Ali je gozdarska politika res zavirala razvoj gozda in kmetijstva?
V zadnjem času je vedno več očitkov goz-darjem, da so v vsem povojnem obdobju zavi-rali razvoj kmetij in gozdov. Tak očitek zasle-dimo tud v prispevku »Črnovrški kmetj zahte-vajo vet poštenja« (Naša komuna 17. 4. 1990). Prispevek je sicer objavljen s skoraj dvomesečno zamudo, najbrž ne po krivdi pis-ca, saj je bil obravnavani zbor kmetov že 22. februarja 1990. Tudi v prispevku »Za hribov-skega luneta je vedno težko« (Kmečki glas 18. april 1990) zasledimo razmišljanja kmeta Tro-bec Franca: »Gozdarska politika je ves povoj-ni čas zatiskala oči pred resnico«. Novinaiju ni mogoče zameriti, čc piše o problemih gozdar-stva kot glanem krivcu za vse težave, ki kon-kretno tarejo čmovrške kmele. Taka je bila »vroča« vsebina razprave na omenjenem zbo-rn v Črnem vrhu 22. februarja letos. Razumlji-vo je tudi razpoloženje kmetov, ki jih tarejo vse mogoče težave, gospodarska problematika pa jim je poleg kmetijske, najbližja. V vsem pa je prisotna nemoi tako kmetov, kot goz-darjev, ki so vpeti v okvirje veljavnega Zako-na o gozdovih.
Nimam namena analizirati in opravičevati stanja, v katerega je prišlo tudi gozdarstvo. Želel pa bi iztrgati pozabi dejavnost gozdar-stva, ko je bilo potrebno v tem, dejansko povojnem času, zgraditi prometnico do naselij in posameznih kmetij, ko se je do nekaterih prišlo Iahko samo peš. Sicer pa v tistih časih na teh območjih ni bilo ne traktorjev in ne oseb-nih avtomobilov.
Ne glede na to v kakšni obliki je bilo goz-darstvo organizirano, so gozdarji na polho-grajskem obmodju po 1956 letu gradili pro-metnice »in mostove« na lastno iniciativo in na pobudo ter soudeležbo krajanov, tako v mate-rialnem pogledu, kot z neposrednim delom, ki danes ne služijo samo gozdarjem, pač pa tudi v kmetijske namene, predvsem pa za prevoz krajanov na delovna mesta.
Teh prometnic niso gradile Kmetijske za-druge, niti občina, čeprav je tak podatek v že omenjenem prispevku »Za hribovskega kmeta je vedno težko«.
Navajam le skope podatke, saj bi bila po-drobna predstavitev preobširna. Na območju krajevne skupnosti Črni vrh so bile zgrajene in
rekonstruirane poti in ceste vse od Petačevega grabna do Črnega vrha, pa preko Pasje ravni in Ogrinovega v Potrebuježev in Jernejčkov graben ter povezava Koširjevo - Osredek
- Logar, v skupni dolžini 25 km.
V pograjski krajevni skupnosti so gozdarji gradili cesto Škandrov graben - Žulova dolina
- Veliki vrh pa Pristava - Ravnik - Senica ter v Kozjeke in na Bezje pa Bezenico in Katarino
- Belo, v dolžini 23 km
Na območju horjulske krajevne skupnosti so zgradili ali pa rekonstruirali cesto Mala voda — Grda dolina — Lešnjakovo — Korena
- Rožnik (Prošca) pa Šentjošt — Potok — Pil
-  Samotarica. Zgrajena je bila tudi edina gozdna cesta na tem območju po desnem bre-gu Male vode, v dolžini 4 km.
Za odvoz lesa iz gozdov v omočju KS Do-brova je bila rekonstruirana cesta Ostrožnik in na Ravniku.
Tudi cesto v Radno so prvi usposobili za kamionski prevoz gozdarji. Kar lepe dolžine!
Za vsa izvršena dela, razen za gozdno cesto Mala voda, ni nobene dokumentacije. So le pričevanja tistih, ki so pri teh delih prelivali svoj znoj. Žal so nekatere ceste danes v izred-no slabem stanju, saj ni tistih, (niti sredstev), ki bi zagotavljali redno vzdrževanje.
Ker smo večkrat slišali tudi očitke, da sred-stva za biološka vlaganja (gozdni sklad) niso bila porabljena v namene, za katere so bila zbrana, naj posredujemo podatek zadnjega desetletja za obravnavano območje. V tem obdobju je bilo posejano 418.000 sadik in opravljena nega na 1.781 ha. Podatki so zbrani na podlagi evidence po gozdnogospodarskih načrtih gozdnogospodarskih enot.
V  prikazu niso zajete gozdne vlake, ki so bile zgrajene iz sredstev za vzdrževanje gozd-nih komunikacij in sredstev TOK-a Ljubljane. Prikazana tudi niso sredsta, s katerimi so goz-darji pogozdili strme pašnike in košenice. Let-no je bilo posajeno 40.000 do 70.000 sadik.
Na koncu tega prispevka — samo v razmi-slek:
Vsak sistemski zakon je odraz politike ne-kega obdobja. Tak pa je tudi sedaj veljavni Zakon o gozdovih.
VLADO PODLOGAR