustveni ritem. 
Otroci vstopijo v sproščeno zavestno stanje, glasba Literatura in viri
pa jim pomaga ohraniti pozornost in koncentracijo, Borota, B. (2015): Glasbene dejavnsoti in vsebine. Koper: Univer-
zitetna založba Annales.
kar pri otrocih blaži motnje, ki so povezane s hipe- Campbell, D. (2004): Mozart za otroke: prebujanje otrokove 
raktivnostjo, pozornostjo in impulznim nadzorom. ustvarjalnosti in mišljenja s pomočjo glasbe. Ljubljana: Tan-
gram.
Chiang, J. (2008): Music Therapy for Young Children who have 
Ob predvajanju narodnozabavne in popularne special needs: The Music Therapy Experience from the per-
spectives of carers and professionals. (Master Thesis). The New 
glasbe je bila v ospredju funkcija zabave in funkcija Zealand School of Music, Wellington, New Zealand.
telesno gibalnega odziva, seveda s prepletanjem Denac, O. (2012): Načrtovanje glasbenih dejavnosi v zgodnjem 
obdobju otroštva. Maribor: Pedagoška fakulteta.
drugih funkcij. Pri vseh udeležencih se je ob teh Forgeard, M., Schlaug, G., Norton, A., Rosam, C., Iyengar, U. in 
dveh zvrsteh plesno-gibalna aktivnost izrazito po- Winner, E. (2008): The relation between music and phonolo-
gical processing in normal-reading children and children with 
daljšala, hkrati pa je naraščalo navdušenje, veselje dyslexia. Music Perception, 25 (4), 383–390. 
in zadovoljstvo. Gerritsen, J. (2009): A review of research done on Tomatis au-
ditory stimulation. Dostopno na: https://www.tomatis.com/en/
research-and-resources
Poslušanje glasbe poveča motorično učinkovitost, Habe, K. (2012): Zvok kot bivalni prostor z glasbeno-psihološke 
perspektive. Glasba v šoli in vrtcu, 16 (1/2), 24–27. 
veča vzdržljivost in daje pozitiven občutek gibanja. Juslin, P. N. in Vastfjall, D. (2008): Emotional responses to music: 
Gre za psihofizični učinek, ki vključuje zmanjša- The need to consider underlying mechanisms. Behavioral and 
Brain Sciences. 31, 559–621. Dostopno na: https://pubmed.ncbi.
no zaznavanje truda in sproža prijetna čustva, ob nlm.nih.gov/18826699/, 25. 12. 2020.
katerih se zmanjšuje občutek fizičnega napora in Kirschner, S. in Tomasello, M. (2010): Joint music making pro-
motes prosocial behavior in 4-year-old children. Evolution and 
utrujenosti. Human Behavior, 31 (5), 354–364. Dosotpno na: 10.1016/j.evol-
humbehav.2010.04.004, 25. 12. 2020.
Merriam, A. (2000): Antropologija glasbe. Ljubljana: Znanstveno 
Predvajano jazz glasbo bi – preko opazovanja in publicistično središče.
udeležencev – povezali s funkcijo zabave in funk- Montessori, M. (2006): Srkajoči um. Ljubljana: Uršolinski zavod 
za vzgojo, izobraževanje in kulturo.
cijo sproščanja, ki se prepleta z nekaterimi drugi- Montessori, M. (2009): Skrivnost otroštva: Knjiga za starše in uči-
mi funkcijami. Udeleženci so ob glasbi uživali, se telje. Ljubljana: Uršulinski zavod za vzgojo, izobraževanje, versko 
dejavnost in kulturo.
zabavali, sicer pa večje pozornosti jazz zvrsti niso Plut Pregelj, L. (1990): Učenje ob poslušanju. Ljubljana: Državna 
namenjali. Glasbo so označili za zabavno, smešno založba Slovenije.
Saarikallio, S. (2009): Emotional self-regulation through music 
(nepoznano). V času predvajanja jazz glasbe so in 3-8-year-old children. V Louhivuori, J., Eerola, T., Saarikallio, S., 
se ukvarjali z dejavnostmi, ki jih tudi sicer najraje Himbert, T., in Eerola, P. Proceedings of the 7th Triennial Confe-
rence of European Society for the Cognitive Sciences of Music 
počnejo. ESCOM 2009 (str. 459–462). Finland: University of Jyväskylä.
White, K. N. (2007): The Effects of Background Music in the 
Classroom on the Productivity, Motivation, and Behavior of Fo-
Zaključek urth Grade Students (Doktorska disertacija). Institute of Edu-
Pravilna uporaba glasbene podlage lahko omi- cation Sciences, Columbia College, South Carolina. Dostopno 
na: Pridobljeno s https://files.eric.ed.gov/fulltext/ED522618.pdf, 
li ali spodbudi vrsto razpoloženj in vedenj, ki jih 25. 12. 2020.
62
Didakta
Ocena veščin ravnanja specialnih in 
rehabilitacijskih pedagogov ter staršev 
z gibalno oviranimi otroki
Ana Ferlinc, mag. prof. spec. in reh. ped., pos. razv. in uč. tež., Razvojna ambulanta 
za predšolske otroke, Zdravstveni dom dr. Adolfa Drolca Maribor
Zgodnje obdobje v otrokovem razvoju je ključno za izkoriščanje njegovega potenciala, pri čemer 
lahko s kakovostno obravnavo gibalno oviranega otroka vplivamo na njegov nadaljnji razvoj, 
saj otrok v zgodnjem razvoju prehaja skozi različne motorične faze in razvija svoje gibalne 
vzorce. Specialni in rehabilitacijski pedagogi ter starši, ki preživijo z otroki veliko časa, lahko z 
ustreznim ravnanjem preprečijo ali vsaj omilijo obstoječe primanjkljaje ter vsaj deloma pripo-
morejo k preprečevanju pojava dodatnih primanjkljajev. V sklopu raziskave nas je tako zani-
malo, kakšna je ocena veščin ravnanja z gibalno oviranimi otroki. V raziskavo je bilo vključenih 
135 anketirancev, specialnih in rehabilitacijskih pedagogov ter staršev gibalno oviranih otrok iz 
Slovenije. Na podlagi rezultatov smo oblikovali oceno veščin ravnanja specialnih in rehabilitacij-
skih pedagogov ter staršev v sklopu vsakdanjih aktivnosti pri gibalno oviranih otrocih. 
Ključne besede: prilagojeni program za predšolske - otroci z lažjo gibalno oviranostjo,
otroke, gibalno ovirani otroci, cerebralna paraliza, - otroci z zmerno gibalno oviranostjo, 
veščine ravnanja - otroci s težjo gibalno oviranostjo, 
- otroci s težko gibalno oviranostjo. 
Uvod
Specialni in rehabilitacijski pedagogi se pri delu Otroci z lažjo gibalno oviranostjo potrebujejo pri 
srečujejo z otroki z različnimi primanjkljaji. Kadar se vsakdanjih aktivnostih posamezne prilagodi-
otrok sooča s primanjkljaji na gibalnem področju na tve in pripomočke, kot so na primer prilagojena 
kontinuumu od lažje do težke stopnje, je zanj nujno, miza, stol … Ne potrebujejo pa fizične pomoči. 
da vsi, ki delajo z njim, poznajo ustrezne veščine rav- Lahko imajo slabše ravnotežje, težave pri teku, 
nanja z otrokom. Poznavanje tipičnega motorične- soočajo se z manjšimi težavami na gibalnem 
ga razvoja otroka ter odklonov, poznavanje pravilnih področju. Kontinuum gibalne oviranosti se raz-
položajev drže in ustrezno ravnanje z otroki pri vsa- prostira vse od lažje, zmerne, težje do težke gi-
kodnevnih aktivnostih so ključna pri delu z gibalno balne oviranosti. Otroci, ki imajo najtežjo stopnjo 
oviranimi otroki. Z zagotovitvijo ustreznih pogojev in gibalne oviranosti, potrebujejo največjo stopnjo 
prilagoditev lahko ob poznavanju ustreznega rav- pomoči in podpore ter prilagoditev pri vsakda-
nanja pri otroku spodbujamo razvoj psihomotorike, njem funkcioniranju. Pri hranjenju ter pri ostalih 
preprečujemo razvoj neustreznih vzorcev gibanja, vsakdanjih aktivnostih so lahko delno ali v celoti 
zmanjšamo vpliv primitivnih refleksov in otroka za- odvisni od pomoči drugih. Potrebujejo redne in 
ščitimo pred pojavom deformacij. Specialni in re- intenzivne obravnave ter redno zdravniško oskr-
habilitacijski pedagogi nismo del rehabilitacijskega bo (Opara 2005; Čigon in drugi 2011; Logar in dru-
kadra, ki je strokovno usposobljen za pravilno ravna- gi 2015). 
nje z gibalno oviranimi otroki, a vendar moramo pri 
svojem delu poznati osnove ustreznega ravnanja. Razvoj otrok s primanjkljaji na gibalnem področju
Specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki delamo s 
Gibalno ovirani otroci predšolskimi otroki s posebnimi potrebami, mo-
Otroci, ki imajo bodisi prirojene bodisi pridobljene ramo dobro poznati tipični razvoj otroka na vseh 
poškodbe ali okvare gibalnega aparata, perifernega področjih funkcioniranja, saj lahko na ta način 
ali centralnega živčevja, so po slovenski zakonodaji ugotovimo morebitne odklone od ustreznega 
opredeljeni kot gibalno ovirani otroci (Logar in drugi funkcioniranja ter načrtujemo delo na področjih, 
2015). Uvrščamo jih v eno izmed skupin oseb s po- kjer se pojavljajo primanjkljaji. Na gibalnem po-
sebnimi potrebami. dročju je tako nujno, da poznamo osnovne zako-
nitosti motoričnega razvoja, spretnosti in veščine, 
Stopnje gibalne oviranosti glede na kontinuum raz- ki se pojavljajo pri posamezni starosti, oziroma ra-
delimo v različne stopnje: zvojne mejnike. 
63
Didakta
ŠOLSKA TEORIJA
Gibalni razvoj poteka v odvisnosti od miselnega, pravilno ravnanje z otrokom. Tudi starši dobijo infor-
zaznavnega kot tudi čustvenega razvoja. Zatorej macije o ustreznem ravnanju s strani medicinskega 
se kakršnikoli odkloni na gibalnem področju lahko osebja in drugih strokovnjakov s specialnimi znanji. 
odražajo tudi na drugih področjih razvoja. Otrok s Kljub vsemu moramo poznati, kakšni so ustrezni 
primanjkljaji na gibalnem področju je lahko zaradi vzorci gibanja pri otroku in katerih oblik ta ne sme 
manj številčnih možnosti gibalne raznolikosti dele- uporabljati, pri čemer sledimo navodilom terapev-
žen manj priložnosti za razvoj na zaznavnem podro- tov pri izvajanju aktivnosti (Žgur in Ferlinc 2019). 
čju. Nenazadnje je povezanost področij prepletena 
tudi s kognitivnim razvojem. Motorični razvoj otroka Metodologija
je lahko tako zaradi primanjkljajev upočasnjen, otro- V raziskavo smo vključili 64 specialnih in rehabilitacij-
ci lahko potrebujejo veliko več ponovitev pri učenju skih pedagogov ter 71 staršev gibalno oviranih otrok 
oziroma avtomatizaciji posameznega, že preproste- iz Slovenije. Specialni in rehabilitacijski pedagogi, 
ga gibalnega vzorca (Dolenc Veličkovič 1990; Vauh- vključeni v raziskavo, delajo ali so delali z gibalno 
nik 2010; Žgur 2017). oviranimi otroki v prilagojenem programu za pred-
šolske otroke. Metoda raziskovanja je bila izvedena z 
V motoričnem razvoju pa je ključni pokazatelj tudi uporabo deskriptivne in kavzalne neeksperimental-
pojavnost oziroma odsotnost primitivnih refleksov ne metode, raziskovalni pristop je temeljil na kvanti-
pri otrocih. Posamezni refleksi morajo pri otrocih tativni empirični pedagoški raziskavi. Podatki so bili 
izzveneti do določene starosti, saj njihova vztrajnost zbrani v obliki vprašalnika v spletni obliki, zbiranje 
čez predvideno razvojno mejo lahko vpliva na upo- podatkov se je začelo v marcu 2017 in zaključilo v ja-
časnjen motorični razvoj kot tudi razvoj samih mož- nuarju 2018. Vprašalnika sta bila statistično obdelana 
ganov (Rashikj-Canevska in Mihajlovska 2019). s pomočjo programa SPSS. Pri testni statistiki so bili 
uporabljeni testi Mann-Whitneyev U test, T-test, Kru-
Gibalno ovirani otroci v predšolskih izobraževal- skal Wallis test ter Spearmanov koeficient korelacije. 
nih programih
Otroci s posebnimi potrebami se v predšolskem ob- Rezultati 
dobju lahko vključujejo v različne programe vzgoje in Specialni in rehabilitacijski pedagogi, vključeni v 
izobraževanja. V teh jim lahko glede na različno vrsto raziskavo, so ocenili svoje veščine dela z gibalno 
in stopnjo posebnih potreb ter sopojavnost drugih oviranimi otroki v povprečju kot dobre (povprečna 
motenj ob uporabi različnih prilagoditev (fizičnega ocena je 3,27). V skupini so se specialni in rehabili-
okolja, didaktičnega ter socialnega okolja) ter pripo- tacijski pedagogi najpogosteje srečevali z diagnozo 
močkov zagotovijo kar se da optimalni razvoj glede cerebralna paraliza (40,5 %), sledile so kronične bo-
na njihovo aktualno stopnjo funkcioniranja. lezni in obolenja (20,6 %), mišična in živčno mišična 
obolenja (17,5 %), spina bifida (7,9 %) in druga stanja. 
Gibalno ovirani otroci se tako glede na različno sto-
pnjo in sopojavnost drugih težav vključijo v: Specialni in rehabilitacijski pedagogi so se pri delu 
- program za predšolske otroke s prilagojenim iz- z gibalno oviranimi otroki največkrat soočali z izzi-
vajanjem in dodatno strokovno pomočjo, vom, kako otroka obleci in sleci (13,2 %), kot druge 
- prilagojen program za predšolske otroke. težave so navajali tudi uporabo stojke. Starši so se 
največkrat soočali s težavo, kako pomagati otroku 
Otrokom, ki so težje in težko gibalno ovirani in so pri rokovanju s predmeti (12,8 %) (Graf 1).
usmerjeni v program za predšolske otroke in izo-
braževalni program s prilagojenim izvajanjem in Starši kot tudi specialni in rehabilitacijski pedagogi 
dodatno strokovno pomočjo, se lahko v času vzgo- so se z visoko povprečno oceno strinjali, da s pravil-
je in izobraževanja zagotovi začasni ali stalni spre- nim ravnanjem z otroki lahko spodbujamo otrokov 
mljevalec (Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi normalni motorični razvoj. Prav tako so se specialni 
potrebami 2011).  in rehabilitacijski pedagogi in starši z visoko pov-
prečno oceno strinjali, da lahko s pravilnim ravna-
Veščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki njem z otroki omejujemo vpliv primitivnih refleksov. 
Pri vsakdanjih aktivnostih se starši ter specialni in Specialni in rehabilitacijski pedagogi in starši so se 
rehabilitacijski pedagogi srečujejo z različnimi vešči- strinjali, da lahko s pravilnim ravnanjem zaščitimo 
nami ravnanja z gibalno oviranimi otroki; od slače- otroka pred nastankom deformacij ter vplivamo na 
nja in oblačenja, menjavanja pleničk, držanja otroka ustrezno napetost mišic gibalno oviranega otroka. 
v naročju, polaganja, nameščanja v različne položaje 
za igro, spanje, hranjenje in pitje, kopanje. Specialni Tako starši kot specialni in rehabilitacijski pedagogi 
in rehabilitacijski pedagogi pri ustreznih veščinah so se z visoko povprečno oceno strinjali, da bi morali 
ravnanja z gibalno oviranim otrokom sodelujemo specialni in rehabilitacijski pedagogi v času šolanja 
s strokovnjaki s specialnimi znanji (fizioterapevti, na fakulteti pridobiti veščine ravnanja z gibalno ovi-
delovni terapevti), ki so strokovno usposobljeni za ranimi otroki. 
64
Didakta
Težave ravnanja z otroki, SRP (%): 
kako otroka držati v naročju, 9,2
kako otroku umiti zobe, 4,6
kako otroka dvigniti, 9,2
kako otroka nahraniti, 11,8
kako otroka položiti v stolček, invalidski voziček 9,2
kako otroka obleci, sleci 13,2
kako otroku pomagati pri manipuliranju s predmeti 7,2
kako se z otrokom igrati, 3,9
kako otroka okopati, 2
kako otroku pomagati pri uporabi stranišča, 7,9
kako otroku prilagoditi položaj za spanje, 6,6
kako otroku menjati pleničke, 3,9
nisem imel/a težav. 9,9
Drugo: 1,3
0 2 4 6 8 10 12 14
Odstotek
Graf 1: Ravnanje z otroki, SRP
V največjem deležu je veščine pravilnega ravnanja nje s specialnim in rehabilitacijskim pedagogom 
z gibalno oviranimi otroki specialnim in rehabilita- v povezavi s pravilnim ravnanjem z njihovim otro-
cijskim pedagogom ter staršem predstavila fizio- kom. Starši so v povprečju mnenja, da dobijo do-
terapevtka. Starši so nadalje prejeli informacije še volj informacij o ustreznem ravnanju z njihovim 
od delovne terapevtke, medicinske sestre oziroma otrokom. 
osebja v bolnišnici, ob prebiranju literature ter na 
dodatnih izobraževanjih. Specialni in rehabilitacijski pedagogi bi potrebo-
vali dodatne veščine predvsem pri kopanju otro-
Specialni in rehabilitacijski pedagogi so v povpre- ka (14,3 %), igranju z otrokom (12,2 %), pomoč pri 
čju ocenili sodelovanje s fizioterapevtom v poveza- hoji in na sprehodu (12,2 %) ter nameščanju otro-
vi s pravilnim ravnanjem z gibalno oviranimi otroki ka v stolček in invalidski voziček (12,2 %). Starši bi 
kot zelo dobro (povprečna ocena je 3,72). Prav tako potrebovali največ dodatnih veščin na področju 
so v povprečju menili, da dobijo dovolj oziroma ve- pomoči otroku pri hoji in na sprehodu (29,5 %) ter 
liko informacij o ravnanju z gibalno oviranim otro- pri igranju z otrokom (20,5 %) (Graf 2).
kom. Tudi starši so v povprečju zelo dobro ocenili 
sodelovanje s fizioterapevtom kot tudi sodelova-
Pri kateri aktivnosti bi najbolj potrebovali dodatne veščine? (%)
Igranje z otrokom 20,5
Slačenje in oblačenje otroka 9,1
Toaleta (uporaba stranišča, previjanje) 13,6
Nameščanje otroka v stolček, invalidski voziček 4,5
Nameščanje otroka v položaj za spanje, počitek 4,5
Kopanje otroka 6,8
Hranjenje otroka 11,4
Pomoč otroku pri hoji, na sprehodu 29,5
0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100
Graf 2: Aktivnosti, pri kateri bi starši potrebovali največ veščin
65
DDiiddaakkttaa
ŠOLSKA TEORIJA
Specialni in rehabilitacijski pedagogi, vključeni v raz- otroku pomagati pri uporabi stranišča, kako otro-
iskavo, so v povprečju mnenja, da so pridobili malo ka nahraniti. Menijo, da bi največ veščin potrebo-
teoretičnega znanja (povprečje: 2,19) in še manj vali na področju pomoči otroku pri hoji in na spre-
praktičnega znanja (povprečje: 1,79). hodu, pri igranju z otrokom, na področju toalete. 
Obstaja statistično značilna povezanost med števi- Po podatkih Statističnega urada Republike Slo-
lom let delovne dobe in ocenjevanjem veščin pra- venije (2019) je velik delež gibalno oviranih otrok 
vilnega ravnanja z gibalno oviranimi otroki s strani vključen v program za predšolske otroke s prilago-
specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Specialni jenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. 
in rehabilitacijski pedagogi z več delovnimi izku- Raziskava je bila omejena le na otroke, vključene 
šnjami pričakovano ocenjujejo svoje veščine ravna- v prilagojen program za predšolske otroke, zato 
nja pri delu z gibalno oviranimi otroki z višjo oceno. bi bilo dobro preveriti stanje tudi v programu za 
Moč povezanosti je sicer nizka. predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in do-
datno strokovno pomočjo. Predvidevamo lahko, 
Razprava da je tam stopnja ozaveščenosti o pravilnem rav-
Starši ter specialni in rehabilitacijski pedagogi v nanju z gibalno oviranimi otroki slabša, saj nimajo 
povprečju ocenjujejo svoje veščine ravnanja z gi- zaposlenih strokovnjakov s specifičnimi znanji. 
balno oviranimi otroki kot dobre, prav tako tudi ve-
ščine ravnanja z gibalno oviranimi otroki. Potrebno Tako starši kot specialni in rehabilitacijski peda-
je poudariti, da gre pri rezultatih zgolj za subjektiv- gogi so ozaveščeni, kakšen vpliv lahko ima pravil-
no oceno veščin ravnanja, ne pa tudi za dejansko no ravnanje z gibalno oviranimi otroki na njihov 
preverjena znanja in veščine na področju pravilne- razvoj. Strinjajo se, da lahko s pravilnim ravna-
ga ravnanja z gibalno oviranimi otroki. njem omejujemo vpliv primitivnih refleksov, da 
lahko zaščitimo otroka pred nastankom deforma-
Specialni in rehabilitacijski pedagogi se pri delu z cij, da lahko vplivamo na ustrezno napetost mišic, 
gibalno oviranimi otroki največkrat soočajo z izzi- preprečujemo razvoj nepravilnih vzorcev gibanja 
vom, kako otroka obleci in sleci, kako otroka nahra- in pospešimo otrokov razvoj psihomotorike. Prav 
niti, kako otroka dvigniti, kako otroka držati v na- tako se v povprečju strinjajo, da je pravilno rav-
ročju. Najslabše ocenjujejo svoje veščine ravnanja nanje z gibalno oviranimi otroki naloga fiziotera-
na področju kopanja gibalno oviranega otroka. V pevtov, delovnih terapevtov, kot tudi specialnih in 
vrtcih sicer specialni in rehabilitacijski pedagogi rehabilitacijskih pedagogov. Fizioterapevti in dru-
načeloma ne izvajajo veščin na področju kopanja, gi terapevti s specialnimi znanji so usposobljeni 
pač pa je ta del vsakdanje rutine večinoma izve- za izvajanje pravilnega ravnanja z gibalno ovira-
den doma. To pojasni nizko subjektivno oceno ve- nimi otroki, specialni in rehabilitacijski pedago-
ščin specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na gi pa nimamo ustreznih kompetenc za pravilno 
omenjenem področju. ravnanje z gibalno oviranimi otroki pri vsakdanjih 
aktivnostih. Tekom študija specialni in rehabilita-
Starši so največkrat kot težavo pri ravnanju z otro- cijski pedagogi pridobimo osnovne informacije o 
kom navedli izziv pomagati otrokom pri manipuli- rokovanju (pozicioniranju, hranjenju, mobilnosti) 
ranju s predmeti, kako otroka sleci in obleci, kako na univerzitetnem študijskem programu prve 
Ocena veščin ravnanja z gibalno oviranimi otroki, specialni pedagogi (povprečje)
Igranje z otrokom 3,7
Nameščanje otroka v sedeči položaj 3,4
Držanje otroka v naročju 3,5
Slačenje in oblačenje otroka 3,2
Toaleta (uporaba stranišča, previjanje) 3,0
Nameščanje otroka v stolček, invalidski ... 3,2
Nameščanje otroka v položaj za spanje, ... 3,2
Kopanje otroka 1,9
Hranjenje otroka 3,3
Pomoč otroku pri hoji, na sprehodu 3,3
1 2 3 4 5
Graf 3: Ocena veščin ravnanja, SRP
66
Didakta
stopnje v sklopu predmeta Učenje in poučeva- Zahvala 
nje gibalno oviranih in dolgotrajno bolnih oseb Zahvaljujem se vsem specialnim in rehabilitacij-
in nadalje na magistrskem študijskem programu skim pedagogom ter staršem, ki so sodelovali v 
druge stopnje v sklopu predmeta Poglobljena di- omenjeni raziskavi, prav tako se zahvaljujem dr. 
agnostična ocena in obravnava gibalno oviranih Erni Žgur za vso pomoč, podporo in sodelovanje v 
in dolgotrajno bolnih oseb (Pedagoška fakulteta omenjeni raziskavi. 
2022).
Zaključek
V prvih letih otrokovega življenja lahko ob ustre- Literatura 
zni timski obravnavi s strani različnih strokovnja- Čigon, T., Kranjc, I. in Vidmar, S. (2011): Gibalno oviran otrok v vzgoj-
kov pomembno doprinesemo k izboljšanju vseh no-izobraževalnem procesu. V: E. Žgur (ur.) Kako lahko pomagam: 
usposabljanje strokovnih delavcev za uspešno vključevanje otrok 
področij funkcioniranja gibalno oviranega otroka. in mladostnikov s posebnimi potrebami v vzgojo in izobraževanje 
V teh kritičnih, zgodnjih obdobjih so otroci bolj v letih 2008-2011, str. 27–29. Vipava: Center za izobraževanje, reha-
bilitacijo in usposabljanje.
dovzetni za določene dražljaje iz okolja kot kadar- Dolenc Veličkovič, T. (1990): Razvojno nevrološka obravnava-celo-
koli kasneje v življenju. Ciljna obravnava in stimu- stni pristop obravnave
otroka s prizadetostjo po zgodnji možganski okvari. V: T. Breznik 
lacija otrokovih primanjkljajev lahko pripomore k in I. Dolenc (ur.), XII. Spominski sestanek metode Kramarjeve, Por-
razvoju otrokovega potenciala, zmanjša prvotne torož, 5.-6. april 1990, str. 9–16. Ljubljana: Društvo fizioterapevtov in 
delovnih terapevtov Slovenije.
okvare in tudi vsaj deloma pripomore k prepreče- Logar, S., Jones, D., Žgur, E., Andlovic, S. in Groleger Sršen, K. (2015): 
vanju sekundarnih primanjkljajev. Opravljena raz- Gibalno ovirani otroci.
V N. Vovk-Ornik (ur.). Kriteriji za opredelitev vrste in stopnje pri-
iskava nam je dala vpogled v oceno stanja na po- manjkljajev, ovir oz. motenj otrok s posebnimi potrebami. Ljublja-
dročju veščin ravnanja z gibalno oviranimi otroki na: Zavod RS za šolstvo. Dostopno na: http://www.zrss.si/pdf/Kriteri-
ji-motenj-otrok-s-posebnimi-potrebami.pdf, 20. 8. 2020.
s strani specialnih in rehabilitacijskih pedagogov Opara, D. (2005): Otroci s posebnimi potrebami v vrtcih in šolah: 
ter staršev. Specialni in rehabilitacijski pedagogi vloga in naloga vrtec in šol pri vzgoji in izobraževanju otrok s po-
sebnimi potrebami: uresničevanje vzgojno-izobraževalnih pro-
kot tudi starši nismo strokovno usposobljeni za gramov s prilagojenim izvajanjem in z dodatno strokovno pomo-
pravilno ravnanje z otrokom ter nameščanje otro- čjo. Ljubljana: Center kontura.
Pedagoška fakulteta (2022): Študijski programi. Dostopno na: 
ka v pravilne gibalne položaje, s katerimi lahko www.pef.uni-lj.si/149.html, 2. 3. 2022.
preprečujemo razvoj deformacij. Kljub vsemu pa Rashikj-Canevska, O. in Mihajlovska, M. (2019): Persistence of primi-
tive reflexes and associated problems in children. The Annual of 
moramo poznati osnovne zakonitosti gibalnega the Facultyy of Philosophy in Skopje. 72, str. 513-522. Dostopno na: 
razvoja ter pri ravnanju z otrokom pri vsakodnev- https://www.researchgate.net/publication/338659213_Persisten-
ce_of_primitive_reflexes_and_associated_problems_in_children, 
nih veščinah slediti navodilom fizioterapevta ozi- 20. 8. 2020. Statistični urad Republike Slovenije (2019): Otroci, vklju-
roma drugega strokovnjaka s specialnimi znanji. čeni v vrtce. Dostopno na: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/
Dem_soc/09_izobrazevanje/03_predsol_vzgoja/01_09525_otroci_
Nenazadnje smo prav specialni in rehabilitacijski vrtci/01_09525_otroci_vrtci.asp, 20. 8. 2020.
pedagogi, zaposleni v prilagojenih programih Vauhnik, J. (2010): Motorični razvoj v ontogenezi človeka ter osnove 
pozitivnih motoričnih transformacij: priročnik za študente fiziote-
za predšolske otroke, ter starši tisti, ki preživijo z rapije. Maribor: Evropsko središče. 
otrokom največ časa. S strokovnim znanjem vsa- Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami /ZUOPP/ (2011): 
Uradni list RS, št. 58 (22.7.2011). Dostopno na: http://www.uradni-list.
kega posameznika, zaposlenega v vrtcu, kot tudi si/1/objava.jsp?urlid=201158&stevilka=2714, 20. 8. 2020.
timskim sodelovanjem in povezovanjem med se- Žgur, E. (2017): Vloga razvoja motorike pri otroku in njena vpetost 
v predšolski kurikul – pomen zgodnje obravnave. V: B. Vrbovšek 
boj ter s starši lahko pomembno doprinesemo k (ur.), Različni otroci – enake možnosti, str. 28–40. Ljubljana: Supra.
čim bolj optimalnemu razvoju gibalno oviranega Žgur, E. in Ferlinc, A. (2019): Specialno-pedagoška in terapevtska 
priporočila za delo z otrokom z razvojnimi primanjkljaji. Ljubljana: 
otroka. Pedagoška fakulteta.
67
Didakta
ZAGATE UČITELJSKEGA POKLICA
Anonimna pisma in učiteljevanje
dr. Andreja Sinjur, učiteljica, OŠ Dušana Bordona Semedela Koper 
V današnji dobi demokracije in digitalizacije se zdi, da je dovoljeno prav vse. Demokracija in 
svoboda govora nam dajeta pravico, da izražamo svoje mnenje, nikakor pa nam ne dajeta 
pravice, da se poslužujemo anonimnih pisem, v katerih žalimo, grozimo oz. verbalno nap-
adamo naslovnika. Takšna pisma so običajno posledica različnih zamer, strasti, hudobije, 
sovraštva in pohlepa. Najlažje je preliti svoj gnev na kos papirja in ga nepodpisanega na-
sloviti žrtvi. V tistem trenutku se pošiljatelj verjetno ne sprašuje o morebitnih posledicah za 
naslovnika. Vse prepogosto si jemljemo pravico do uporabe besed in vse prepogosto nočemo 
prevzeti nikakršne odgovornosti, ki bi jo prineslo neposredno soočenje z naslovnikom anon-
imnega pisma. Pa je res, da anonimna pisma pošiljajo le zagrenjeni, osamljeni, maščevalni 
in hudobni ljudje? Ne gre za retorično vprašanje.
Anonimna pisanja so vsa pisanja, ki jih pisci iz do- trošniškem in stresnem svetu še kako prisotna. 
ločenih razlogov niso podpisali, pogojno k njim Na eni strani poudarjamo demokracijo, svobodo 
lahko prištevamo tudi pisanja, pod katera so se govora in izražanja, na drugi pa si ne upamo od-
podpisali z izmišljenim ali lažnim imenom, psev- krito povedati, kaj si zares mislimo, in se zato raje 
donimom, za katerega se ne da ugotoviti, kateri poslužujemo nepodpisanih, anonimnih pisem 
osebi pripada. Je pisanje, ki naslovniku/prejemni- ali kar anonimk, kot jih danes imenujemo. Na to 
ku onemogoča neposreden stik z avtorjem, ki problematiko me je opozorilo še eno od mnogih 
zaupa papirju ali drugemu mediju tisto, kar si ne anonimnih pisem, ki jih dobivamo učitelji. Veliko 
upa povedati na glas, ker ve, da je neresnično, ne- anonimnih pisem je namreč naslovljenih prav na 
točno, nedokazljivo, hudo bremeni neko osebo ali pedagoške delavce, v času koronavirusne epide-
več oseb, je vulgarno, nespodobno itd. mije tudi na zdravstvene, in zanimivo je, da o tej 
tematiki ni zaslediti veliko v javnosti. Govorimo le 
Kdo še ni slišal za anonimna pisma ali še bolje, o epidemiji, politiki, črni kroniki, vremenu, nepo-
koliko nas je takih, ki smo vsaj enkrat v življenju membnih dogodkih in anonimna pisma, ki so za 
dobili napisano grožnjo nekoga, ki je hotel/želel učitelja lahko zelo travmatična izkušnja, tako še 
ostati neimenovan oz. anonimen? Anonimnost naprej ostajajo anonimna. Na tem mestu se mi 
je v današnjem, sodobnem, digitaliziranem, po- poraja kar nekaj vprašanj. Ali so anonimna pisma 
68
Didakta
res posledica zagrenjenih ljudi, ki so ujeti v črno- primeru celo smrt oz. samomor. Če je vsebina pi-
-bele predstave o svetu? Ali avtorji anonimnih pi- sma naslovljena naslovnikovemu, v našem prime-
sem resno mislijo, ko pravijo, da nekateri učitelji ru pedagoškemu procesu, torej poučevanju/učite-
nismo primerni za poučevanje ali gre le za osebno ljevanju, in govori o njegovem slabo opravljenem 
maščevanje in hudobijo? Ali anonimna pisma z pedagoškem delu, potemtakem lahko (ni pa nuj-
nekatero svojo vsebino samo opozarjajo na napa- no) naslovnik le malce »pretrese« svoje pedagoške 
ke šolskega sistema, v katerega smo ujeti učitelji? izkušnje, se posvetuje s svojimi kolegi, opravi sa-
Ali je res vse neresnično, kar napiše avtor anoni- moevalvacijo in/ali inter/supervizijo. Če pa govori o 
mnega pisma? njegovih značajskih posebnostih, potemtakem se 
lahko le nasmeje. Avtorji anonimnih pisem si na-
Če bi bilo prav vse neresnično, netočno, nedokazlji- mreč vse prepogosto drznejo vmešavati v učiteljev 
vo, zakaj potemtakem avtor besedila porabi toliko značaj, v njegovo zasebno življenje in delovanje zu-
svojega časa in osebne energije? Zakaj si potem naj šole ter nato vse skupaj pomešajo. Ne znajo lo-
avtor besedila vzame toliko časa, da besedilo na- čiti med slabo opravljenim pedagoškim delom in 
piše, natisne, kupi kuverto, nalepi znamko, odide med značajskimi posebnostmi. In prav zato lahko 
do poštnega nabiralnika in ga pošlje naslovniku? naslovnik anonimnega pisma doživi travmatično 
Ali gre res samo za osebno maščevanje, grožnjo, izkušnjo, saj je ravno osebni značaj tisti, ki nas loči 
hudobijo ali celo neuravnovešenost? Zasledila od drugih. Zato nasvet vsem tistim, ki pišete ano-
sem podatek, da po nekaterih ocenah desetina nimna pisma: Kritizirajte ali bolje rečeno – spoštlji-
anonimk vsebuje dokazljive podatke. Torej mo- vo izrazite svoje mnenje o učiteljevem delu in ne o 
goče pa anonimna pisma le niso samo posledica njegovih značajskih posebnostih, saj s tem mečete 
zagrenjenih, osamljenih, hudobnih, neuravnove- senco le nase in s tem kažete na svoje značajske 
šenih in maščevalnih ljudi. Torej mogoče pa le ni slabosti. Saj veste, kako pravijo: »Svoje napake vidi-
vse izmišljeno. Še star pregovor pravi: »Kjer je dim, mo na drugih ljudeh«. Pa ne samo to. Kaj za božjo 
je tudi ogenj.« voljo zares nimate svojega življenja, da se mora-
te ukvarjati z našim? In še tolažba vsem tistim, ki 
Ne glede na to še vedno obstaja dejstvo, da lahko prejemate taka pisma: Anton Martin Slomšek je 
prejem anonimnega pisma povzroči veliko nela- že konec 18. stoletja rekel: »Idealna podoba, kjer bi 
godje, šok, travmatično doživetje ali v najhujšem ustrezal vsem ljudem, ne obstaja.«
69
Didakta

ŠOLSKA TEORIJA
Vpis mlajšega otroka v prvi razred 
osnovne šole
mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik
V stalnem tematskem sklopu Šolstvo in pravo vam avtor mag. Domen Petelin s svojimi prispevki 
poskuša odgovoriti na številna odprta vprašanja s področja šolskega prava. Glede želenih vsebin pri-
hodnjih prispevkov ali dilem glede vsakokratnega aktualnega prispevka se na avtorja lahko obrnete 
preko elektronskega naslova petelin.domen@gmail.com.
Starši morajo v prvi razred osnovne šole vpisati otro- Starši imajo pravico, da na želeno osnovno šolo 
ke, ki bodo v koledarskem letu, v katerem bodo zače- naslovijo vlogo za vpis mlajšega otroka, ali bo 
li obiskovati šolo, dopolnili starost 6 let. Starši s strani vlogi ugodeno, pa se presoja in odloča v ugotovi-
šole v šolskem okolišu, v kateri ima otrok prijavljeno tvenem postopku. Iz prvega odstavka 60. b člena 
prebivališče, prejmejo vabilo za vpis v prvi razred. zakona o osnovni šoli izhaja, da če za posamezno 
odločitev ni posebej določen pristojni organ, o 
Vsako leto pa je nekaj otrok, katerih starši želijo, da pravicah in dolžnostih učenca na prvi stopnji od-
se njihov otrok vključi v osnovno šolo vsaj leto dni loča ravnatelj. 
prej kot njegovi sovrstniki. 
Na podlagi navedenega o vlogi staršev za vpis 
Zakon o osnovni šoli ne ureja postopka oz. načina mlajšega otroka odloči ravnatelj, pri čemer bi bilo 
vpisa otrok, mlajših od predpisane starosti (torej treba takšno odločanje voditi po analogiji po-
otrok, ki v koledarskem letu, v katerem bi začeli obi- stopka za odložitev šolanja, kar pomeni, da bi bilo 
skovati šolo, še ne bi dopolnili starosti 6 let), vendar treba tudi za mlajšega otroka ugotoviti njegovo 
to še ne pomeni, da se mlajši otrok ne sme vpisati v pripravljenost/zmožnost/sposobnost za vključitev 
osnovno šolo.1 v prvi razred osnovne šole. 
71
1 Tako tudi okrožnica (takratnega) ministrstva za šolstvo in šport, z dne 3. 2. 2009.
Didakta
ŠOLSTVO IN PRAVO
O vpisu mlajšega otroka v osnovno šolo bi moral ložitve šolanja) in po zaključku postopka bi mo-
ravnatelj osnovne šole odločati na podlagi ob- rala osnovna šola izdati odločbo, s katero bodisi 
razloženega mnenja komisije, ki bi jo sestavljali ugodi bodisi zavrne predlog predlagatelja.
zdravnik, šolski svetovalni delavec ter vzgojitelj 
oziroma učitelj. Postopek vpisa mlajšega otroka v Število mlajših otrok, vpisanih v prvi razred osnov-
šolo bi se tako moral voditi po določbah Zakona o ne šole:
splošnem upravnem postopku (kot postopek od-
Šolsko leto Število učencev Število vpisanih Delež vpisanih 
1. razreda mlajših otrok mlajših otrok
2011/2012 18.210 43 0,24 %
2012/2013 19.128 50 0,26 %
2013/2014 20.100 54 0,27 %
2014/2015 21.625 65 0,30 %
2015/2016 21.579 61 0,28 %
2016/2017 22.152 34 0,15 %
2017/2018 21.718 27 0,12 %
2018/2019 21.751 31 0,14 %
2019/2020 20.796 25 0,12 %
2020/2021 21.438 17 0,08 %
Vir: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 9. 2. 2021.
Iz tabele je razvidno, da delež vpisanih mlajših otrok v prvi razred osnovne šole z leti upada. Vpis mlajših 
otrok v prvi razred osnovne šole je v obratnem sorazmerju s številom primerov otrok, katerih starši želijo 
odložitev šolanja za eno šolsko leto, saj delež otrok, ki jim je odložen začetek šolanja, iz leta v leto narašča.
KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.
V kolikor še nimate imenovane strokovne pooblaščene osebe za varstvo osebnih 
podatkov (po GDPR), se obrnite na KURIKULUM, šolsko pravno svetovanje, d.o.o.. 
Nedvomno najbolj ugodna in strokovna rešitev za posodobitev in uskladitev do-
kumentov s področja varstva osebnih podatkov. 
Zaupa nam že veliko število vrtcev, osnovnih šol in glasbenih šol. Prepričajte se še vi!
 
Kontakt: info@kurikulum.si                                      www.kurikulum.si
Didakta

Navodila avtoricam 
in avtorjem
Članki za objavo v reviji Didakta naj praviloma obsegajo okrog 16.500 znakov s pre-
sledki ali okrog 2.500 besed. Krajše ali daljše članke bo uredništvo vzelo v presojo.
Prispevke pošljite po elektronski pošti na naslov revija@didakta.si. 
Zaželeno je, da besedilu priložite ustrezno slikovno gradivo: slike, fotografije, risbe 
in podobno. Elektronske fotografije ali skeni fotografij morajo biti ustrezne kako-
vosti (10 cm, 300 dpi). Po potrebi slikovno gradivo opremite s podnapisi. Avtorica 
ali avtor mora sam poskrbeti za upoštevanje avtorskih pravic oziroma pridobiti 
ustrezno dovoljenje za enkratno objavo slikovnega gradiva v reviji Didakta pri no-
silcih avtorski pravic. Prav tako je avtorica ali avtor sam dolžan poskrbeti za spo-
štovanje zasebnosti pri morebitnih prizadetih osebah objavljenih na fotografijah. 
Podatki o avtorici ali avtorju naj vsebujejo naslednje elemente: ime in priimek, 
morebitni akademski naziv in položaj, naslov ustanove, domači naslov, telefonsko 
številko in elektronski naslov. 
Članek mora imeti kratek poveden naslov in morebitni podnaslov. Članek naj 
Revija Didakta, št. 217 ima povzetek v obsegu okrog 100 besed in seznam petih ključnih pojmov, če gre 
marec, april 2022 za raziskovalni oziroma znanstveni članek. Pri pisanju upoštevajte strokovna (in 
znanstvena) načela pisanja. Članek naj bo smiselno razdeljen na poglavja z ustre-
Za založbo znimi podnaslovi. 
Rudi Zaman V kolikor ste pri pisanju članka uporabili literaturo ali vire, naj bodo le ti navedeni 
na koncu članka v abecednem vrstnem redu v naslednji obliki: 
Urednik
dr. Martin Uranič Članek v reviji 
Vovk Korže, A. (2014): Slovenija - učna regija za izkustveno izobraževanje. Vzgoja in 
Uredniški odbor izobraževanje, let. 45 (št. 1/2): str. 106–112.
dr. Natalija Komljanc, Članek v zborniku  
dr. Justina Erčulj, Rus, V. (2004): Izobraževanje kot privatna in javna dobrina. V: Macura Dušan (ur.), 
dr. Robi Kroflič, Babšek Jana (ur.) Kakšna bo šola prihodnosti?, str. 71–77. Radovljica: Didakta.
dr. Kristijan Musek Lešnik Zbornik 
Časopisni svet Enever, J. (ur.), Moon, J. (ur.) in Raman, U. (ur.) (2009): Young Learner English Lan-
mag. Domen Petelin, guage Policy and Implementation: International Perspectives. Reading: Garnet 
Rudi Zaman, Education.
Metka Zorec Knjiga 
Globovnik, N. (2010): Vloga človeških virov za razvoj ekološkega kmetijstva v Po-
Jezikovni pregled dravski regiji. Maribor: Filozofska fakulteta, UM - magistrsko delo.
dr. Martin Uranič Elektronski vir z avtorjem ali urednikom 
Lipovec Oštir, A. (2010): Organizacija in okoliščine izvajanja zgodnjega učenja tujih 
Fotografije jezikov na osnovnih šolah. V: Lipovec Oštir, A. (ur.) in Saša, J. (ur.): Pot v večjezičnost - 
avtorice in avtorji člankov, zgodnje učenje tujih jezikov v 1. VIO osnovne šole,  str. 16–30. Ljubljana: Ministrstvo za 
foto dokumentacija uredništva šolstvo in šport RS. Dostopno na http://www.zrss.si/pdf/vecjezicnost.pdf, 31. 7. 2014.
Elektronski vir brez avtorja ali urednika
Slika na naslovnici Vir 1: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (2013): Resolucija o nacionalnem pro-
Vincent Van Gogh, Perunike (1889) gramu za jezikovno politiko 2014 2018. Dostopno na http://www.mk.gov.si/fileadmin/
mk.gov.si/pageuploads/ 
Oblikovanje
Grga Jokić Ministrstvo/Zakonodaja/2013/Resolucija__sprejeto_besedilo__15.7.2013_.pdf , 10. 5. 2014.
  
Tisk Uporabljena literatura naj bo v članku navedena na naslednji način: 
Tiskano v EU.
Članek, monografija, vir: (Globovnik 2010)
Naslov uredništva Posamezen del članka, monografije ali vira: (Globovnik 2010, 132–139)
Revija Didakta, Dva deli istega avtorja objavljena istega leta: (Globovnik 2010a; Globovnik 2010b) 
Železniška ulica 5,
4248 Lesce Dva avtorja istega dela: (Horvatin in Matoh 2011)
tel.: 04 53 20 209 Večje število avtorjev/urednikov istega dela: (Enever in drugi 2009)
faks: 04 53 20 211 Elektronski vir brez avtorja/urednika: (Vir 1)
e-pošta: revija@didakta.si
www.didakta.si Že objavljenih prispevkov ali prispevkov, ki so v postopku presoje pri drugi reviji, ne 
Naročnino prosimo poravnajte sprejemamo v objavo. Pridržujemo si pravico do manjših sprememb.
na račun št. 02 068-0016734826
Letna naročnina na revijo Didakta 
znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk.
Posamezna dvojna številka stane 
18,99 EUR. Naročite se na revijo Didakta
Revijo Didakta sofinancira Javna 
agencija za raziskovalno dejavnost Naročila sprejemamo po telefonu (04) 53 20 210, preko elektronske 
Republike Slovenije. pošte zalozba@didakta.si ali preko običajne pošte, ki jo lahko pošlje-
te na naslov založbe Didakta d.o.o., Železniška ulica 5, 4248 Lesce. 
Ob naročilu preko elektronske ali klasične pošte naročilu dodajte 
tudi svoje podatke, kot so ime ustanove/ime in priimek naročnika, 
naslov, pošta, e-pošta, telefon in SI/davčna številka. Letna naročnina 
na revijo Didakta znaša 89,99 EUR za 5 dvojnih številk. Posamezna 
dvojna številka stane 18,99 EUR.
Naročnina se obnavlja in velja do pisnega preklica.