"8+/ira,jH. Obsekavanje gozdnih di-evcs. Lepi gozdi vedno bolj ginejo, ker se preveč seka, ter po železnici odpošlje in po Dravi odplava. Zato je les za stavbo in kurjavo vedno dražji in za gozde se preraalo skrbi. Kolik razloček je pri nas in na Gornjem Štajarskem, kjer postava 0 pogozdovanju ni samo na papirju, temuč se tudi izpolnjuje, ter vsaki prostor, kjer se poseka, se spet brž na novo nasadi, ob potih se vsako drevesce zavaruje in po mladih gozdih se živina pasti ne sme. Nikjer ne najdeš, da bi se mlado drevje obsekovalo. Obsekovanje, tako zvano »pucanje«, je silno škodljivo, in »Kmetovalec« ga obsoja tako-le: »Drevo obsekovati se pravi silovito segati v njegovo naravo. Nobeno silovito kvarjenje narave pa ne ostane brez maščevanja, in človek, ki silovito lomasti po gozdu, mora plačati za to tudi globo. Vedite torej, da drevesa dobivajo svoj živež po koreninah iz zemlje in po listju ali iglah iz zraka. Iz zemije sprejemajo to, kar ima pepel v sebi, z eno besedo: pepel; iz zraka jim pa prihaja vse, kar pri zažiganju zopet v zrak zbeži, namreč ves ogljik. Kjer je pepela le prav malo odstodkov, pri jelovju še tri odstotke ne, lahko je sprevideti, kako silno veliko živeža prejemlje drevje za svojo rast iz zraka. Ako takemu drevesu odsekaš velik del vej, vzameš mu tako rekoč ravno toliko ust, skoz katera svoj živež vase srka; drevje torej tako obsodiš na post. Zares je tako drevo močno zadržano v rasti, ne le v dolgost, ampak še prav posebno v debelost. Ako veje obsekuješ prav blizu ali tik debla in ne pustiš nekoliko živih vej z vzrastki, posušijo se grče in se ločijo od živega deblovega lesa, in kadar se taki hlodi žagajo v deske, takrat tiste grče izpadejo, odletije in les je skažen. Ako veje odsekuješ prav pri deblu, naredi se smola, in več je odteče, tem bolj drevo slabi.« Ravno zaradi stelje se po Dravskem polju in raznih krajih mlado gozdno drevje, posebno borovje in smrečje obsekuje, in žal, da je ranogo tako nevednih, ki mislijo, da je tako imenovano >pucanje« za drevje koristno. Le samo pregosto drevje se mora posekati, in vsako drugo drevo se mora varovati sekire, in v gozdih se ne sme pasti. Fr. P—k. Za preosnovo lovske postave odpošlje občina Ljubnica pri Vitanju naslednjo prošnjo na deželni zbor: »Iz javnih listov smo zvedeli, da je visoki deželni odbor predložil visokemu deželnemu zboru naCrt zakona, po katerem se spremeni dozdajšnja lovska postava. Toda, če se spremeni lovska postava edino le na korist vinorodnim krajem štajarske dežele, ne bomo imeli mi, ki se pečamo s sadjerejo, od te nove lovske postave nobenega haska. Ne bomo popisovali velikansko skodo, katero so zajci napravili no našein sadnem drevju. ki ;¦ lo ]i: ž>- ita!'. ;!ovoli zn;•.-",¦>. 1'ru ; .!<"¦ 'o: Vir^'.; dežclni zbor naj blagovoli lovsko poslavo lako spremeniti, da bomo smeli tudi mi sadjerejci skozi celo leto pokončevati zajca kot škodljivo in roparako žival«. — Občine nevinorodnih okrajev, ganite se ludi in lakoj (nljMišliil.P Pliak" p: >!.-''¦ !)a visoki ilr/i 'n: ' ; (' !¦'¦' Sejmovi. Dne 1S. jamivanja v Pokčanah (za svinje). Dne 20. jan. v Arnovžu in pri Sv. Lenartu v Slov. gor. Dne 22. jan. v Mozirju, Imenein (za svinje) ia na ljizelj^kem. Dne 23. jan. na ISregu pri Ptuju (za .svinje). Dne 24. jan. v Teharjih in Koprivnici.