ii
Ph
A®
P
Ii
M.H
l!
51
si
Sz
IS
11!
i.‘4
||S
^1
Ii«
tu
Ii1
I
!i
ii
|i
23
Oh V)
1
Pojoča skrinjica Cesarjeva nova oblačila
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE CELJE
Režiser:
JURO KISLINGER
Odrsko prizorišče je ustvaril AVGUST LAVRENČIČ
Kostume je zasnovala ALENKA BARTLOVA
Glasbo je napisal UROŠ PREVORŠEK
Lektor je bil BRUNO HARTMAN
Nakamura Šinkiči
POJOČA SKRINJICA
Igra v dveh slikah v prevodu Dušana Tomšeta
Slepo dekletce igra METKA LESKOVŠEK k. g.
razbojnik
je JANEZ BERMEŽ,
stric pa SANDI KROŠL
Metka Leskovšek
Hans Chrislian Andersen
CESARJEVA NOVA OBLAČILA
Po pravljici dramatiziral J. Golias
Cesar — Drago Kastelic Prvi slepar — Volodja Peer Drugi slepar — Janez Bermež Minister — Sandi Krosi Dvorna dama — Nada Božičeva Komornik — Franci Gabrovšek Mati — Marija Goršičeva Špelca — Zlatka Krašovec Naglušni gospod — Branko Grubar Stražar — Štefan Volf
Vodja predstave: Cveto Vernik — šepetalka: Tilka Svetel-škova — Razsvetljava: Bogo Les — Tehnično vodstvo: Franjo Cesar — Odrski mojster: Franc Klobučar — Krojaška dela: Amalija Palirjeva, Jože Gobec in Oto čerček — Frizerska dela: Vera Srakarjeva — Slikarska dela: Ivan Dečman — Čevljarska dela: Konrad Faktor — Rekviziterska dela: Ivan Jeram — Garderoberka: Angela Korošec.
PREMIERA, DNE 21. OKTOBRA 1964 OB 15.30
DRAGI MLADI GLEDAVCI,
letos smo vam pripravili dve igrici v eni predstavi, POJOČO SKRINJICO japonskega pisca Nakumare Šinkičija in CESARJEVA NOVA OBLAČILA danskega pisca Hansa Christiana Andersena. Prva je nežna in otožna, druga pa razposajena in navihana.
Čeprav živijo Japonci daleč od nas in drugače kot mi, vendarle čutijo tako kot vsi ljudje po svetu. Hudobni so tudi zanje hudobni, dobre po spoštujejo tako kot mi.
Zgodba o slepi deklici skriva v sebi lepo ljudsko misel, da se more človek, ki ne živi naj lepše, v našem primeru razbojnik, odkupiti z dobrim delom, pa naj bo z enim samim. Razbojniku se slepa deklica zasmili; pripravljen ji je priskrbeti pojočo skrinjico. Ker ne more drugače, jo ukrade. Dekličin stric pa je videti ves drugačen: z deklico ravna kot s trmoglavim, nadležnim otrokom. Njegovo ravnanje je videti vseskozi pravilno, tudi ko usmrti razbojnika, saj hoče obvarovati dom, sebe in deklico. Vendar pa mu ni dano, da bi pustil spregovoriti svoje srce. Zato nam je ljubši razbojnik, ki mu je dekličina preprostost in nesreča vzbudila vest in dobrosrčnost. Zato vemo, da se bo na nebu zasvetila njegova zvezda, zvezda človeka, ki je zavrgel zlo.
CESARJEVA NOVA OBLAČILA pa gotovo poznate. To je ena izmed pravljic znamenitega Andersena. V lepo opremljenih knjižicah so izšle tudi v slovenskem prevodu.
Pravljica, ki smo jo pripravili za vas, govori o tem, kako domišljavi in neumni smo ljudje. Svojih napak nočemo videti, ampak se drug drugemu klanjamo in laskamo, posebno tistim, ki so nam nadrejeni.
Ničemrni cesar je zaljubljen samo v svoje obleke, drugega mu ni mar. To njegovo prismuknjenost izrabita prebrisana lopova in mu jo zagodeta z obleko, ki je sploh ni. Ministri in dvorjani se cesarju nočejo zameriti, ker se bojijo za svoje stolčke, zato mu umišljeno obleko na moč hvalijo. Vso to igro pa spregleda deklica Špelca, saj je nepokvarjena. Na ves glas pove tisto, kar dvorjani in drugi vdano skrivajo zase, da je cesar namreč gol. Preprosto nepokvarjeno dekletce ne razume dvorskega spakovanja in sprenevedanja, zato vidi stvari takšne, kot so v resnici. Tako kot Spelca pa vidijo golega cesarja tudi vsi preprosti ljudje, ki se jim ni treba lagati, da bi se obdržali na oblasti, kot se morajo ministri in dvorjani.
Obe igrici govorita o dobrih, preprostih ljudeh, le da se prva dotika človeškega srca, druga pa zdrave človeške pameti.
Želimo vam, da bi vam bili obe všeč.