Izberite Gorenjsko kreditno banko za svojo banko LETO XXIV. — številka 35 tlstanovitelji: obf. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Sk. Loka fa Trilč — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Mlklavčlč — Odgovorni urednik Albin Učakar P L A S I L O OCIALISTIĆN E ZVEZE DELOVNEGA LJUD S T V A KRANJ, sobota, 8. 5. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od 1. januarja 1958 kot poltednik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah ZA GORENJSKO Nove cene mesa i Na podlagi sporazuma pri gospodarski zbornici o podražitvi mesa je bilo na četrtkovi seji kranjske občinske »kupščine dano pojasnilo, da nove cene v nekaterih slovenskih občinah že veljajo. Slovenske občine imajo različno Urejeno dajanje soglasij na nove cene, kadar se te dolo-*Uo na podlagi sporazumov. v kranjski občini na primer v takšnem primeru o tem daje soglasje upravni organ. Mnoge občine pa so za takšne primere pooblastile rePubliški zavod za cene. V kranjski občini upravni °rgan novih cen ni hotel potrditi, dokler ne bodo o tem obveščeni tudi odborniki občinske skupščine. Prav za to v večini slovenskih občin nove cene že veljajo. mešanica kav Z današnjim dnem (8. maj!) pa tudi v kranjski občini veljajo nove cene za sveže meso. Kilogram telečjega mesa se od sedanjih poprečno 21,80 dinarjev poveča na 24,20 (za 11 odstotkov), goveje meso od sedanjih 15,70 na 17,50 (11 odstotkov) in za mlado pitano govedo od sedanjih 17,50 na 20,50 (za 17 odstotkov). A. 2. Obletnica prve mature na kranjski gimnaziji Konec tega meseca bo kranjska gimnazija praznovala 70-letnico prve mature. Ob tej pomembni obletnici za srednjo 'šolo bodo pripravili več prireditev, ki pa se jih žal ne bo udeležil nobeden od prvih maturantov, ker so že vsi pomrli. V sodelovanju z Gorenjskim muzejem bo gimnazija pripravila tudi razstavo o razvoju in delu gimnazije od ustanovitve v letu 1810 pa do danes. Ob tej priložnosti bodo izdali tudi brošuro, v kateri bodo natisnjena dosedanjih maturantov gimnazije ter imena vseh zaposlenih, ki so kdaj delali na tej ustanovi. S to publikacijo se bodo obenem tudi oddolžili spominu padlim dijakom med drugo svetovno vojno, saj bodo v brošuri natisnjeni njihovi življenjepisi. Mejni prehodi na Gorenjskem v številkah Gorenjska turistična zveza jc zbrala podatke o številu lanskih mejnih prehodov na Gorenjskem. Upoštevani so mejni prehodi v Podkorenu, v Ratečah, na Ljubelju, na Jezerskem, na Jesenicah, na Stolu in na Brniku. Na omenjenih mejnih prehodih je lani v obeh smereh prestopilo državno mejo 13,624.071 potnikov, predlanskim pa dobrih pet milijonov manj. Na prvem mestu je Ljubelj, na drugem Podkoren, na tretjem Jesenice, na četrtem Rateče, na petem Jezersko, na šestem Brnik in na sedmem mejni prehod na Stolu. Prek mejnih prehodov pa je lani peljalo 3,572.775 motornih vozil a!i za poldrugi milijon več kakor 1969. leta. Na prvem mestu je korenski prelaz, na drugem ljubeljski, na tretjem rateški, na četrtem pa mejni prehod na Jezerskem vrhu. Zanimivi so tudi številčni podatki o vlakih in letalih. Lani je na brniškem letališču pristalo in vzletelo 2071 letal, predlanskim pa le 1601. Z njimi se je pripeljalo 50 tisoč potnikov, lani pa že dobrih 80 tisoč. Tudi število vlakov je precejšnje. Prek državne meje je lani fieljalo 7631 potniških vlakov s 3,202.894 potniki ter 8743 tovornih vlakov. -jk KRANJ ima največjo izbiro kozmetike, zlatnine, fotoaparatov in fotomateriala v trgovini Drogerija, Titov trg 23 Strokovna postrežba — kvalitetno blago — konkurenčne cene! V radovljiški občini največ turistov Po statističnih podatkih gorenjskih občinskih skupščin je bilo lani na Gorenjskem skupaj 390.208 turistov ali za slabih šest odstotkov več kakor predlanskim. Domačih turistov je bilo za 10 odstotkov več, tujih pa le za 0,54 odstotka več. Ti turisti so ustvarili lani 1,241.263 prenočitev, kar je 8,5 odstotka več v primerjavi z 1969. letom. Porast prenoči- tev tujih gostov je večji od porasta prenočitev domaćih gostov. Zanimivi so tudi podatki, v kateri občini je bilo lani največ turistov. Po pričakovanju je na prvem mestu radovljiška občina, na drugem mestu je jeseniška občina, tretja je kranjska, četrta tržiška in peta škofjeloška občina. Enak vrstni red je tudii pri prenočitvah, -jk Odprava hiti proti Zah. Pakistanu Kranjska alpinistična odprava v Hindukuš potuje protđ Zahodnemu Pakistanu — kot vse kaže — po programu. Člani odprave se javljajo iz raznih krajev z razglednicami. Te imajo datum sicer še zadnjih dni aprila, — pač prihajajo z zamudo. Po programu naj bi odprava danes 8. ali jutri 9. maja že prispela v glavno mesto Zahodnega Pakistana Rawal-pindi. XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII. JESENICE £ V sredo, 5. maja, je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah seja občinske konference SZDL, na kateri so skupaj s predstavniki krajevnih organizacij analizirali vzroke za neuspeh volilnih konferenc v nekaterih krajih občine. Menili so, da bi morali po vseh tistih krajih sklicati politične aktive ZK, ki bi skupaj s krajevnimi skupnostmi in drugimi krajevnimi dejavniki poskrbeli za uspeh krajevnih konferenc SZDL. D. S. £ V ponedeljek, 10. maja, bo v delavskem domu na Javorniku seja starešinskega sveta pionirskega odreda Jože Zupan-Ježek, na kateri se bodo dogovorili o pohodu na Pristavo v Javorniške rovte. Pohod organizira občinska konferenca ZMS Jesenice za dan mladosti. D. S. 0 V četrtek, 6. maja, je bila na Jesenicah seja občinske konference ZK, na kateri so govorili o realizaciji sklepov 17. seje predsedstva ZK Jugoslavije. Sekretar občinske konference ZK Jesenice Pavel Lotrič je v uvodnih besedah poudaril, da bi se moral prav vsak komunist vključiti v splošna prizadevanja za stabilizacijo in predlagal, da bi pred prihodnjo konferenco izdelali akcijski program in analizirali vzroke za nekatere nepravilnosti. Na seji so sprejeli sklep, da se z vsebino seje predsedstva ZK Jugoslavije popolnoma strinjajo in da bodo te sklepe sprejeli in jih vključili v okolje, kjer delujejo. Na konferenci, ki bo 21. maja, bodo sprejeli akcijski program in izvolili člane za republiško konferenco ZK. D. S. 0 V torek, 5. maja, je bila v prostorih družbenopolitičnih organizacij na Jesenicah seja občinske konference ZK, na kateri so razpravljali o aktivnosti občinske konference ZMS Jesenice in o osnutku družbenega dogovora o štipendiranju in kreditiranju učencev in študentov. Sklenili so, da bodo o aktivnosti in problemih mladinske organizacije razpravljali na eni prihodnjih sej na osnovi gradiva. Na seji so sprejeli osnutek družbenega dogovora o štipendiranju, vendar s pripombo, da deseta točka dogovora nejasno in dvoumno govori o tistih organizacijah, ki odločajo o podelitvi štipendij. Svoj predlpg bodo posredovali tudi občinski skupščini. D. S. Q Po sklepu zadnje seje predsedstva občinske konference ZMS Jesenice bo v soboto, 8. maja, v dvorani delavskega doma na Jesenicah, seja občinske konference. Mladi bodo govorili o splošnem ljudskem uporu, o programu praznovanja meseca mladosti in o kadrovski politiki organizacije ter nekaterih kadrovskih spremembah v izvršilnih organih konference. V uvodu bo o mladih in splošnem ljudskem uporu govoril Janko Burnik, član koordinacijskega odbora za splošni ljudski odpor pri občinski konferenci SZDL Jesenice in predsednik komisije za obrambno vzgojo mladih in splošni ljudski odpor pri občinskem komiteju ZMS Jesenice. D. S. KRANJ 0 Včeraj dopoldne je bil v Kranju na pobudo občinske konference SZDL sestanek, na katerem so obravnavali priprave na ustanovitev kmečke sekcije v okviru občinske organizacije socialistične zveze. Ta sekcija bo oblika političnega organiziranja kmetov, saj kmetje doslej v okviru najmnožič-nejše družbenopolitične organizacije takšnega organa niso imeli. - jk TRŽIČ Ob mednarodnem dnevu Rdečega križa pripravlja občinski odbor te organizacije v Tržiču nocoj svečano akademijo v Cankarjevem domu, združeno s podelitvijo značk ter priznanj večkratnim krvodajalcem in aktivistom. Udeležencem prireditve bo spregovoril o pomenu krvodajalstva dr. Branko Stangl, v kulturnem programu pa bodo nastopili člani folklorne skupine Karavanke, instrumentalni ansambel te skupine in Tržiški oktet. -ok ŠKOFJA LOKA 0 Včeraj popoldne je bila v dvorani skupščine občine Skorja Loka programska konferenca občinske organizacije ZMS. Na konferenci so se mladi iz obeh dolin in Škofje Loke pogovorili o delu organov občinske konference, o uveljavljanju mladih v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih, razpravljali so o prireditvah ob mesecu mladosti in o delu, ki so ga opravili in ki jih še čaka v prihodnjem obdobju. Na konferenci so izvolili tudi nekaj novih članov občinske konference ZMS ter sprejeli pravila dela občinske organizacije ZMS Skofja Loka. -lb £ Po podatkih popisa je v škofjeloški občini 30.871 prebivalcev. Od teh jih je bilo v ča,su popisa v kraju stalnega bivališča 29.194, začasno odsotnih pa je bilo 1677 ljudi. V tujini je zaposlenih 437 prebivalcev. V škofjeloški občini je 8196 stanovanj in 8843 gospodinjstev. Iz podatkov popisa tudi zvemo, da imajo občani tudi 964 konj, 10.994 glav goveje živine, 522 ovac in 2926 prašičev. -Ib 8. maj -mednarodni dan Rdečega križa 8. maja praznujemo mednarodni dan Rdečega križa. Spominja nas na rojstni dan ustanovitelja Rdečega križa Henrvja Du-nanta (8. maj 1828). Ta pomembni dan se ujema s tednom Rdečega križa, letos od 2. do 9. maja, pod geslom: Rdeči križ — stalno v akciji. Poleg obširnih in dokaj zahtevnih programskih akcij, ki jih Rdeči križ stalno izvaja, so dane Rdečemu križu tudi zakonske možnosti in pravice, da v tednu Rdečega križa na različne načine zbira finančna sredstva od občanov za potrebe svoje humanitarne dejavnosti v korist sočloveka. Za 8. maj danes ob 19.15 bo po televiziji tudi polurna oddaja z naslovom V skrbi za človeka. Občinski odbor RK Kranj bo v počastitev mednarodnega dne Rdečega križa in dneva prostovoljnih darovalcev krvi organiziral skupno proslavo v soboto, 22. maja s kulturnim programom in podelitvijo krvodajalskih značk. J. čehovln Družbena pomoč in regresi za borce V sredo, 21. aprila, je bila v Kranju 19. seja sveta za zadeve borcev in vojaških vojnih invalidov pri občinski skupščini. Na seji so obravnavali predloge komisije za dodelitev posojil, ki jih bodo člani ZB in vojaški vojni invalidi porabili za novogradnje in popravila stanovanjskih hiš. Sklenili so, da bodo prošnje za posojila še zbirali, o njih pa bodo sklepali konec maja, ko bo ponovna seja sveta. Člani sveta so razpravljali tudi o kriterijih za dodeljevanje družbene pomoči, regresov za dopuste ter o njihovi višini. Lanli so dodelili 93 regresov za dopuste. 65 upravičencev je dobilo 100-od-stotni regres, 20 upravičencev 75-odstotnega, osem pa polovičnega. Sklepali so tudi o kriterijih za dodeljevanje regresov. Dobi ga lahko tisti, ki nima več kakor 550 dinarjev mesečnega dohodka. Na seji so se dogovorili, da bo najnižji znesek družbene pomoči še vedno 150 dinarjev. Člani sveta so ugotovili, da bo sklad kljub spremembam lahko kril vse potrebe upravičencev iz kranjske občine. Odbor za delovna razmerja pri SGP Projekt Kranj razpisuje naslednja prosta delovna mesta: 1. strojnega tehnika v enoti SO 1 pogoj: srednja tehnična šola z diplomo in eno leto prakse na delovnih mestih strojnega tehnika; 2. antikorozijskega pleskarja v enoti SO-1 pogoj: KV avtoličar in zdrav, sposobnost opravljanja poklica; 3. voznika viličarja v enoti SO-2 pogoj: šofer B kategorije in izpit za voznika viličarja. Rok do katerega sprejemamo prijave kandidatov za razpisana delovna mesta je 10 dni od dneva objave v časopisu. Pismene prijave pošljite na naslov SGP Projekt, Kranj, Nazorjeva 1, kadrovsko socialna služba. Elektro Kranj objavlja prosto delovno mesto inkasanta za območje Cerkelj in okolL^ Poleg splošnih pogojev se zahtevajo še naslednji pogoji: najmanj končana osemletka in šoferski izpit A kategorije. Nastop službe takoj. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi OD. Rok prijav je najkasneje do 15. 5. 1971. Prošnje sprejema splošna služba podjetja Elektro Kranj, Kranj, Cesta JLA 6/III, ki daje tudi nadaljnje Informacije. Svet krajevne skupnosti Skofja Loka Kopališka ulica št. 1 razpisuje prosto delovno mesto tajnika krajevne skupnosti Poleg splošnih mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: ^ . 1. višja šolska izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj, 2. srednješolska izobrazba in 5 let delovnih izkušenj-Zaželena je ekonomska ali gradbena smer. Kandidat mora imeti sposobnosti in delovne navade, ki s potrebne za tako delo. Nastop službe je možen takoj. Prijave z ustreznim1 dokazili pošljite na gornji naslov v 15 dneh P° objavi. Ni žarišč črne gradnje V Kamniku z zadovoljstvom ugotavljajo, da na področju občine nimajo žarišč črnih gradenj. Do konca lanskega leta so v Kamniku dobili urbanistično dokumentacijo (urbanistični program, urbanistični načrti, urbanistični red in zazidalni načrti), s tem pa je bilo znatno olajšano delo urbanistične inšpekcije. Z navedeno urbanistično dokumentacijo je odgovornost za izdajanje lokacij v celoti pripadla občinskemu upravnemu organu za urbanizem. Ukinile so se tako imenovane »izjemne« lokacije, ki so se izdajale s soglasjem republiškega urbanističnega inšpektorata. Urejena urbanistična dokumentacija daje občanom možnost organizirane gradnje. Le redkim posameznikom so preprečili nadaljnjo gradnjo, ker so brez dovoljenja zidali hiše. V poročilu urbanistične in gradbene inšpekcije za sejo občinske skupščine so navedeni samo štirje primeri. V Mekinjah so zasuli gradbeno jamo. V Volčjem potoku so ustavili gradnjo, o možnostih nadaljnje gradnje bo odločal pristojni svet. Ena gradnja je ustavljena na Novem trgu v Kamniku in druga v Stranjah. Pri nobenem od teh primerov ne gre za grobo kršenje urbanističnega programa. Za gradnjo brez dovoljenja se občani odločijo največkrat zaradi tega, ker se želijo izogniti stroškom za opremo zemljišča, ki iz leta v leto naraščajo. J. Vidic Turistična sezona trka V petek, 23. aprila, je bila v Kranju redna seja upravnega odbora Gorenjske turistične zveze. Na njej so obravnavali priprave na letošnjo turistično sezono, zaključni račun GTZ, problematiko turističnega društva Kranjska gora ter kadrovska in druga vprašanja. Predstavniki posameznih gorenjskih turističnih društev so opozorili na napake, ki še niso odstranjene, čeprav do prave turistične sezone ni več daleč. Predvsem so grajali nezadostno vzdrževanje cest in pomanjkljivo skrb za zelenice in nasade. Ugotovili so, da je nekaterih reklamnih napisov premalo, drugih pa preveč. Člani upravnega odbora so tudi poudarili, da se bomo v letošnji seji spet srečali s pomanjkanjem zasebnih turističnih sob in kar je še bolj problematično, s pomanjkanjem gostinskih in turističnih delavcev. Člani upravnega odbora GTZ so se dalj časa zadržali ob problematiki Turističnega društva v Kranjski gori. Društvo je imelo doslej na Korenskem sedlu svojo menjalnico, ki pa jo bodo morali zaradi gradnje dvopasovne ceste podreti in društvo bo ostalo brez važnih virov sredstev, s čimer je obstoj društva ogrožen. Njegovi člani žalijo, da bi na Korenskem sedlu našli za njihovo menjalnico primeren prostor, takšen, kakršnega bo dobilo podjetje Kompas, ki bo na sedlu tudi gradilo menjalnico. Gorenjska turistična zveza je enakega mnenja, saj ni nobene škode, če sta na prelazu dve menjalnici. Zaradi odhoda sedanjega sekretarja zveze na novo službeno dolžnost išče zveza že nekaj časa novega. Na razpis so se prijavili Štirje kandidati, vendar po mnenju članov upravnega odbora nihče ne ustreza postavijenim pogojem. Zato bodo prosto delavno mesto razpisali še enkrat. O pripravah na letošnjo turistično sezono je razpravljal tudi republiški sekretariat za gospodarstvo. Ta organ je predlagal nadaljnje sproščanje prehodov prek državne meje. S posameznimi državami naj bi sklenili posebne sporazume, po katerih bi za prehod prek meje veljala že osebna izkaznica. Prav tako organi milice pri lažjih prekrških obravnavajo tujce nekoliko mileje kakor domačine. Sicer takšnih prekrškov ni veliko. Med tujci pa je tudi zelo malo povzročiteljev prometnih nesreč. Po besedah predstavnika republiškega cestnega sklada so glavne slovenske prometne žile urejene in zakrpane vse tiste poškodbe, ki jih je povzročila zima. Maja bodo začeli postavljati tudi novo cestno signalizacijo, ki bo boljša od sedanje. Tudi glavni gostinski objekti v Sloveniji so pregledani. Po nalogu republiškega inspektorata so morali nekatere zapreti, nekaj hotelov pa še ni kategoriziranih in proti takim bodo morali v prihodnje ostreje ukrepati. Tudi naša turistična propaganda v tujini je nekoliko na boljšem, saj je osrednja turistična zveza poslala v tujino 4 milijone propagandnih izdaj ter filmov. Pojavljala se bo tudi na vseh pomembnejših sejmih. Republiški sekretariat za gospodarstvo zato meni, da so bile priprave na letošnjo sezono razmeroma dobre, na vsak način pa boljše od lanskih. J. Košnjek Kmetovalci! Mercator V naši novi blagovnici v Tržiču imamo bogato izbiro motornih žag »Stiehel« 0,40 in 0,70 automatic ter električnih motorjev od 3 do 7 in pol konjskih moči. UGODNOST NAKUPA NA POTROŠNIŠKI KREDIT. Šešir odprl obrat v Gorenji vasi Gorenja vas je v teh dneh dobila Še en nov obrat. Za Alpino ga je odprla tovarna klobukov Šešir iz Škofje Loke. Šešir je namestil stroje v prostorih, ki jih je pred tem imela Alpina. Za Gorenjo vas se je loško podjetje odločilo predvsem zaradi prostorov, ki jih v škofji Loki ni bilo moč dobiti. in kaj pomeni novi obrat za matično tovarno? Predvsem pomeni, da bpdo lahko izdelovali tiste izdelke, ki jih doslej zaradi pomanjkanja prostora niso mogli. Na ta način bo Šešir lahko izdeloval tudi izdelek za mrtvo sezono, ki ga doslej v matični tovarni niso. Na nov obrat so začeli misliti lansko poletje. Z nemškim partnerjem je bila podpisana pogodba že oktobra lani, a se zaradi prostorov, ki še niso bili izpraznjeni, niso mogli vseliti. Začetek dela v obratu se je tako zavlekel vsaj za štiri mesece. Vse stro- je za obrat je Šešir kupil pri nemškem partnerju. Montirali so jih lahko šele med prazniki in zato ni bilo časa misliti niti na slavnostno otvoritev. Ta bo verjetno jeseni združena s praznovanjem 50-letnice tovarne. Z nemškim partnerjem je šešir podpisal 5-letno pogodbo. Zanj bodo izdelali 300 klobukov dnevno, višek pa prodali na domačem tržišču. V obratu je zdaj zaposlenih 20 delavcev, v kratkem bo število naraslo na 25. Do konca prihodnjega leta, ko bo proizvodnja popolnoma stekla, seveda je vsa stvar nekoliko odvisna tudi od nemškega partnerja, bodo v novem obratu zaposlili okrog 50 delavcev. V gorenjevaški obrat bodo verjetno preselili tudi izdelavo letnih klobukov in izdelkov iz usnja. Lahko rečemo, da tudi ta obrat pomeni za Gorenjo vas veliko pridobitev. J. G. Brez izgube Vsa kamniška podjetja so lani poslovno leto zaključile brez izgube. Tudi notranja delitev dohodka je bila v letu 1970 ugodnejša, saj je bil porast sredstev za razširitev materialne osnove dela višji od porasta sredstev za osebne dohodke. Poprečno izplačani mesečni osebni dohodki na zaposlenega so znašali 123.800 S din in so se v primerjavi z letom 1969 povečali za 12 odstotkov. Najnižji so bili v gradbeništvu (99.600), najvišji pa v veterinarskem zavodu (206.800) in komunalni dejavnosti 156 tisoč 900 S din mesečno na zaposlenega. J. V. Posredujemo prodajo KARAMBOLIRANIH VOZIL: 1. ZASTAVA 750, letnik 1971, prevoženih 3800 km. Začetna cena 14.000 din. 2. ZASTAVA 750, letnik 1971, prevoženih 3900 km. Začetna cena 11.000 din. 3. ZASTAVA 750, letnik 1971, prevoženih 2800 km. Začetna cena 11.600 din. 4. ZASTAVA 750, letnik 1971, prevoženih 3600 km. Začetna cena 15.500 din. Ogled vozil je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava, PE Kranj. Pismene ponudbe z 10% pologom sprejemamo do srede, 12. maja 1971, do 12. ure. ZAVAROVALNICA SAVA poslovna enota Kranj Gorenjski kreditni banki uj 3 S C/5 ^ s 6 b n 9 pa kose in železni pleh za žage, ki jih je Marija Pole, 'astnlne fužine v Teržiču, razstavila. Ravno tako so tudi kose in druge železni vse hvale vredne bile, ki so jih Fr. A h a č i č in njegov sin Janez fužina v Teržiču... v razstavo poslali. Str. 191: Fortunat Kurnik, kolar v Teržiču, je z podobo £° viga valjaka za perilo (monge) zapet pokazal, de ima za umetno ro dejstvo* bistro glavo. Str. 195: Razne pile in svedri za vodnake francozke sorte (artes'^a Brunnen) vertati, ki jih je baron Jož. Ditrichova fabrika iz T e r ž i v razstavo dala, so bili sreberne svetinje vredni. Str. 199: Vine. Po lako v o usnje iz Teržiča je bilo podeljene svetinje vredno. SOBOTA — 8. MAJA 1971 Polde Mihelič v Kranju v galeriji Prešernove hiše Ob razstavljenem delu slikarja Poldeta Miheliča stojimo pred zanimivim problemom, ki ga lahko kratko definiramo kot razdvojenost med dojemanjem »naivnega« slikarja in med hotenjem slikarja brez naivne primesi. pri Poldetu Miheliču je verjetno prav ta problem tako globok, ker je po svoji slikarski izobrazbi vendar bližji akademsko šolanemu slikarju — o tem priča končana Sola za oblikovanje v Ljubljani — kakor pa slikarju *naivne« smeri. Videti pa je, da si je Mihelič načrtno izbral slikarsko smer »naivcev« kot svoje programsko izhodišče, kar lahko razberemo Iz njegove udeležbe na taborskih srečanjih slovenskih likovnih samorastnikov v Trebnjem. Že večkrat sem zapisal, da »naivni« način slikarskega izražanja ni rezerviran samo *a slikarje laike, ampak da tudi akademsko izobražen slikar lahko svojo snov podaja na tak način. Meja pa, ki bi je ne smel prekoračiti, zarisana ni trdno, je pa trdno utemeljena, je na tistem mestu, ko »naivcu« odpove znanje in zaradi nezmožnosti naslika na primer človeško figuro nespretno deformirano, šolan slikar pa uporabi deformacijo — toda drugačno, preštudirano — za izrazni poudarek. Polde Mihelič je prav s takšno hoteno ne-spretnostjo skušal dati večjo mikavnost svojim slikam in Jih s tem zunanjim videzom približati »naivnemu« slikarstvu. S tem se je izneveril samemu sebi in to tudi spoznal. Bilo bi površno ocenjevati to odločitev samo kot zavestno. To je verjetno komaj del resnice, ki jo spoznamo na razstavi, kjer je fragmentarno postavljen pred gledalca izbor slik iz polne slikar-jeve delavnice. Toda že ta fragmenta™ os t je dovolj, da spoznamo že drugi del, še posebej privlačen in presenetljiv. Ta del Miheličevega slikarstva predstavlja prav-Ijičnost, slikarska snov, ki je v Miheličevi interpretaciji dobila kljub sorodnosti z nekaterimi slovenskimi ilustratorji, poseben odtenek. AH je to vase zaprta, v mraku izgovorjena, okorna ljudska pripoved? Vsekakor je in pri vsem tem Je to drobna in krhka pripoved, zgoščena na ozki pokončni format slike, podoben staremu foliantu, kjer se izpod prahu prikazujejo podobe iz pratike. Nadaljevati tradicijo je vsekakor pomembna stvar. Miheliču se je posrečilo ujeti pravi trenutek in pravo nešto, od koder bo lahko nadaljeval izročilo Vesnanov. Pravljičnost, ki jo dihajo njegove slike je blizu Birollove-mu izročilu, toda ne v čistem likovnem pomenu, bolj po nadihu. Morebiti nam bo šele na tej stopnji M'heličevega slikarstva postala jasna druga, a odločilna silnica njegovega ustvprjalstva, ki pa ji moremo, če smo dovolj pre-nikavl, slediti že od začetka. A. Pavlovec Peter Černe v Kranju v galeriji mestne hiše Vse poglavitne strukture Cernetovc plastike, ki je dosegla svojo naj doslednejšo realizacijo prav v zadnjem črno-zlatem ciklu, smo na neki način srečali že v njegovih predhodnih ciklusih. Zato je skupina del, ki je nastala v zadnjih letih, pravzaprav sinteza vseh kiparjevih dognanj P razmišljanj o vsebini sodobne pTastike ter o njeni obliki in povezanosti med plastično formo in intenzivno barvo — klasičnim zlatim nanosom. V širokem razponu med človeško figuro in »portretom« rastline ali bolje rečeno predstavitvijo rasti, kot dejanjem in stanjem, je Cer-ne formuliral samosvoje poštede na poslanstvo umetno-sti. ki mora po njegovem •nnenju (tudi takrat kadar jovori s povsem abstraktnim iezikom simbolov) vsebovati intenzivno sporočilo o temeljnih problemih človeške eksistence. Lahko celo rečemo, da je kiparja prav v zlatem ciklusu okupirala misel o človekovem odnosu do oblasti in o rasti, ki je ne glede na vse drugo (rastlina je lahko .udi parazit!) lepa sama po sebi! Bleščeča površina pokriva namenoma shematizirane oblike, ki niso statični geometrijski liki, marveč organske, rastoče in zvijajoče se predstavnice življenja — pa naj so to rastline ali figure. Zanimivo pa je, da je tudi v zlatem ciklu viden nekakšen paradoks — bohotnemu življenju rastlin je avtor kot protipol zastavil hierarhično negibnost človeških figur (Svečano poprsje). V teh navidez protislovnih interpreta- cijah, ki dajejo poseben ton tudi razstavi kot celoti, ki prav zato deluje kot enotna, zaključena umetnina, se skriva tudi tisto protislovje, ki ga nakazuje avtor v vsaki plastiki posebej. Čeprav so Cernetovi kipi povsem logična sinteza predhodnih razmišljanj in dognanj, pa v njih zasledimo tu-vse poteze sodobnih, avant- . gardnih likov tokov, ki jih lahko uvrstimo v razpon med novo secesijo in reistično fi-guraliko. Prav v tej logičnosti ln prepričljivem »modernizmu« (ki ni rezultat trenutne mode) je tudi visoka kvaliteta vseh stvaritev, ki govore s specifičnim kiparskim jezikom v skladu s tradicijo in možnostmi, ki jih oblikovalcu nudita les in bleščeča pozlata. Dr. I. Sedej V gotski kleti Prešernove hiše v Kranju je odprta razstava del kiparskega krožka na gimnaziji pedagoške smeri v Ljubljani. Na sliki je poleg svojega dela kiparka Kranj čanka Lidija Perko. (D. S.) — Foto: F. Perdan Tiste, ki malce podrobneje zasledujejo dogajanja na zunanjepolitični sceni, odstop prvega sekretarja CK enotne socialistične partije Nemčije niti ni preveč presenetil — namigovanja o tem je bilo moč zaslediti v resnejšem tonu vsaj že pred desetimi dnevi. »Leta zahtevajo svoje«, je la-konično zapisal bivši šef nemške partije, ki je bil na' svojem položaju dve desetletji. Torej je starost — oziroma normalna zamenjava vodstva, kot so to označili uradno v Vzhodnem Berlinu — edini razlog za tako odločitev VVal-terja Ulbrlchta, ki bo poslej le še predsednik partije, kar je nova funkcija in kot vj=e kaže nalašč izbrana zan?. 77-letni državnik je v nemškem delavskem gibanju delal šestdeset let in je bil najstarejši voditelj partije v državah članicah Varšavske pogodbe. Zamenjal ga je Erich Honecker, 51, ki je bil doslej sekrsar CK in predstojnik partijskega organizacijskega sektorja. Kljub uradni obrazložitvi, da gre pač za nujno in normalno kadrovsko osvežitev vodstva partije, pa lahko pripišemo še neformalno mnenje opazovalcev, ki sodijo, da je Ulbrich-tov odstop v tesni zvezi z odnosi med obema Nemčijama. Po tej inačici naj bi bil Ulbrichtov odstop eno izmed znamenj, ki napoveduje spre- U Ibrichtov odstop menjeno stališče Vzhodne Nemčije v stikih z uradnim Bonnom. e 9 o Veliko bolj nepričakovano in zato tudi malce skrivnostno pa J« podobno dogajanje v Združeni arabski republiki,, kjer je bil kar čez noč razrešen svojih dolžnosti egiptovski podpredsednik Ali Sabri. V odsotnosti uradnih pojasnil in razlag se lahko opazovalci naslanjajo zgolj na različna neuradna mnenja in domneve. Kolikor je moč verjeli tem virom, gre za koncesijo Kaira pred obiskom ameriškega državnega sekretarja za zunanje zadeve VVilli-ama Rogersa v egiptovski prestolnici. S tem, da je odstavil podpredsednika, naj bi predsednik EI Sadat pokazal Američanom na najbolj mogoč viden način svojo pripravljenost na kompromis za rešitev bližnjevzhodne krize. Koliko je v tej razlagi resnice in koliko zgolj fantazije, je v tem trenutku skorajda nemogoče povedati, dejstvo pa je, da je bil podpredsednik Ali Sabri dolgoletni prijatelj Moskve. Sovjetsko zvezo je obiskal večkrat, nazadnje je bil tam decembra lani. Sicer pa je Rogers, ki je pred tem obiskal Aman (kjer se je izčrpno pogovarjal s kraljem Huseinom in mu predal osebno poslanico predsednika Nixona ter verjetno obljubil vojaško pomoč) prispel že v Kairo, kjer bo imel pomembne razgovore z egiptovskimi voditelji. Mnogi z velikimi dvomi spremljajo Rogersovo turnejo po Bližnjem vzhodu in ne verjamejo, da bo šef ameriške diplomacije uspel zbližati obe sprti strani — toda mednarodna diplomacija je včasih igra presenečenj in če pesimisti sicer ne pričakujejo spektakularnih preobratov, pa vsaj ne odklanjajo možnosti, da bi se iz Roger-sove turneje vendarle utegnili poroditi pozitivni sadovi. • • • Kambodža je še vedno brez vlade, kajti tudi general In Tam je vrnil mandat za sestavo vlade — tako kot pred njim Lon Nol in princ Matak. Kriza se torej nadaljuje in težko je predvideti, kako se bo končala. • • • švedski premier Olof Palme in njegova družina so pod prvi znaki umiritve, saj so nenehnim nadzorom varnostne službe po grožnji, ki so mu jo poslali neznanci, da bodo ugrabili njegove tri otroke in jih ubili, čeprav švedske oblasti ne vedo, kdo bi bili anonimni grozilci, pa domnevajo, da gre za neko tujo emigrantsko organizacijo. • • • Narednik ameriške vojske Danny Spencer je izjavil, da je njegova četa pred dvema letoma v Južnem Vietnamu zagrešila zločin, podoben tistemu, zaradi katerega je bil nedavno tega obsojen poročnik Calev: v neki vasi naj bi iz maščevanja pobili okoli 30 civilistov. Njegova izjava je vzbudila v ZDA vihar protestov in zahtevo, naj posebna komisija takoj začne raziskovati ta primer. • • • V Turčiji je vlada izdala odlok o izrednem stanju v U provincah; kar kaže, da se kriza še vedno ni povsem polegla. Proti koncu minulega tedna pa so se že pojavili prvi znaki umiritve, saj so med drugim znova odprli tudi instabulsko univerzo, ki je bila nekaj časa zaradi bojazni pred študentskimi nemiri zaprta. Na pariškem letališču Orly je prišlo do mučnega inciden- f ta, ko je skupina kitajskih diplomatov skušala na silo spraviti v letalo pakistanske letalske družbe nekega svoje* ga diplomata, ki je bil po za* trjevanju dežurnega zdravnika očitno omamljen. Pred tem je ta diplomat skušal dobiti politični azil. Zaradi tega je kitajsko veleposlaništvo V Parizu uradno protestiralo pri francoskih oblasteh. Policija je v VVashinglonU aretirala okoli 6000 demonstrantov, ki so protestirali proti vojni v Vietnamu. Demonstranti so poskusili paralizirati normalno življenje v ameriški prestolnici, pa jint to zaradi odločne akcije policije ni povsem uspelo. ljudje in KUPUJTE SREČKE EKSPRESNE LOTERIJE NOVE IGRE JUGOSLOVANSKE LOTERIJE Ljudska tehnika na rakovi poti Uroš Župančič o razvoju in delu Ljudske tehnike na Jesenicah Na zadnjem rednem posvetu šestih gorenjskih svetov Ljudske tehnike na Jesenicah so razpravljali o delu v preteklem obdobju in se dogovorili za nekatere akcije v prihodnje. Občinski svet Ljudske tehnike v škofji Loki se že pripravlja za sodelovanje ob proslavi 1000-letnice škofje Loke. Ob tej priložnosti mu bodo nudili vsestransko pomoč prav vsi občinski sveti Ljudske tehnike na Gorenjskem in prikazali svoje zmožnosti in dosežke na področju tehnike in znanosti. Kamničani bodo sodelovali z raketarsko tehniko, Kranjčani s svoje elektro kino in foto aktivnostjo, člani občinskega •veta Ljudske tehnike iz Radovljice bodo predstavili letalsko in brodarsko modelarstvo, Jeseničani pa bodo s svojo filmsko skupino Odeon organizirali filmski festival. Na zadnjem posvetu je sekretar republiškega odbora Ljudske tehnike Slovenije podelil predsedniku občinskega sveta Ljudske tehnike na Jesenicah Urošu Župančiču najvišje priznanje — zlato Kidričevo plaketo. Uroša Župančiča je odlikoval zvezni svet ljudske tehnike Jugoslavije za njegov življenjski in delovni jubilej — 60 letnico rojstva in 20 letnico aktivnega dela v organizaciji Ljudske tehnike. Bronasto plaketo Borisa Kidriča pa je prejel Tomo Surijan, predavatelj tehničnega pouka na osnovni šoli Prežihov Voranc na Jesenicah. Priznanje je dobil za uspešno delo z mladimi, saj je že v osnovni šoli v Mojstrani aktivno vodil in vzgajal mladi rod na področju fotografije, letalskega in brodarskega modelarstva ter elektro-radio tehnike. nebesna telesa, je naloga Ljudske tehnike tudi pri nas, da že pionirje v osnovnih šolah naučimo misliti o tehničnem napredku.« 0 »In kakšno mesto zavzema Ljudska tehnika v jeseniški občini?« »Žal na Jesenicah, ki spada med najbolj gospodarsko razvite občine, za Ljudsko tehniko ni pravega posluha, celo več — ptav nobenega razumevanja. Pred leti, ko je naš največji delovni kolektiv — Železarna — stala na trdnej- ših nogah, so organizacije, društva, klubi in krožki LT opravljali svoje poslanstvo z večjim delovnim in ustvarjalnim poletom. V vseh krajih od Rateč do Žirovnice smo imeli žarišča tehničnih aktivnosti. Tedaj smo dosegali uspehe na razstavah in tekmovanjih — republiških in zveznih. Ko so ti viri usahnili, je občinski svet LT na Jesenicah stopil na rakovo pot in ni mogel slediti napredku, ki ga dosegajo ostale organizacije LT v šestih občinah Gorenjske. V naši občini je 20 organizacij, ki večinoma Tovariš Uroš Zupančič je precej kritično, predvsem pa stvarno in objektivno prikazal nezavidljiv položaj LT na Jesenicah. g) »Tovariš Župančič, kakšen pomen In vlogo Ima Ljudska tehnika v vsakdanjem zivlicniu in razvoju?« »Namen Ljudske tehnike je že vsa leta izobraževanje in vzgoja mladine in delovnih ljudi v dobre proizvajalce in upravljavce, poleg tega pa je pomembna pri krepitvi narodno obrambne sposobnosti. V sedanjem času, ko tehnika in znanost z naglimi koraki hitita v globine morja in na Naročniki in bralci Glasa! PONOVNO PRIPRAVLJAMO TRADICIONALNO NAGRADNO ŽREBANJE ZA IZLET, ZATO POHITITE S PLAČILOM NAROČNINE, KER BOSTE LE TAKO UPOŠTEVANI PRI ŽREBANJU. OBENEM VABIMO VSE PRIJATELJE IN BRALCE GLASA, DA PRIDOBIVAJO NOVE NAROČNIKE. KDOR SE NAROČI MAJA NA GLAS, GA BO DOBIVAL EN MESEC BREZPLAČNO. VEC O ŽREBANJU IN PRESENEČENJIH, KI JIH PRIPRAVLJAMO, BERITE V NASLEDNJI ŠTEVILKI. životarijo in jim milijon dinarjev dotacije ne more p°" žiyiti dela. Želja pa je veliko — radi bi razvili aktivnost mladih elektroradioamatcr-jev, letalskih in brodarskih modelarjev, fotoamaterjev in ljubiteljev sedme umetnosti. S temi sredstvi pa ne moremp razviti niti osnovne dejavnosti, kaj šele, da fn vzgajali padalce, jadralce, motorne pilote in da bi se seznanjali z ra" ketno tehniko, kibernetiko in drugim modernimi, sodobnimi in naprednimi panogam1 tehnike in znanosti. Redki aktivisti se pogovarjajo in V1'-' pričujejo sami med seboj, brezuspešno pritiskajo na kljuke. Kaj pomaga, če med mladimi za LT dovoli zanimanja, ko pa občinsK svet LT nima niti sedeža, ne prostorov, če radioamater.) nimajo primernih prostor0 in delajo v kleteh. Tako ne moremo niti pomisliti o n3" predku klasičnih in sodobnih zvrsti LT na Jesenicah.« D. Sedej Kegljači Triglava pred pomembnimi dogodki Bo prišel tudi evropski pokal v Kranj? Kegljači kranjskega Triglava so letos že sedemnajstič zapored osvojili naslov ekipnega republiškega prvaka. Ker pa bo danes Jutri na kegljiščih v Krapinskih Toplicah in na Grmoščicl (Zagreb) državno prvenstvo, so se vneto pripravljali, da osvojijo tudi najvišjo lovoriko v državi. Lani so osvojili sedmi državni naslov, letos pa bodo nastopili tudi v evropskem fcegljaškem pokalnem tekmovanju, kjer se bodo v predtek-movanju srečali z romunskim in madžarskim prvakom. Priprave na ti dve tekmo-Jjtttfi tečejo po načrtu. Da bodo Triglavani lahko nasto-Wn v Romuniji in Madžarski, ■J* Jih finančno podprli: Ljubljanska banka, Folmer, tovarna Sava, Živila, Kokra, Cen-tfal, Elektro (vsi Kranj) ter gradbeno podjetje Ljubljana, ^°ius (Slovenske Konjice) * Zitopromet Senta — skla-U'sče Kranj. igralcem ukipe in tehničnemu vodji smo zastavili naslednji vprašanji: % Kaj menite o sedemnajstemu naslovu? • Kakšne možnosti imate na državnem prvenstvu in v tropskem pokalu? . STAN K REBOLJ (sekretar 'n tehnični vodja): »To je pričakovan uspeh, saj smo bili na vseh osmih kegljiščih kar 8^demkrat prvi In enkrat drugI. Glede pa kvaliteto igralcev °°mo zagotovo osvojili osmič aslov državnega prvaka, v fvropskem pokalu pa bomo »grali Na obeh tekmovanjih srečna izbira šesterice igralcev, ki se bo borila od prvega do tretjega mesta. Veliko prijateljskih srečanj na tujih kegljiščih. Želja po uvrstitvi v finale.« ANTON ČESEN (državni rcH'ezentant): »Dobra igra vseh Igralcev In tu je uspeh. Ker je državno prvenstvo na dveh kegljiščih in smo dobro pripravljeni, kaže na osvojitev prvega mesta, če bomo na evropskem pokalu v tujini dvakrat drugI In doma prvi, bomo igrali v finalu.« v finalu, P^dno trenirajo.« saj igralci STANE BREGAR: »Smo močna ekipa in do presenečenja ni prišlo. Borili se bomo za osvojitev najvišje lovorike v državi. Favoriti so romunski prvaki. Če bomo v Romuniji drugi ln na Madžarskem ter v Kranju prvi, bomo nastopili v finalu.« JOZE TURK (državni re-8lavCntanl): kvaliteta Tri-bil 8 ^C tako m°čna, da je je vPrašanje prvaka rešeno Se na startu. Upam, da nam .najmanj dve leti nihče ne 0 kos. 8tv^rka na državnem prven-1' nisti in komunistični mladinci prvi pripravil*-'1*' da se skupaj z narodi Češkoslovaške bore njihovo svobodo in neodvisnost.« trn Delovna skupnost Podjetja Meso Kamnik razpisuje prosta delovna mesta: 6 vajencev — mesarjev 1 K V črevar j a 1 skladiščnika mesnih izdelkov 1 šoferja za prevoz mesa in mesnih izdelkov 2 mesarja — klavca 1 mesarja — sekača za poslovalnico SOBOTA — 8. MAJA 1971 RADIO Poročila poslušajte vsak dan «J 5., 6., 7., 10., 12., 13., 15* **•» 22., 23., in 24. uri ter rajski dnevnik ob 1930. Ob željah pa ob 6.05., 7. in 24. g«! ter radijski dnevnik ob 9., 1Z«. 13., 15., 17., 22., 23. In 19.30. 8. MA . 4.30 Dobro ji-tfO — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pio-^ki tednik — 9.35 Z orkestrom Arturo — 9.50 Zavaro-T^ca Sava radijskim poslušalcem — 10.15 Pri vas doma "\11.00 Turistični napotki za tjaše goste dz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Plc-£ s koncertnih odrov — 12.30 f^etijski nasveti — 12.40 Po-Je tenorist Arduino Zamaro *~ 13.30 Priporočajo vam — *M0 Glasbena pravljica —« t4.30 Veseli zvoki z domačimi ^sambli — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Pesmi in Mesi jugoslovanskih narodov r- 16.00 Vrtiljak — 16.40 Do-J?>*S se ob isti uri - 17.10 ^i-erno v kino — 17.50 Orgle ' ninm — 18.00 Aktualnosti JjM» in po svetu — 18.15 S ^mfoničnim orkestrom RTV ~"jubljana — 18.45 S knjižne-g trga — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z an- 20nnbl°m Mihc Dovžana T j,u" Spoznavajmo svet in »movino — 21.15 Parada za-"avne glasbe — 22.20 Oddaja J* našo izseljence — 23.05 S Uen'11^0 in plesom v novi tc' J^ugi program ko Paleta zabavnih zvo-s; v ~" 14.05 Melodije iz mu-rie? v - 14-25 Glasbeni va-2„c 15.35 Jazz na II. pro-siATU *~ 1605 Popevke iz Sok >llskih P°P ,cstvic - 16M ben°lni m°zaik - 17.35 Glasih11 mozaik — 18.40 Z maj-mi mi ansambli — 19.00 Pot Čer * h"morja - 19.05 Ve-iiioinr. Popevkah in plesnih bior. ,Jah - 20 00 Zagrebški s^ale 1971 _ 22.15 Okno v trn^ ~~ 22.30 Pred dnevom brv.*0 "*" 23-55 Iz slovenske vor s poslušalci — 12.10 Na današnji dan — 13.30 Zaključni boji leta 1945 — reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Vedri zvoki s pti-halnimi orkestri — 14.30 Humoreska tega tedna — 14.50 Godala v ritmu — 15.50 Priljubljeni odlomki iz jugoslovanskih oper — 15.25 Radijska igra — 16.45 Nedeljsko športno popoldne — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer — 22.20 Zaplešite z nami — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Jazz za vse Drugi program 9.35 Zabavni zvoki — 10.00 Nedeljski sprehodi — 11.35 Svetovna reportaža — 11.55 Sem in tja po svetu lahke glasbe — 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.00 Operetne melodije — 14.35 Radi ste jih poslušali — 15.00 Izletniški kažipot — 15.15 Glasbeni variete — 16.35 Popevke s slovenskih pop lestvic — 17.00 Ples ob petih — 1S.00 Za vsakogar nekaj — 19.00 Naši kraji in ljudje — 19.15 Z orkestrom Heinz Hotter' — 19.40 Popevke se vrstijo — 20.05 športni dogodki dneva — 20.15 Handel: Acis in Ga-latcja — odlomki — 20.50 Večerna nedeljska reportaža — 21.00 Novi posnetki Dubravke Tomšič-Srebotnjakove — 21.45 Dunajski glasbeni dogodki — 23.15 Nocturno s Haydnom — 23.55 Iz slovenske, poezije Popevke na tekočem traku — 1735 Glasbeni mozaik — 18.40 Z ansambloma Indezi in Mladi levi — 19.00 Kulturni mozaik — 19.05 Igramo za vas — 20.05 Beethoven: Godalni kvartet v F-duru — 20.30 Pota našega gospodarstva — 20.40 Od intrade do menueta — 21.45 Iz repertoarja komornega zbora RTV Ljubljana — 22.15 Literarni večer — 22.55 Pozabljeni Čajkovski — 23.55 Iz slovenske poezije 11. MAJA 10. MAJA MAJA J'h'°?r>Dc>bro J'utro - 8-05 M°-rcp0. *rclih lot in mladi za mladino — 9.05 sk|ait>rZa ~ 8-30 °rkcstralne ;et 10x t6 pomnitc, tovariši in .i ^esnii h/v.~Ha i„ lO^s^i"1 iz naših krajev — 10.45 m™' b°rbe in dela ~" io in aši Poslušalci čestita- Tu«stič!!?zdrav,JaJ.0 - e iz .00 napotki za naše tujine — 11.50 Pogo- 4.30 Dobro juho — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke slovenskih avtorjev — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Re-spighi: Ptice — suita za mali orkester — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Pihalni zvoki — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Iz del mojstrov lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje moški zbor Ljubljana transport — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Operetna glasba — 17.10 Pesem dela — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Signali — 18.35 Interna 469 — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute s triom Franca Sušnika — 20.00 Orff: Mesec — opera v petih slikah — 21.15 Iz slovenske lažje orkestralne glasbe — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Od popevke do popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Pionirski tednik — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Z jugoslovanskimi pevci zabavne glasbe —16.05 Naš podlistek — 16.20 Z orkestrom Ray Conniff — 16.40 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šala za srednjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne izvaja ansambel bratov Avsenik — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Iz novejše slovenske operne literature — 12.30 Kmetijski nasveta — 12.40 Lepe melodije z orkestrom 101 Strings — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Glasbena tribuna mladih — 14.30 Orgle v ritmu — 14.40 Na poti s kitaro — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Majhen recital hornista Jožeta Falouta — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popoldanski simfonični koncert — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 V torek nasvi-denje — 18.45 Pota sodobne medicine — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Rudija BardoiTer-ja — 20.00 Prodajalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.35 Lahka glasba — 22.15 Umetna glasba azijskega sveta — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 S popevkami po svetu — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Kratek koncertni sprehod — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Po domače — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Wcbcr: Koncert za klarinet in orkester — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovori — 17.25 Od Mandoline do Mi-ni-maxija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz slovenske orkestralne glasbe — 18.40 Naš razgovor — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični orkester RTV Ljubljana v stereo studiu — 21.40 Lahka glasba — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Popevke jugoslovanskih avtorjev — 23.05 Literarni nokturno — 23.15 Iz albuma izvajalcev jazza — 23.40 Ameriške popevke Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Popevke iz Poljske — 14.25 Glasbeni variete — 15.35 Priljubljeni jugoslovanski pevci zabavne glasbe — 16.05 Naš podlistek — 16.20 V ritmu eha eha — 16.40 Sestanek ob juke boxu — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Ob lahki glasbi — 19.00 Filmski vrtiljak — 19.05 Melodije po pošti — 20.00 Zagrebški bienale 1971 — 22.15 Mednarodna radijska univerza — 22.30 Iz našega koncertnega življenja — 23.55 Iz slovenske poezije Drugi program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Slovenski pevci zabavne glasbe — 16.05 Radi ste jih poslušali — 16.40 Rezervirano za mlade — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Zagrebški pevci zabavne glasbe — 19.00 O avtomobilizmu — 19.10 Mladina sebi in vam — 20.05 Slovenske narodne pesmi — 20.30 Na mednarodnih križpotjih — 20.40 Večerni coneortiuo — 21.45 Pevci od včeraj in danes — 22.20 Žive misli — 22.40 Razgledi po sodobni glasbi — 23.55 Iz slovenske poezije 13. MAJA Drugi program 13,05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.35 Jazz na II. programu — 16.05 Z orkestrom Kurt Edelhagen — 16.40 Melodije za vsakogar — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Tipke in godala — 19.00 Pet minut za humor — 19.05 Melodije po pošti — 20.05 Za ljubitelje in poznavalec — 21.00 V korak s časom — 21.10 Szymanowski: Maske — ciklus za klavir — 21.45 Z jugoslovanskih festivalov jazza — 22.15 Ljudje med seboj — 22.25 Večeri pri slovenskih skladateljih — 23.55 Iz slovenske poezije 12. MAJA 4.30 Dobro jutro — 8.10 Operna matineja — 9.05 Za mlade radovedneže — 9.20 Iz glasbenih šol — 9.40 S pevcema Mišom Kovačem in Loto Novakovič — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine 4.30 Dobro jutro — 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo — 9.35 Popevke z jugoslovanskih festivalov — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji dan — 12.10 Gounod: Valpur-gina noč iz opere Faust — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Od vasi do vasi — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Po-slušajmo in primerjajmo pesmi mladih — 14.30 Deset minut z orkestrom Bela San-ders — 14,40 Mehurčki — 15.30 Glasbeni intermezzo — 15.40 Poje zbor Roger Wagncr — 16.00 Vrtiljak — 16.40 Portreti skladateljev lahke in zabavne glasbe — 17.10 Koncert po željah poslušalcev — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 Iz kasetne produkcije RTV Ljubljana — 18.30 Z orkestrom Paul Mau-riat — 18.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Francija Puharja — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi in nape-vov — 21.00 Večer s slovenskim pesnikom Janezom Menartom — 21.40 Glasbeni nokturno — 22.15 Naši skladatelji, ki delujejo na tujem 14. ILrtJA 4.30 Dobro jutu — 8.10 Operna matineja — 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 9.35 Slovenske narodne v raznih izvedbah — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za naše goste iz tujine — 12.00 Na današnji aan — 12.10 Vedre skladbe Slavka Osterca in Karola Pahorja — 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Z ansamblom Borisa Kovačiča — 13.30 Priporočajo vam — 14.10 Z izvajalci skladb za mladino — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.30 Napotki za turiste — 15.40 Orkestralne impresije — 16.00 Vrtiljak —. 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 človek in zdravje — 17.20 Od Mandoline do Mini maxija — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.15 De-bussy: Iz klavirskih ciklov —» 18.50 Ogledalo našega časa — 19.00 Lahko noč, otroci — 19.15 Minute z ansamblom Borisa Franka — 20.00 Koncert moškega zbora Lipa iz Litije — 20.30 Top-pops 13 — 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih — 22.15 Besede in zvoki iz logov domačih — 23.05 Literarni nokturno —• 23.15. Jazz pred polnočjo DrugI program 13.05 Paleta zabavnih zvokov — 14.05 Radijska šola za nižjo stopnjo — 14.35 Glasbeni variete — 15.34 Z orkestrom Kookie Freeman — 16.05 Popevke slovenskih avtorjev — 16.40 Popoldne ob sprejemniku — 17.35 Glasbeni mozaik — 18.40 Igra plesni orkester RTV Ljubljana — 19.00 Odmevi z gora — 19.20 Zabavni akordi — 20.05 Radijska igra — 21.00 Sosta-kovič: Klavirski kvintet v g-molu — 21.45 S koncertnih odrov jugoslovanskih filharmonij — 23.25 Kogoj: Piano — ciklus za klavir — 23.55 Iz slovenske poezije 8.25 Kongres samoupravi jal-cev v Sarajevu — prenos (RTV Ljubljana), 14.30 Nogometni finale za Angleški pokal — prenos (EVR), 18.00 Obzornik, 18.15 Popularne narodne pesmi — oddaja TV Beograd, 18.45 Holandski dragulji — serijski film, 19.10 Mozaik, 19.15 Ob mednarodnem dnevu RK, 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Evropska moda — prenos (RTV Zagreb), 21.45 Rezervirano za smeh, 22.15 Nepremagljivi — serijski film, 23.05 TV kažipot (RTV Ljubljana) — DrugI spored: 18.00 Kronika (RTV Zagreb), 18.15 Otroški spored (RTV Beograd), 19.15 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.20 Odiseja miru (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 9. MAJA 8.55 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 9.30 Partizanske koračnice (RTV Ljubljana), 10.00 Kmetijska oddaja (RTV Beograd), 10.45 Mozaik, 10.50 Otroška matineja, 11.45 Mestece Pevton — serijski film, 12.35 TV kažipot, 14.00 Motokros v Zaboku — prenos, 16.30 Tistega lepega dne — jugoslovanski film (RTV Ljubljana), 18.00 Nogomet NDR : Jugoslavija (RTV Beograd), 19.45 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.30 3-2-1 (RTV Ljubljana), 20.35 Kara-djoz — humoristična oddaja (RTV Sarajevo), 21.35 Video-fon (RTV Zagreb), 21.50 Športni pregled (JRT), 22.20 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 10. M/. A 9.05 Odprta univtvza (RTV Beograd), 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Francoščina. 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.50 Tobija — I. del (JRT), 18.00 Risanka, 18.15 Obzornik, 18.30 V svobodo, 19.00 Mozaik (RTV Ljubljana), 19.05 Mladi za mlade (JRT), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Med dvema ognjema — film iz serije VOS, 21.30 Ustavna razprava, 21.45 Kulturne diagonale, 22.25 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Ljubljana), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd), 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubljana), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 11. MAJA 9.35 TV v šoli, 10.4. Ruščina (RTV Zagreb), 11.00 Osnove splošne izobrazbe (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.35 Ruščina — ponovitev, 15.55 TV vrtec (RTV Zagreb), 16.10 Angleščina, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Tiktak, 18.00 Risanka, 18.30 Obzornik, 18.30 Slovenski top pops, 19.00 Mozaik, 19.05 Samoupravljanje, 19.30 Starši in otrok, 19.40 Pet minut za boljši jezik, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Pokrajina po bitki — poljski film, 22.15 Likovni nokturno, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored (RTV Ljubljana), 18.00 TV vrtec, 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Znanost, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Beograd), 19.05 Mladi za mlade (RTV Ljubljana), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV LU 12. MAJA 8.15 TV v šoli (RTV Zagreb), 17.05 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Pika nogavička — švedski film, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Narodna glasba (RTV Zagreb), 19.00 Mozaik, 19.05 Od filma do filma, 19.20 Po sledeh napredka, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Teh naših 50 let, 21.45 GUbert Be-caud — VI. oddaja, 22.35 Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.25 Poročila, 17.30 Risanka (RTV Zagreb), 17.45 Poljudno znanstveni film (RTV Beograd), 18.15 Kronika, 18.30 Glasbena oddaja, 19.00 Propagandna oddaja (RTV Zagreb), 19.05 Mozaik (RTV Sarajevo), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV LU 13.MA1A 9.35 TV v šoli, 10.30 Nemščina, 10.45 Angleščina (RTV Zagreb), 11.00 Francoščina (RTV Beograd), 14.45 TV v šoli — ponovitev, 15.40 Nemščina — ponovitev, 15.55 Angleščina — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Osnove splošne izobrazbe, 16.45 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.45 Veseli tobogan, 18.15 Obzornik, 18.30 Skrivnosti živali, 19.00 Mozaik, 19.05 Enkrat v tednu (RTV Ljubljana), 19.20 Vse življenje v letu dni (RTV Beograd), 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Četrtkovi razgledi, 21.25 Pi-randello: Moj svet — nadaljevanka, 22.15 400 let slovenske glasbe (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.35 Poročila (RTV Zagreb), 17.40 Otroški spored TV Ljubljana (RTV Sarajevo), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Narodna glasba (RTV Skopje), 19.00 Enciklopedija, 19.20 Serijska oddaja (RTV Beograd), 19.50 TV prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV 14. MAJA 9.30 T V v šoli (RTV Zagreb), 11.00 Angleščina (RTV Beograd), 14.40 TV v šoli — ponovitev (RTV Zagreb), 16.10 Glasbeni pouk, 16.40 Madžarski TV pregled (RTV Beograd), 17.30 Vi java ja rin-garaja, 18.15 Obzornik (RTV Ljubljana), 18.30 Glasbeni dnevnik (RTV Beograd), 19.00 Mestece Pevton — serijski film, 19.50 Cikcak, 20.00 TV dnevnik, 20.25 3-2-1, 20.35 Veliki karneval — ameriški film, 22.35 Evropsko prvenstvo v gimnastiki, Poročila (RTV Ljubljana) — Drugi spored: 17.30 Poročila (RTV Zagreb), 17.35 Rastimo (RTV Beograd), 18.15 Kronika (RTV Zagreb), 18.30 Glasbena oddaja (RTV Beograd), 19.00 V petek ob 19, 19.50 T V prospekt, 20.00 TV dnevnik (RTV Zagreb), 21.00 Spored italijanske TV - SOBOTA, 8. maja, ob 10. uri — Bevk: BEDAK PAV-LEK; nastopa dramski krožek šole Stane 2agar NEDELJA, 9. maja, ob 16. uri za IZVEN — Mrožek: POLICIJA TOREK, 11. maja, ob 19.30 za red PREMIERSKI — Mrožek: POLICIJA Kranj CENTER 8. maja ameriške barvne risanke ob 10. uri, amer. barv. film WILIE BOY ob 16., 18. in 20. uri, premiera angl. barv. filma ZASEBNI DETEKTIV CLEGG ob 22. uri 9. maja ameriške barvne risanke ob 10. uri, amer. barv. film VVILIE BOY ob 15. in 17. uri, amer. barv. film BOB CAROL-TED-ALICE ob 19. uri, premiera amer. barv. filma DIVJA BANDA ob 21. uri 10. maja angl. barv. film ZASEBNI DETEKTIV CLEGG ob 16., 18. in 20. uri 11. maja amer. barv. CS film OSVOBODITEV BYRO-NA JONESA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORžIč 8. maja angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 16. uri, amer. barv. film BOB-CAROL-TED-ALICE ob 18. in 20. uri 9. maja angl. barv. film DOBRA KUPČIJA V ITALIJI ob 14. in 18. uri, amer. barv. film BOB-CAROL-TED-ALICE , b 16. uri, amer. barv. film WILIE BOY ob 20. uri 10. maja amer. barv. film BOB-CAROL-TED-ALICE ob 16. uri, amer. barv. film VVILIE BOY ob 18. uri, franc. film PLAČILO ZA STRAH ob 20. uri 11. maja angl. barv. film ZASEBNI DETEKTIV CLEGG ob 16., 18. in 20. uri Tržič 8. maja franc. barv. film BARBARELA ob 20. uri 9. maja franc. barv. film BARBARELA ob 15. uri, amer. barv. CS film šE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 17. in 19. uri 11. maja angl. barv. CS film MOST NA REKI KWAY ob 17. in 20. uri Krvavec 8. maja franc. barv. CS film SHALAKO ob 20. uri 9. maja franc. barv. CS film SHALAKO ob 16. uri Kamnik DOM 8. maja angl.-franc. barv. CS film JUŽNA ZVEZDA ob 16. uri, zah. nemški ba-v. film HELGA ob 18. uri 9. maja angl.-franc. barv. CS film JUŽNA ZVEZDA ob 15. uri, zah. nemški barv. film HELGA ob 17. in 19. uri 10. maja amer. barv. CS film ŠE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 18. uri, zah. nemški barv. film HELGA ob 20. uri 11. maja amer. barv. CS film šE ZA NEKAJ DOLARJEV ob 18. in 20. uri Jesenice RADIO 8.—9. maja angl. barv. film KJE JE JAĆK? 10. maja amer. film BANDA AL CAPONA 11. maja amer. barv. fi'm LJUBEZNI V POMOČ Jesenice PLAVŽ 8.-9. maja amer. barv. LJUBEZNI V POMOČ 10. maja angl. barv. K$? KJE JE JACK? 11. maja angl. barv. t®0 KJE JE JACK? Dovje Mojstrana 8. maja japonski barv. ftli" TIHOTAPCI ZLATA 9. maja italij. barv. C S lw BOG OPROŠČA, JAZ NE Kranjska gora 8. maja amer. barv. CS BJjj DOLGI DNEVI SOVRAšTVJ 9. maja italij. barv. KAKO, KJE IN S KOM? Javomik DELAVSKI DOM 8. maja italij. barv. CS ^ BOG OPROŠČA, JAZ NE 9. maja amer. barv. CS W^ DOLGI DNEVI SOVRAŠTVA amer. film BANDA AL CAP^ NA Radovljica 8. maja amer. barv. ONI UBIJAJO SAMO E*' KRAT ob 18. uri, italij. hK film ANGELI BREZ RAJA °v 20. uri 9. maja amer. barv. PONY EXPRES ob 16. «[J amer. barv. film IDEALNJ DOJILJA ob 18. uri, ang" barv. film ONI UBIJAJO MO ENKRAT ob 20. uri 10. maja amer. barv. fiim KJER JE VONJ PO SM°D' NIKU ob 20. uri v. m ZA KRVNIKE NI MIL( ob 20. uri 11. maja amer. barv^jj Jfi filH» mi' Bled 8. maja franc. barv. DROGA ob 18. in 20.30 9. maja franc. bcu*v. DROGA ob 15. in 18. -jg španski barv. film ST I' g DOLARJI ZA MAŠČEVANJ ob 20.30 m 10. maja španski barv. >' ŠTIRJE DOLARJI ZA JJ ŠČEVANJE ob 18. in 20.J" Skofja Loka SORA w 8. maja franc. barv. fl b OPOJNI VONJ DENARJA u 18. in 20. uri f.,0 9. maja amer. barv. »■ U DEKLE NA MOTORJU oOQj. uri, franc. barv, film ^ £ NI VONJ DENARJA °b * uri fj]ni 10. maja amer. barv. i DEKLE NA MOTORJU 0» uri fjjflj 11. mata angl. barv. '^j. ANTIBABY PILULE ob Železniki OBZORJE ^ 8. maia amer. barv. ^ DEKLE NA MOTORJU uri fii,fl 9. maja italij. barv. ^ DA, GOSPOD ob 17. in Z"' REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE 1 JAPAKA, 7. MAROKO, 12. OPERATER, 14. SKAT, 15. TO 16. STANKO, 18. ORK, 19. ALK, 21. EKO, 22. MALTA, 24. ORADA, 26. SONJA, 27. ZGAGE, 28. DOR, 29. EGO, 31. LIM, 32. REDNIK, 35. IS, 36. AJAS, 38. OTEKLINE, 40. TARPAN, 41. TAMTAM IZŽREBANI REŠEVALCI Rešitev nam je poslalo 107 reševalcev. Od teh so bili izžrebani naslednji: 1. nagrado (30 din) prejme Janez Dežman, Tržič, Bistrica 55; 2. nagrado (20 din) prejme Slavko Pajntar, Tržič, Ročevnica 51; 3. nagrado (10 din) pa prejme Vojko Oroz, Kranj, Mlakarjeva 24. Nagrade vam bomo poslali po pošti. Nagradna križanka VODORAVNO: L zbiralec ali prodajalec ikon, 7. razum; smisel; vzrok; pravica; (francoska beseda iz latinščine ratio), 13. idolatrija čaščenje malikov, 15. tuje moško ime (Erik), 16. vrsta konjskega hoda, 17. pratež; utrip s trepalnico, 18. stalni naročniki, predplačnikl, 21. beseda pred datumom (... tega in tega), 22. začetek abecede, 23. znak za kemično prvino telur, 24. avtomobilska oznaka za Zrenjanin, 26. čufar Tone, 27. bikovo oglašanje, rikanje, 29. celota razdeljena v dva dela, 34. trojanski junak, Eneas, 36. čebelji proizvod, del satovja, 37. pisatelj in politik Zupančič, 39. otrdevanje, otrpnjevanje, krepenenje, 42. dvosede/ni bicikel; drug za drugim, 43. pritličje v gledališču, sedeži v pritličju. Sindikalno prvenstvo v balinanju 1 2 3 S 8 ? 3 9 10 . 11 12 13 Vt i 16 rt 18 19 M" 25 2? 29 30 31 32 33 3n, paradižnik 18 din, ajdova moka 6 din, koruzna moka 2,25 din, jajčka 0,60 do 0,65 din, surovo maslo 29 din, smetana 13,80 din, orehi 27 din, klobase 4,20 din, skuta 7,10 din, sladko zelje 3,50 din, kislo zelje 2,80 din, kisla repa 2,40 din, cvetača 7,10 din, krompir 1,40 din V TRŽIČU Solata 7 din, špinača 8 din, korenček 5,60 din, slive 5 din, jabolka 4 din, pomaranče 5,60 din, limone 5 din, česen 7 din, čebula 3,50 din, fižol 8 din, kaša 5 din, čebulček 12 din, fige 6,50 din, banane 7 din, med 12 din, ajdova moka 5 din, koruzna moka 4,20 din, jajčka 0,55 din, surovo maslo 20 din, smetana 11 din, orehi 28 din, skuta 7,50 din, kislo zelje 4 din, kisla repa 4 din, cvetača 7 din, krompir 1 dinar. umrli so V KRANJU Kebe Frančiška, roj. 1902, Krme!j Blaž, roj. 1913, Černi-logar Jakob, roj. 1909, Grbac Ivan, roj. 1897, Prime Marija, roj. 1896, Juhant Miha, roj. 1910, štirn Marija, roj. 1901, Ogriz Anton, roj. 1891, Jagodic Marija, roj. 1903 in Peter-nelj Alojz, roj. 1899 V TRŽIČU Žibcrt Jože, roj. 1900, Meglic Jožef, roj. 1926, Jarnjevič Mirjana, roj. 1970, Hafner Marija, roj. 1903, Ovsenek Andrej, roj. 1895 in Ankele Anton, roj. 1891 V ŠKOFJI LOKI Oblak Ivana, roj. 1889 in Koselj Jakob, roj. 1900 V našem mrtvem glavnem mestu V megleno, neodločno pomladansko jutro so se pognali štirje avtobusi Crcine. Pionirji iz Cerkelj, Šenčurja, Preddvora, Kranja so pozdravljali simbol Sloržičevc silhuete, ki je izginjala v daljavi zavita v meglo in ogrožala prvi letošnji množični izlet. Spretni jamarji kranjskega planinskega društva, ki že vsa leta skušajo med pionirji vzbuditi zanimanje tudi za lepote podzemskega sveta, so povabil na množičen izlet mladinski odsek z vsemi sekcijami po kranjskih osnovnih šolah. Kot letošnji prvi množični izlet za pionirje, mlade planince v okviru proslavljanja Osvobodilne fronte in 1. maja je bil program zelo obsežen — Turjak, Ribnica, Kočevje, jama Želnje in Rog z bazo 20. ROZAMUNDA IN... Turjak. Pionirji so se kar sami napotili s postajališča proti zgodovinskemu gradu. Vse naokrog je bilo še tiho, zaprto, brez človeka. Po dvorišču so se razkropili mladi radovedneži. Nekateri so razlagali drugim, kaj vse ta grad pomeni. Na kupu naloženih desk gradbenega materiala, ki je namenjen obnovi tega našega spomenika, se je pojavil tovariš in povedal, kako so tam partizani — borci naše Prešernove brigade z domicilom v Kranju — v takratnih razburkanih časih jeseni 1943. leta, ko je bila premagana fašistična Italija, v tem debelem zidovju zajeli in pokorili belogardiste, naše sovražnike, pomočnike nemških in italijanskih zavojevalcev. Tovarišica je povedala, kako so v tem gradu iz 11. stoletja vladali graščaki. Mladi obiskovalci pa so po Prešernovi Rozamundi začeli tekmovati v recitacijah naše kulturne zgodovine o tem kraju. . MOLK OB TRUBARJU Rašica, 10 minut poslanka! Mladi radovedneži so se zagnali okrog spomenika očeta našega slovstva Primoža Trubarja. Besedila okrog šti-rioglatcga spomenika označujejo zmičilne težnje tega velikega moža pred štirimi stoletji. In kako se še danes, celo z ustavnimi amandmaji dajemo za to, da bi našemu jeziku, naši narodni ureditvi postavili pravo »ordingo« kot jo je Trubar že takrat zahte-teval. In vendar, nihče od organizatorjev ni šolarjem pojasnil ali dodal besede, češ — šolarji že vedo o Trubarju. POD »1V.OSTOM VZDIHLJAJFA« Ribnica, kjer so naši pionirji peli »Sem Ribcnčan Urban ...« in si ogledali Kočevje. Škoda, da ni bilo časa za ogled Šeškovcga doma, dvorane prvega zasedanja slovenskih poslancev 1943. leta. Glavna zanimivost je bila Že-lenjska jama tam blizu. Mnogi pionirji so že videli Postonjsko jamo, prav lani pa ob podobnem izletu pod vodstvom kranjskih jamarjev tudi veliko jamo pod Babjim zobom nad Bohinjsko Belo. Toda Zelnja jama je vse presenetila z izredno zanimivostjo. Ni to jama podzemskih temin, marveč sprehod po jami, kjer se brez svetilk hodi pod neštetimi mostovi in oboki nad glavo. Dobre pol ure smo hodili na eno stran in karbidovka ni bila potrebna. Stalno se vrstijo mostovi, okna in razpoke iz gornjega, zunanjega sveta. Izredna zanimivost! Kot da bi se vozili po beneških kanalih pod »mostom vzdihijajev«. Pred mnogimi leti je bila namreč podzemska jama še ločena od zunanjega sveta, toda tik pod površjem ravne kraške ravnine. Skozi strop kakih 30,50 metrov pa je sč tsoma nastalo vrsta prodorov in oken. Res čudovito! MRTVO MESTO Tudi baza 20 je bila za mnoge šolarje že znana. Vendar je tokrat prijetno presenetila z dokajšnjo urejenostjo. Barake so obnovljene, dve sta urejeni kot muzej in na Mihovem domu ob cesti spodaj je velika razgledna tabla z vsemi nekdanjimi dejavnostmi. Tu je bilo nekoč naše glavno mesto vstaje in uveljavljanja slovenskega naroda. Kakih 60 sedežev raznih štabov, služb in organizacij je tu začelo usmerjati našo narodno in državno ureditev. Od tam so prihajali načelni predpisi o davčni, bančni in družbeni ureditvi, tiskali so celo denar nastajajoče »države v državi«. Skratka, tu se je rodila naša državnost, naša samostojnost v okviru jugoslovanskih narodov. Za vse to je bilo potrebno kakih 26 bolnišnic, 12 sedežev štabov in vodstev boja za osvoboditev, tri urejene tiskarne, več kot 10 delavnic, kurirske postaje in več drugih pomožnih, postranskih služb. Vendar tako skrito po skoraj nedostopnih kotanjah in grapah gozdovja na površini prek 4000 ha, da nobena sovražna ofenziva ni uspela prodreti do živega. Med obhodom po našem glavnem, danes mrtvim mestom, je zajel Rog svinčen oblak in začelo je deževati. Vendar to ni preprečilo otrokom, da ne bi tekmovali med seboj, kdo ve več o Rogu, o osvobodilnem boju, o zakonodajnih in drugih takratnih aktih. DOLINA GRADOV Povratek je bil skozi tako imenovano dolino gradov — Žužemberk jn naprej proti Gorenjski. ŽužembCrško graščino obnavljajo. Pionirji so ob pogledu obujali spomine o znanju o tem kraju in o borbi v tej utrdbi v osvobodilnem boju. Čas je potekel. Da bi bili do sedmih zvečer v Kranju, so prireditelji pohiteli. Niti na Muljavi, v rojstnem kraju Josipa Jurčiča ni bilo več časa za postanek. Le v avtobusu so pionirji načenjali ono o »beli kači«, Jesenska noč, o Polharjih in drugo. Storžič je bil še viden, ko so se pionirji vračali proti Kranju in, čeprav utrujeni, spraševali, kdaj bo naslednji izlet. K. Makuc I / Karel Trplan s Kokrice pri Kranju: »Po desetih letih je vzcvetela in obrodila.« — Foto: A. žalar Okrasni vrt - trenutek za miren počitek Pod oboki Želnje jame »Ne vem, zakaj imam takšno veselje do cvetja. Morda zato, ker je mama imela vedno veliko rož na vrtu. Spominjam se, da sem kot otrok vedno stikal po gozdu in ob potoku ter iskal redko cvetje in grmlčje. In ko sem se 1948. leta preselil Iz Ivanovcev pri Murski Soboti v Kranj, je bila moja največja želja, da čimprej zgradim hišo, okrog nje pa uredim okrasni vrt.« Karel Trplan živi z ženo ter odraslo hčerko in sinom na Kokrici pri Kranju. Kmalu bo 23 let, ko se je zaposlil v Opekarni Bobovck, kjer je sedaj kurjač krožnih peči. Želja, da bi z družino živel v svoji hiši, okrog katere bi imel okrasni vrt, se mu je uresničila. Na cnonadstropni hiši je tablica: cesta na Brdo št. 2, vrt pa je obdan z redko in lepo urejeno živo mejo, ki jo je sam vzgojil. »Ko sem se lotil urejanja vrta, sem videl, da so mnogi menili, da je to*zapravlja-nje časa. Meni pa je vsak trenutek na vrtu, pri rožah pomenil miren počitek po delu. Seznanil sem se z vrsto vrtnarjev in kjer koli sem bil, sem gledal za redkim cvetjem in grmič jem. Vedno so me bolj zanimale posebnosti. Tako sem pred 14 leti zasadil limono in pomarančo. Po naključju sem takrat pri župniku v Hrastju dobil cepič za limono. Cep se je prijel in po desetih letih je prvič vzcvetela in obrodila. Sedaj iščem cepič za pomarančo. Ko bi jih dobil, sem prepričan, da bi po nekaj letih grm že rodil.« Limone, ki jih je vzgojil Karel Trplan, se prav nič ne ločijo od tistih, ki jih je moč kupiti v trgovini. »čeprav menda na Gorenjskem nisem prvi, ki bi mu li- mona obrodila, sem zadovoljen, da ml je uspelo, še bolj srečen pa bi bil, če bi mi tudi banana vzcvetela. Imam namreč nekaj stebel, vendar premalo prostora.« Nič manj kot limona, pomaranča in drugo okrasno grmič je, pa je zanimiva njegova zbirka kaktusov. Ima jih že prek sto vrst. »Pravzaprav Imam kakteje od vsega najraje. Morda zato, ker terjajo še posebno skrbno nego. Pa tudi poceni niso. Osnovno pravilo pri njih je, da se ti pozimi ne smilijo. Kaktus mora od novembra do marca mirovati. Dokler časa so se mi smilile in sem jih pozimi preveč zalival, mi jih je precej odmrlo. Prav-zato sam skrbim zanje, žena, hčerka in sin, ki sicer nimajo posebnega zanimanja za rože (razen ko lepo cvetijo), se morajo vedno strogo ravnati po mojih navodilih.« In ko sem Karla Trplana (mimogrede: 23 let že aktivno dela v sindikatu in je trenutno član republiškega odbora sindikata delavcev gradbenih dejavnosti) poprašal koliko časa mu vzame njegov konjiček, je rekel: »Več kot bi mislili, vendar ne toliko, da bi ga bilo premalo za končni uspeh. Najvažnejše je, da pri vzgoji in negovanju cvetja in grmičevja nisi nestrpen. Tu ni moč ničesar izsiliti. Prepričan sem, da limona ne bi nikdar vz- cvetela in obrodila, če ne bi potrpežljivo čakal deset let." A. žalar MIHA KLINAR (MESTA, CESTI IN RAZCESTJA) IV. DEL »Sam jo bom poklical,« sc ponuja rcccptor ne toliko zaradi uslužnosti, kakor iz strahu, da bi se gost iz sobe št. 78 nad čem ne pritoževal. Ze sam sprejem bi ne bil lahko ženski všeč. Rcccptor se zaveda, da je bil premalo vljuden in je celo zahteval plačilo vnaprej. In ko mu je plačala z ničvrednimi markami in ne z lirami, ki jih je videl v njeni denarnici, ji je sobo celo dvakrat dražje zaračunal. Za to ,pomoto' bi sc ji rad sedaj opravičil in ji vrnil po ,pomoti' zaračunani denar. »Z vami bi šel,« bi šel rad Lchmann z njim. »Ni se vam treba mučiti. Gospa bo takoj tu,« t>i se receptor rad odkrižal neprijetnega spremlje-valca, a se ga ne more. »Razumeti morate, da je gospa Federle prišla zelo pozno,« govori Lehman-nu že v dvigalu. »Bil sem precej zaspan. Saj razumete. Naš poklic je naporen. Človek se skoro ne utegne prespati. Ze triindvajset ur nisem legel,« se pripravlja, če bi ženska zahtevala cenik ali kako drugače posumila, da je bila ogoljufana. »Semkaj, gospod svetnik,« s pretirano vljudnostjo vabi Lehmanna za seboj po hodniku. »Soba je Prav na koncu hodnika. Okno je obrnjeno prav Cez trg proti vašemu ministrstvu ... Gospa verjetno še spi,« govori skoro šepetaje, ko obstaneta Pred sobo št. 78. »Jo bova prebudila?« »Prebudila?« se vpraša Lehmann in čuti, da bi ne bilo prav, ko bi zdaj potrkal in prebudil šteli, ki je prav gotovo utrujena od poti in potrebna počitka. Receptor ga opazuje. Všeč mu je, ker gospod svetnik (da bi ga hudič!) okleva. »Upam, da se ne bo razburila, če jo zbudim,« Sleda Lehmanna, a še preden mu ta odgovori, predlaga: »Če pa ji ne bi radi kratili počitka, bi jo obvestil kolega, ki me bo zamenjal. . . pravzaprav ga čakam že pol ure ... jo bo moj kolega obvestil, da ste jo iskali .. .« Lehmann ne ve, kaj bi. »Morda bi gospod svetnik blagovolil sam napisati sporočilo za gospo? Izročili bi ga ji, čim bo vstala. Naš liftbov bi ga ji izročil? On ali pa moj kolega, ki me bo zamenjal?« »Hm,« se Lehmann ne more odločiti, saj bi najraje že ta hip zagledal štefi in ji segel v roko. Plaho bi jo vprašal, zakaj mu je pisala poslovilno pismo in mu povzročila toliko težkih ur, zaradi obupa dolgih kakor leta, čeprav jc njeno pismo prejel šele včeraj. Pogledal bi jo v oči in le težko bi zadrževal solze, ko bi jo prosil, naj prekliče tisto strahotno prošnjo v pismu, naj jo pozabi, ko pa sama ve, da je ne more in da je ne bo mogel nikoli pozabiti. Tako bi jo prosil. A ona? Kaj bo rekla ona? Morda ni pripotovala zaradi njega v Berlin in so jo sem prinesli kaki drugi opravki. »Ja, prav gotovo, štefi ni ženska, ki bi jemala nazaj besede, ki jih je komu dala,« pomisli. Pozna jo. Dobro jo pozna, če se je odločila, da ga bo pozabila ali vsaj skušala pozabiti, ker ga mora zaradi sina in moža, kakor je zapisala, ga bo tudi pozabila. Dobro je premislila, preden se je odločila. »O bog!« zastoka, kakor da je sam ponoči, ko mu je minevala noč v vzdihih in stokih. »Naj jo torej prebudim?« razume ta stok receptor. »Ne ... Ne. Vrniva se dol. Napisal bom.« »Zares ste gentleman, pravi gentleman! Nisem se motil.« Receptor je zadovoljen ... Toda že čez dve uri se Lehmann vrne. V pisarni ni mogel strpeti. Prosil je za dopust, za štiri dni dopusta, ki jih še ni izrabil. »Gospa še vedno počiva,« izjeclja receptor, ko ga zagleda. »Vidite jaz pa sem še tu ... ja, še tu ... pa se v meni vse trese ... vse drhti .. .« drži levico na srcu kakor srčni bolniki... »Poznate to občutje? Občutje neprespanosti in preutrujenosti. Daj bog, da bi ga nikoli ne občutili. Človeku je, kakor da se bo zdaj zdaj zrušil va- se ... Onega pa ni. Ne bo ga. Najbrž se je zopel vso noč vlačil po barih in kabaretih, preoblečen v žensko in skubil tople bratce, da so ga lahko brez skrbi mečkali... Saj veste: zakon proti homoseksualcem! Fej, da more ... Sicer pa ni sam, ki se preoblači... O, Berlin, Berlin ... Kakšni časi, kakšni časi... Sodoma in Gomora, stari Rim pred propadom, kakor pravijo nekateri izobraženci. Baje vse to povzroča inflacija. Veste, moja hčerka, v šesti razred gimnazije hodi, je ondan prijokala domov, ker se ji sošolke posme-hujejo, da je edina v razredu, ki še ni okusila moškega. Baje velja že pri petnajstletnicah devištvo kot sramota ... Pa saj jih vidite: kratka krilca, kratko pristriženi lasje, bubifrizure, nastavljanje moškim na vseh vogalih, kakor da je danes čast biti cipa, imeti čim več moških . .. O, povsod jih je videti... Tudi ponoči .. . Ja, prav nič jih ni sram. V kak portal se postavijo s komerkoli. Pa kar tam, prav vse kar tam . .. saj razumete, kaj mislim . . . Kako bi potem človek ne imel skrbi, če ima komaj šestnajstletno hči doma, čeprav še zmeraj pošteno. A kaj, ko se ji posmehujejo, da je trapa in tisoč let zadaj ... Ja, ja ... jaz pa tu, komaj še na nogah za ta prekleti papir v milijonih ... Bo tega kdaj konec? Vi to najbrž veste, gospod svetnik . .. Blizu ministrov ste ... Bo kdaj v naši deželi še red in mir in da bo človek vedel pri čem, da je . .. Ja, ja, gospa še vedno ni prišla dol ... še vedno imam vaše sporočilo zanjo tu ... Pravzaprav bi morala že vstati ... Ja, seveda, ura bo že enajst ... Hm, tudi včeraj ni bilo one druge tako dolgo dol,« zamrmra zadnji stavek zase. »Hm,« razmišlja, če morda ženska, ki jo čaka tale svetnik, morda le ni šla že ven. Prej je za nekaj trenutkov zadremal. Ja, samo za nekaj trenutkov, saj se je takoj prebudil, ko mu je glava zanihala. »Ne, ni mogla,« si pravi, obenem pa pomisli zopet na ono drugo, o kateri danes pišejo časopisi. Tudi ta, ki je še zgoraj, je imela nekaj takega, kakor otopel obup v očeh. Mar ni zasumil že ob njenem prihodu, da je prišla sem samo zato, da bi si v miru in nemotena vzela življenje. »Ja, ja ...« »Kaj vam je?« ga začudeno gleda Lehmann. Od fanta do moža (7) »Berač« pod oknom domišljavega dekleta ^azen z lestvami so si fantje včasih tudi drugače pomagali, so prišli do okna svojega dekleta. Pred časom mi je znani kartograf Selan iz Suhadol, ki je bil v času med obema vojnama fant, pripovedoval, kako je nekdo vasoval. Ker je bilo dekletovo okno precej dvignjeno od tal, si je prinesel »škom-P°rezno trugo« in stopil nanjo. Bila je jasna in svetla noč. A ne bi bil na beli hišni steni, ki jo je osvetljevala luna, Preveč opazen, se je ogrnil v belo rjuho. V trugi je imel še °banje 2a zjvjn0) ^a ga ne bi preveč zeblo v noge. Vprašanje ° Seveda, če je dekle pričakovalo takega vasovalca, saj bi ga — nenapovedanega — gotovo ustrašila. P.avUfVZ80dba' ki mi jo je Sel pripovedoval Ivan f 'r1' govori o iznajdljivosti li>ntov. ~ deklo, Fantje Pri neki hiši so imeli > ki je spala pod streho. stevl,°iSO pris,onili dolgo letini so Priš1' do strehe, gte.m pa odkrili nekaj ope- dckl'J1. ~~ znaš,i so se Pred Spakovali, so zbežali, stre-vas Pa Potili odkrito. Vsa ie J50 *c smejala, dekla pa korala od tisje hiše. Pripovedoval mi je tudi, da so včasih fantje spali v hlevih. Da ponoči ne bi uhajali ven, so jim domači skrili čevlje. Nekoč sta z bratom nalašč odvezala krave in med tem, ko so domači krave privezovali, sta onadva prišla do čevljev, čeprav ne ravno pravšnjih. S skupino drugih fantov sta šla nato precej daleč iz Suhadol vasovat in ko sta se vrnila, sta bila seveda močno ožuljena. Danes fantje nimajo podobnih težav, ker jim starši pustijo več svobode. Če dekle fantu ni hotelo odpreti okna, je fant iz maščevanja pustil pod oknom lestev, če pa je bilo dekle zelo domišljava, je stopilo v »akcijo« več fantov. Naredili so ji berača: v stare cunje so natlačili steljo in slamo ter ji takega »fanta« postavili pod okno. V Mostah so nekoč, pripoveduje Korbar, dali nekemu dekletu takega berača visoko v jablano. Ker je bila hiša ob cesti, domači pa takoj tega še opazili niso, so videli slamnatega ženina vsi, ki so šli zjutraj v cerkev. Marsikatero dekle je na tak način postalo prijaznejše. Danes odbije dekle fanta naravnost: pove mu to, ali pa se sploh noče pogovarjati z njim. Če je fantu veliko do nje, jo potem še večkrat po- Gorenjski Kroji ln ljudje^ čaka, piše ji ali ji kupi kakšno darilo, da bi jo pridobil. Če ne uspe, potem fant rad raznese po vasi kaj slabega o njej, da bi ji škodil. Premladega vasovalca je dekle običajno zavrnilo. Rekla mu je, da je še presmr-kav, da bi lazil za njo. Večkrat je »romantiko« fantovskih noči kdo občutil tudi tako, da ga je dekle polilo z vodo ali celo z vsebino nočne posode. Dandanašnji skoraj ni premladega vasovalca; vprašanje je le, če je fant dekletu všeč. Seveda pa dekle prav tako zavrne fanta, če je precej mlajši od nje, posebno še, če je tudi ona še mlada. Z leti se ta meja bolj raztegne, Dekleta so nekdaj spale v svojih kamrah, običajno s sestrami in če se je le dalo, ne skupaj z materjo. Danes ima vsaka rada svojo sobo. Fantje so spali nekdaj poleti na senu ali v stelji, pozimi pa v hlevih (v žlebovih ali na prostoru med konji, ki je bil posebej namenjen za to). Danes spe največ v svojih sobah, morda skupaj z bratom. Za vasovalca je nekdaj vedelo samo dekle, le če je spala s sestrami, tudi one. šele malo pred poroko, če so jo starši seveda dovolili, so za to vedeli tudi drugi, če je fant hodil kar v hišo, ga starši niso postrani gledali, pač pa so mu vedno postregli. Danes je odnos de- kletovih staršev do fanta še prijaznejši in gostoljubnejši. Zanimivo se je ustaviti pri vprašanju: Ali prihaja do predzakonskih intimnih odnosov? Korbar mi je odgovoril, da za čas pred prvo svetovno vojno lahko reče, da skoraj ne. Za obdobje med vojnama mi je povedal oče, da največkrat ne. Danes lahko trdimo, da v večini primerov do predzakonskih spolnih odnosov med fantov in dekletom pride. Glavni vzrok za to so gotovo bistveno spremenjena moralna načela, drugi pa dejstvo, da se mladi kmalu spoznavajo, da pa se zaradi stanovanjskih in denarnih težav ne morejo poročiti tedaj, ko bi to želeli. Nekateri opravičujejo predzakonske intimne odnose tudi s tako imenovanih preizkušanjem rodnosti, če dekle ne zanosi, jo fant pusti. Ob odgovorih za prejšnja obdobja pa se moramo vprašati, od kod potem nezakonski otroci. Verjetno jih ni bilo manj kot danes, le gledali so nanje bolj grdo. Ivan Sivec (Prihodnjič naprej) KAJ JE PISAL PRED SEDEMDESETIMI LETI Ni pa naš stari kranjski tednik pisal le o drobnih novicah doma in po tujem, čeprav so že takrat ljudje najraje brali take stvari, posebno če so bile nenavadne in dišale po senzacionalnosti. Pač pa se je »Gorenjec« od časa do časa spoprijel tudi z gospodarskimi vprašanji, predvsem pa ga je zanimal položaj gorenjskega kmeta, ki mu pred sedemdesetimi leti nikakor ni bil z rožicami posut. Prizadetost starega »Gorenjca« nam bo koj očitna, če preberemo nekaj odlomkov iz članka »Kaj bo, kaj bo!« (Gospodarska in politična vprašanja z ozirom na kmetski štan.) Ni ga menda lahko dobiti tako nevednega odraščenega človeka, ki bi ne vedel, da kmet živi poleg sebe in svoje družine tudi vse druge stanove s svojimi pridelki. Potemtakem je kmetski stan najvažnejši in najpotrebnejši na svetu, in zasluži kmet zaradi tega visoko spoštovanje in podporo od vseh drugih stanov. A v resnici se godi kmetu ravno nasprotno. Ker nima časa, priložnosti in denarja, da bi se izobrazil in ker v sled težkega dela ne more biti vedno tako lepo in snažno oblečen kakor ljudje (irugih stanov, je povsod preziran in zaničevan. In državne oblasti, katerim bi moralo biti predvsem ležeče na tem, da bi kmet dobro izhajal ter bil tako močna podlaga deželnega blagostanja, se navadno le takrat spomnijo nanj, kadar tirjajo od njega davke in ga kličejo zaradi dolgov na sodišče. Mnogokrat je kmet v težavah, ker mu manjka pouka v pravnih stvareh. In potem roma tak revež s klobučkom v roki od urada do urada, od pisarja do pisarja, proseč jih dobrega sveta in pomoči. Toda kmet le stežka najde takega uradnika, ki bi imel sočutje z njim in mu prijazno povedal, kam naj se obrne. Največkrat se pisarniška gospoda norčuje iz njega ter ga Z žaljivimi besedami odpravijo. — In potem se obupani kmetic zateče k advokatu. In že tečejo novi stroški, kmet pa le vzdihuje: »Kaj bo. kaj bo!« Glede števila vojn pa je bil čas izpred sedemdesetih let bolj skromen kot je dandanašnji. Imeli so le tako imenovano »bursko vojsko« v Južni Afriki, drugje po svetu pa je vladal relativen mir — če izvzamemo predre-volucijska vrenja v carski Rusiji. Gorenjski tednik je takrat ažurno poročal o južnoafriških bojih med Buri in Angleži. Po načinu pisanja teh novic je očitno, da je bil »Gorenjec« povsem na strani junaških Burov, ki so se borili za svojo svobodo. Pod stalnim naslovom »Kaj počno Buri?« preberemo v starem kranjskem tedniku: Končno je tudi na Angleškem začela zmagovati želja, da bi se ta sramotna vojna Z malim ljudstvecem kmečkih Burov vendarle končala, čimdalje manj upanja imajo Angleži, da bi se vojna končala tako, kot so si predstavljali oni nasilneži, ki so izzvali ta sramotni roparski poskus. Kakor drugod po svetu, tako zdaj tudi na Angleškem vstajajo pametni možje, ki svare vlado, naj se strezni in na časten način neha z nesramnim zatiranjem holandskih kmetov v južnoafriških deželah. Naj zaustavijo, kar so začeli v svoji grešni požrešnosti! Angležem zdaj očitno ni preostalo drugega kot da res prično s poizkusi za pobotanje. Javno mnenje v Angliji tej vojni ni bilo naklonjeno. Saj so se biti belci in protestanti med seboj! (Proti vojnam z nebelci stari Angleži niso ugovarjali — saj je morala svet vendar osvojiti bela rasa, predvsem pa angleški imperij!). — Burska vojna pa je nevarno načenjala tudi angleško javno mnenje, predvsem zaradi velikih denarjev, ki jih je bojevanje v daljni deželi zahtevalo, še bolj pa zaradi številnih človeških žrtev. Do konca aprila 1901 je v burski vojni padlo 14728 angleških vojakov, od tega kar 794 častnikov! Zato so Angleži ponudili Burom: splošno pomiloščenje (amnestija), iz katerega tudi vodilni burski vojskovodje niso izvzeti, avtonomija in civilna vlada v deželah, kjer žive Buri. Drugega Angležem res ni preostajalo, ker jih je svet že spraševal, kako to, da ne morejo t vso svojo močjo ukrotiti maloštevilnih Burov. Svet pa je že tudi sam odgovarjal: Burov Angleži zat* ne morejo premagati, ker je boj Burov za svobodo pravičen. č. Z. Spodobi se, da se po doslej prehojeni poti v zgodovino Preddvora in vasi, ki pripadajo njegovemu krajevnemu uradu, odduškamo — in pomislimo na naloge na-daljne poti. — Vsaj za deset zapisov se je še nabralo gradiva. Potem pa bo treba napraviti piko — kajti vsakega pisanja, če je še tako dobro, prijetno in koristno, ima tudi potrpežljiv, hraber in prijazen bralec končno le dovolj. Zato tako hitim in vse bolj na kratko povem. SPOMIN NA PADLE BORCE reden bi mi utegnil kdo poočitati, da pišem le o starih graščakih, ki niti našega rodu niso bili, o freskah v cerkvah in o lesenih svetnikih, pa o možeh, ki so živeli v prejšnjem sto-jetju — o Lovru Pintarju, o Matiji Valjavcu, o Matiji Na-gliču, o Blaziju Grči in drugih. To je res. Toda zato še ne pozabljam novejše zgodovine Preddvora in njegovih okoliških naselij. Po časovnem redu bom o deležu Pred-ivora v narodnoosvobodilnem boju mogel pisati šele v zadnjih zapisih. Gotovo ne bom ničesar pozabil, ne spomenikov, ne spominskih obeležij, ne spominskih plošč, ne grobišč in grobov padlih borcev. Skušal bom ob vseh opisati dogodek, zaradi katerega je današnja generacija označila tragična, a za ugled naroda nadvse častne kraje in hiše, prizorišča partizanskih bojev in okupatorjevih pobojev talcev. .. V naših zapisih bodo našli mesto opisi osrednjih spomenikov v Preddvoru in Sp. Kokri, opisi dogodkov, ki so v zvezi s postavljenimi spominskimi obeležji ob cesti v Sp. Kokri (ustreljenim 16 talcem), v Zg. Kokri (padlemu kurirju Ignacu Močniku), na Mož janci (trem padlim borcem), na Kališču (padlima partizanoma Vodopivcu in Ručigaju), na Bašeljskem sedlu (padlima dvema borcema), nad Poč. domom »Rade Končar« na Bašlju (trem padlim borcem), pod tem domom (padlemu kurirju Blažu) in pri šemperju na Voglu pod Lovrencom. Seveda se bomo ustavili tudi pri vseh spominskih ploščah (na Zg. Beli — Andrej Naglic, v Novi vasi — Peter Šenk, Breg — Jože Celar, Sp. Kokra — Tičar in Mubi, pri Korenin-škovih in drugje). S tiho mislijo se bomo pomudili na obeh grobiščih (Kokra in Preddvor), kjer počivajo padli borci — partizani, ustreljeni talci in žrtve fašističnega terorja. ZANIMIVE ŠTEVILKE Ko bo znan rezultat popisa prebivalstva, bomo šele z gotovostjo mogli govoriti, kako je z današnjo obljudenostjo Preddvora in njegovih vasi. Dotlej pa ni nič narobe, če zvemo, kako je bilo z obljudenostjo našega kraja pred petimi leti, t.j. 1966. Številke, ki jih bom navedel za mislečega Človeka nikakor ne morejo biti suhoparne. Saj povedo, kje smo in koliko nas je. In če napredujemo ali nazadujemo. Pa tudi to nam pove statistika — sicer s tako pusto in hladno govorico številk — če svojo zemljo dovolj ljubimo, če smo ji zvesti — ali pa jo zapuščamo in se hitimo naseljevati v mestih ali celo na tujem... Če bomo utegnili, bomo v naših bodočih zapisih spregovorili tudi o izvoru krajevnih imen, o imenih potokov, rek in voda, o imenih gora, sedel, pobočij, vrhov in prehodov, vzpetin in dolin. In tudi to bo zanimivo zvedeti, kateri priimki so značilni in najpogostejši v nekaterih krajih. Celo kramljanje o starih hišnih ali domačih imenih ne bo odveč. No, sedaj pa k naši statistiki izpred petih let! Krajevni urad v Preddvoru je bil postavljen na naslednja naselja (vasi, zaselke): Bašelj, Breg ob Kokri, H rase pri Preddvoru, Hrib, Kokra Mače, Možjance, Nova vas, Potoče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Tupaliče in Zgornja Bela. Vseh prebivalcev na tem področju je bilo leta 1966 2425. Največ jih je živelo v Preddvoru (444), najmanj pa v Hrašah. Poleg Preddvora je imela več prebivalcev Kokra (328), Tupaliče (277), Potoče (226), Srednja Bela (209) in Bašelj (187). Manjše število prebivalstva pa so poleg Hraš izkazali na Mož-janci (48), Hribu (57), Mačah (64) in na Spodnji Beli (80). Zanimiv je podatek, ki pove, da se je prebivalstvo današnjega preddvorskega območja v zadnjih sto letih povečalo le za 320 oseb. V nekaterih naselili pa je celo občutno nazadovalo (Breg za 21, Mače za 12, Možjanca za 36, Sp. Bela za 10 in Kokra celo za 179 prebivalcev!). Največji porast prebivalstva izkazuje seveda Preddvor — od 154 oseb v letu 1869 se je povzpel v letu 1966 na 444 —-torej 290 oseb več! NAČRTI, NAČRTI... Seveda nameravam obuditi spomin še na druga pozabljene velrnože, ki so bili doma na preddvor-skem krajevnem območju« Tako kot sem otel pozabi bukovnika Matijo Naglica io politika ter gospodarstvenika Blazija Grčo, tako bom skušal nekaj napisati tudi o mo cenu Matij; Šavsu z Brega ob Kokri. Še enkrat pa bo treba opozoriti na dragocen naravni spomenik — na prastaro visoko smreko v gozdiču pod gradom Turnom. Drevo ni K nobenem oziru pravno zava rovano — pa je vendar taka izjemno redek primerek matere — smreke sem en od arke. Gotovo vsaj lastnik gozdiča in področni gozdar cenita in varujeta lepo ponosno drevo. Drevo, ki je bilo že staro, ko je bila grajska gospodična Josipina Urbančičeva, prva slovenska pisateljica, še mlada... Gotovo so njeni pogledi uzrli visoko drevo pod grajskimi okni. .. Ob tej smreki mi misel nehote uide v laško Padovo. Tam kažejo v botaničnem vrtu visoko palmo, pod katero je leta 1787 pesnikoval in : premišljeval nemški literarni genij A. W. Goethe. Palmo še danes skrbno ču- ; vajo. Da ji zima ne bi škodovala, so jo pokrili z več deset metrov visokim stek-lenjakom — in seveda z ustreznimi napisi in pojasnili za turiste. — Tudi Preddvor, ima stara in imenitna drevesa— vsaj tablice z imeni bi jim pristojale. In pa opozorila, naj jih ljudje varujejo kot dragoceno redkost in po sebnost letoviščarskega kraja — Preddvora. Številnim dopisnikom včasih kar med vrsticama odg0" var.jam —• saj upoštevan? njihova obvestila in dopolnila-Če pa kaj še ni prišlo na vrsto, gotovo še bo — tako o Možjanci (dopis Slavka Cudermana) kot o najviŠJ1 kmetiji preddvorskega krajevnega urada (dopis Franca Granederja). Tudi o kamnitem možu na vogalu nekdanjega lesenega »gradu« * Hotemažah bo še stekla ®& seda. A naj bo za danes ob' ljub in načrtov dosti! č. Zoreč Naša prva taborniška akcija °b letošnjih proslavah ob 50-letnici Save — tovarne gumijevih hi kemičnih izdelkov so si učenci kranjskih osnovnih šol °gledali tovarno, njen razvoj in potek dela. O tem so potem Pisali naloge in najboljše so bile nagrajene — Foto: F. Perdan Žal mi je, mamica Sem ena izmed tistih uČenk, ki jo je treba priganjati k učenju. Mamica mi vsak dan govori: »Pojdi se učit! V šoli boš jutri dobila slabo oceno.« Ali pa: »Jutri boste pisali nalogo, ti pa nič ne znaš.« Nekega dne pa mi je bilo tcga dovolj. Brala sem zanimivo knjigo, kar privrši mamica v kuhinjo in me priganja k učenju. Meni pa je bilo tega že dovolj. Zagnala sem *njig0 po kuhinji in šla ven. Zunaj sem se lovila, skrivala m potepala. Zvečer sem vsa vcsela prišla domov. Ko sem Prišla v kuhinjo, sem videla mamico vso solzno. Vrtela se je okrog štedilnika in si z robcem brisala solze. Sprva nisem vedela, kaj pomenijo njene solze. Potem pa sem si takoj razložila. Hitro sem stekla v sobo po knjigo in se šla učit. Toda nisem se učila mirno. Nekaj mi je govorilo, naj se grem mamici opravičit. Poslušala sem ta glas. Stopila sem k mamici in ji rekla: »Žal mi je, mamica!« Mamici se je zjasnil obraz. Trdno me je objela. Vedela sem, da mi je vse odpustila. Ana Damijan, 5. c r. osn. šole Cvetko Golar, skofja Loka Letos smo taborniki čete »Jutranja zarja« iz Preddvora iz vzgojnega zavoda postali bolj delavni. Priključili smo se taborniški organizaciji Stražni ognji iz Kranja. Ker so tam izkušeni taborniki, so nam pripravljeni pomagati. Vsak teden prihajajo k nam in nas seznanjajo s taborniškimi veščinami. Letos smo lahko že sodelovali z drugimi taborniki v igri »Ilegalec«. Dobili smo posebno nalogo. Prepričana sem, da smo se te naloge vsi zelo veselili in veliko razmišljali o tem, kako bi jo najlepše in čim uspešneje opravili. Komaj smo čakali nedelje, da bomo čim prej opravili svojo dolžnost. V Kranju smo se sestali s tov. Bojanom in še z nekaterimi taborniki. Zmenili smo se, da bomo na skritem mestu počakali na začetek igre. Kmalu nas je tov. Bojan razdelil v skupine po tri. Vsaka skupina je šla na določeno mesto, kjer so jih čakali ostali taborniki. Na določeno mesto smo morali priti zelo previdno. Povedati smo morali geslo. Uporabili smo: »Oprostite, je še daleč do Svobodne ulice?« Odgovor je bil: »Ne, kakih dvajset minut, bolje pa je, če se peljete z avtobusom, ki stoji na šte- vilki pet.« Vsi smo morali paziti, da nas taborniki — Nemci — ne bi odkrili. Hitro in previdno smo odšli na dogovorjeno mesto. Ob poi desetih se je vsaka skupina zbrala na določenem mestu, kjer so nas že nestrpno čakali vodje z lepaki in listi. Po trije in trije smo dobili naloge. Na najbolj vidnem kraju smo prilepili lepake in spuščali za seboj listke, na katerih je pisalo OF in je bila narisana peterokraka zvezda. Tako so se po ljubljanskih ulicah zopet pojavili listki, ki so »Nemce« spravili v bes. Ta naloga nam je pokazala vsaj delček tega, kako je bilo ilegalcu, ko je uspešno opravil nalogo in jo prav pošteno zagodel Nemcem. To je bila le igra, takrat pa je bilo zelo nevarno, kajti Nemcev je bilo veliko več. Vsepovsod je bilo polno tabornikov — Nemcev — in nisi vedel, kam bi se jim skril. Vsak je bil srečen, če je prišel na zbirališče, ne da bi ga ujeli. Kazalca na uri sta že kazala, da je treba akcijo počasi končati. Vsak se je težko odločil za konec igre, ker nam je kljub temu, da je bila le igra, veliko pomenila. Ob enajstih smo se taborniki zbrali v skupine na razstavr-šču. Od tam smo šli k spomeniku Ilegalca. Povedali so Moj najljubši kotiček Za svoj najljubši kotiček sem si izbrala prostor med omaro in pečjo v dnevni sobi. Ponavadi sedim na tleh, berem ali pa se učim. Pospravljala sem dnevno sobo. Odprla Sern okno in se zagledala, zamislila. Je to m<>goče, da je le pomlad, ko sem še pred kratkim nosila plašč? Zdaj visi plašč na ot}ešalniku, kot nerabno stvar sem ga za-Vrgla. Kaj pa, ko sem zmrzovala in se streha ob vsakem sunku vetra, ki me je Zmrazil do kosti? Prijetno mi je, ko se grejem na soncu m me m- veg strah moč-nih sunkov vetra. Pogled okno Pomlad je in le se nagiba v poletje, poglejte te tulipane, narcise in blago, mi-lo dišeče hiacinte. Od njih letajo čebele in n?birajo med. Tudi ljudje delajo na vrto-Vtf* in so pridni, delavni. Pogledam skozi °*"o. Kaj vidim? Vidim bohotno cvetje, razkošateno na ^'m. V očeh se mi je utrnila solza. Solza Za nesrečno in smrtno pomlad. Tudi ona bo umrla, človek se ne vrne od mrtvih, ona pa čez leto dni spet pride. Zaščeme-lo me je v oči. Sonce se je igralo v mojih očeh. Sonce sem začela hvaliti. Sonce, ti daš lepoto in življenje. Igraš se na strehah hiš, se koplješ v rosi, razsuti po travi in se hudomušno skrivaš. Vse hiše so zlate od tvojih žarkov, rosa se blešči kot kristali. V solzah iz mojih oči se je tudi lesketalo in zrcalilo veselo sonce. Vse je bilo lepše, če je bilo gledano skozi solze. Poizkusite še vi. Ne bo vam žal, preveč je lepo. Pogled skozi okno je lep. Lep, ker razumem umirajoče, a vendar poln miline, ki ne izgine niti s smrtjo. Mlado lice tudi ostari in izgubi svoj čar, toda ne izgubi miline. Iz kuhinje se je zaslišal jezen mamin glas: »Lili, si že! Nikar ne sloni na oknu in ne sanjaj. Zgani se!« Vse se je razblinilo v nič. Ves čar pomladi in vsa lepota je minila. Lili Juršak, 6. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj * ? Prostora je dovolj le zame. Letošnjo zimo sem nekega dne sedel na svojem starem mestu. Odprl sem vratca od peči in gledal v plamen. S paličico sem podrezal v ogenj in nenadoma je iz peči priletel žareč ogorek. Skotalil se je po tleh. Ker je bil zelo vroč, ga nisem upal prijeti in ga vreči nazaj. Parketne deščice so postale črne in iz njih se je kadilo. Prišel je oče in me pošteno lopnil. Toda nič ni pomagalo. Deščice so ostale črne. Drugi dan je prišel k nam neki mož in zamenjal ožgane deščice. Sedaj je to že vse pozabljeno. Pred kratkim pa sem tam ustvarjal neko umetnino. Barval sem risbo in tudi parket je dobil novo podobo. Zato se nisem zmenil in sem si mislil: »Bom že pozneje z mokro krpo odstranil barvo.« Ko sem končal, sem šel v kopalnico po krpo in odstranil barvo. Barva je izginila, ostal pa je bel madež, ker sem z vlažno krpo spravljal stran barvo. Zdaj bolj pazim, vendar po čakajmo, kaj bo jutri. Vinko Mohorič, 6. b r. osn. šole Simon Jenko, Kranj nam o delu ilegalcev med vojno. Tako smo si ponovno priklicali v spomin tiste čase, ko so rušili naše domove sovražniki in pobijali ljudi. Ilegalci so imeli res težko nalogo in prav mnogo je bilo med njimi tudi takih, ki so ga na poti zadele sovražnikove krogle. Akcija mi je bila zelo všeč in prav žal mi je bilo, ker so nas ujeli, čeprav smo bili zelo previdni. Nato smo se ilegalci slikali pred spomenikom padlih borcev. Končno smo se poslovili in se odpeljali proti domu. Doma smo se še dolgo pogovarjali. Vsi tisti, ki se igre niso udeležili, so nas radi poslušali. Taborniki čete »Jutranja zarja« iz VZ Preddvor Liechtenste.ii Državica leži med avstrijskimi in švicarskimi Alpami. Obsega 150 km2 in ima 15.000 prebivalcev — 11.000 prebivalcev manj kot Kranj. Vlada ji princ, ki ima skoraj tako dolgo ime, kot je njegova dežela. Dežela je pravo mravljišče presenečenj. Tam ne najdeš kriminalcev in zato tudi ni jetniških poslopij, ne najdeš davčnih uradov in tudi časopisa nimajo. Glavno mesto je Vaduz, ki pa nima niti železniške postaje. Vendar pa je življenje prijetno. Za prinčevo zakladnico skrbijo in jo zalagajo s 150.000 dolarji na leto. Precej imajo razvito industrijo, v kateri je zaposlenih prek 4000 državljanov. Država je postala neodvisna pred 250 leti. Kadar izbruhne vojna, mobilizirajo 50 vojakov, ki branijo njene meje in celo Hitlerjeva Nemčija si ni upala tvegati vdora na to ozem-lje. Poleg številnih trgov in poštnih prodajalnic je za turiste zanimiva zbirka umetnin Franca Jožefa, ki obsega kakih 1400 slik in jo cenijo na 150 milijonov dolarjev. Ni pa lahko postati državljan te državice, kajti treba je dobiti dovoljenje sosedov. Ko pa dobijo novega državljana, kar stane kakih 6 tisoč dolarjev, tedaj ima ta pravico kopati kogarkoli, celo deželnega kneza. S ŠOLSKIH KLOPI Kotiček asa ljubitelje cvetja Cvetje na hišne fasade PIŠE* INŽ. ANKA BERNARD Povsod tem, kjer pred hišo ni vrta, bi morale biti obcestne hiše še poscfoiisj okrašene s cvetjem. Cvetje razpostavimo pred okni, n» balkonih, nad hišnim vhodom, ob stopnišču. Zelenje v lesenih posodah postavimo lahko tudi pred hišo na dvorišče ali ob cesti, če se rastlin ne da posaditi. Na ta način lahko zakrijemo marsikatero nelepo fasado oziroma ji videz polepšamo. Pri okrasitvi s cvetjem pa je važna harmonija nasada z okolico po barvi in rasti. Namesto posamezno stoječih lončkov po oknih raje zasadimo cvetice v cvetlična korita. Tam bodo cvetlice opazne že od daleč, pa tudi uspevale bodo bolje! Posebno učinkovito je, če postavimo cvetlična korita na vsa okna na ulični strani hiše. Najlepše je seveda, če na taki strani hiše ali celo vseh hiš v ulici prevladuje ena sama vrsta rastlin. Na to v tujini zelo pazijo ter prilagodijo izbiro rastlin barvi fasade in pogojem za uspevanje. Na soncu prevladujejo ponavadi pelargoni-jc ali petunije, v polsenci viseče ali velikocvetne begonije, fuksijc ali vodenkc. Vsaka rasllina je po svoje lepa, treba ji je le nameniti pravo mesto in jo primerno oskrbovati, da bo cvetela vse poletje. Rastline pa družimo tudi po barvah. Na bel zid in k lesu v naravni barvi se dobro podajo pisane združbe cvetic: rdeče pelargonije, modra vanilija (Heliotrop), rumene kalecolarije, vijolične in bele petunije. Seveda naj barvno prevladuje ena sama vrsta cvetic. Na modro fasado se dobro podajo cvetice bele barve, na primer bele petunije, bele pelagonije ali bele hortenzije. Puste sive zidove pa poživimo z rdečimi pelargonijami ali pisano družbo cvetic. Prav gotovo bi bili tudi pri nas zelo dobrodošli nasveti vrtnega arhitekta glede okrasitve ob ulicah in cestah posebno v turističnih krajih. To bi lahko organizirala turistična društva in krajevne skupnosti v povezavi s hortikullurnim društvom. Leto aktualnostim nove mode. Ima večji ovratnik, dva našita žepa, pas, širše zvonča-sto krilo in rokava z zapestniki. Desno je obleka, ki se zape-■ja spredaj po vsej dolžini. Iz istega blaga so tudi dolge hlače. Marija V. iz Kranja — Imam devetletno hčerko. Potrebuje plašč in obleko, vendar ne za vsak dan. Doma imam Še 40 cm diolen lofta v beli barvi. Prosim, če mi narišete model in svetujete, iz kakšnega materiala naj bosta oblačili in kakšne barve. Marta — Svetujem vam, da kupite diolen loft, ker boste le tako lahko še uporabili blago, ki ga že imate. Dokupite pa diolen loft temno modre barve. Obleka za vašo deklico naj bo poloprijeta, spodaj pa se končuje v zvon. Ima kratke rokave, zapenja pa se na hrbtni strani. Na sprednji strani obleke je vstavljen bel trak (na skici je trak pobarvan črno). Gumbki so beli. Plašč je prav tako pol-oprijet, ima bele gumbe in ovratnik. Plašč ima vstavljen pas. Dolžina plašča in obleke je tu narisana nad koleni, vendar pa ju lahko po želji podaljšate. Zdravljenje pljučne tuberkuloze Splošni ukrepi ( 3) Ko omenjeni bolezenski znaki izginejo, se mora bolnik zmerno gibati na svežem zraku. Na ta način poskušamo bolnika kar najbolj prilagoditi normalnemu življenju. Temu bi lahko še preprosto rekli »duševna higiena«. Bolezen je dolgotrajna i« marsikdaj bolnik popolnoma obupa, da bo spet normalen človek in da se bo pozdravil, će pa leži med Štirimi stenami in med bolnimi sosedi, je normalno, da se največ pogovarja o bolezni. Človekova fantazija, strah pred odtujitvijo svojih bližnjih in povzročajo nastanek apa-tije, nezainteresiranosti, ce ne celo depresije. Zaradi vsega tega lahko bolnik obupa, kar ima seveda po-sledice. Bolnik izgubi tek, voljo do zdravljenja in z»' upanje do ozdravljenja-Taka ohlapnost živčevja pa premalo stimulira naravno obrambo telesa 1° bolezen se lahko kljub dobrim zdravi iom slabo zdravi. Če pa so življenjski P°" goji bolnika podobni življenju zdravega človeka, pa do teh negativnih poj3' vov pri bolniku ne pride-Sprehajanje po sveže«1 zraku po zdravnikovih na-vodilnih dopolnjuje *e fizioterapija. Fi:doterapi.ia dviga odpornost človeškega organizma. Zato *^ v fizioterapiji izvajajo razgibane vaje, katerih namen je, da se obnovi no<" malna funkcija pjuČ i'1 tem dvigne tudi sp'oŠ«ia odpornost. Načini fizi°*e rapije so prilagojeni t de na bolezen. Bolnik la razgibalne vaje P° kontrolo strokovnjakov fizlolerapevtov. To so bili splošni t«1"^ pi, ki so osnovni pog°i ^ uspešno zdravljenje p'Jl ne tuberkuloze. dr. Gorazd Zavrni DRUŽINSKI POMENKI SOBOTA — 8. MAJA 1971 m Kg« m i Za vse, ki se rade modno oblačite skrbi i i fl P i ALMIRA RADOVLJICA Kvalitetna volnena in sintetična iersv blaga v modnih barvah, napletenih v »milanorip« in ukrep« pletivu, iz katerih si boste modele lahko krojile po vaših željah ■n zamislih, si lahko izberete v prodajalni »Mira« na Koroški cesti v Kranju ali pa v tovarniški trgovini v Radovljici. fSu^N* JERSY BLAGA SI LAHKO IZBERETE PO i-lNAH OD 45 DIN DO 80 DIN ZA TEKOČI METER i i i i 1 I i i I i i I Sls 81 ŠH Šil sls »as ŽIV1UA KRANJ ZA /SAKOGAR ODLIČNA KAVA ŽIVIL. AJ KRANJ! ZATO NE »ZABITE NAŠIH ITRGOVINAH NAJBOLJŠO KAVO DOBITE ŽIVIL. Al KRANJ Aerodrom Ljubljana-Pula GPE hotel letališče vabi k sodelovanju nove sodelavce: 2 KV natakarja(-ici) 2 K V kuharja (ici) 5 priložnostnih delavcev za strežbo in kuhinjo Prijave sprejema tajništvo podjetja Aerodrom Ljubljana-Pula Kranj, p.p. 33 do zasedbe delovnih mest. Splošno gradbeno podjetje Sava Jesenice želi pridobiti nove sodelavce. V ta namen razpisuje oziroma razglaša naslednje možnosti: 1. vodjo finančno računovodskega sektorja izpraznjeno delovno mesto z zagotovljenim stanovanjem 2. vodjo komercialno-planskega sektorja — reelekcija 3. vodjo splošnega in kadrovskega sektorja — reelekcija 4. diplomiranega gradbenega inženirja ali gradbenega inženirja ali gradbenega tehnika za delo v pripravi dela — družinsko stanovanje zagotovljeno 5. diplomiranega inženirja arhitekta za projektivo družinsko stanovanje zagotovljeno 6. večje število K V zidarjev in KV tesarjev družinska stanovanja zagotovljena pod določenimi pogoji 7. 2 posojili za študij na fakulteti za gradbeništvo 8. 2 posojili za študij na gradbeni Srednji tehnični šoli 9. večje število vajencev za zidarje ali tesarje. Ostali pogoji: pod 1.: visoka strokovna izobrazba ekonomske oz. sorodne smeri in 5 let prakse v finančni službi ali višja strokovna izobrazba z 10 let prakse v finančno računovodski službi. pod 2.: visoka strokovna izobrazba gradbene ali ekonomske smeri s 5 let uspešne prakse v gradbeno komercialnih poslih ali višja strokovna izobrazba l 10 let prakse. pod 3.: visoka strokovna izobrazba ustrezajoče smeri in najmanj 3 leta prakse ali višja strokovna izobrazba s 5 let prakse. pod 4.: primerne delovne izkušnje v gradbeni operativi ali pripravi dela s potrebnim pooblastilom, pod 5.: potrebno pooblastilo in praksa, pod 6.: izučen poklic pod 7. in 8.: potrebna predizobrazba z najmanj dobrim uspehom pod 9.: najmanj 6 razredov osnovne šole. Osebni dohodek, zagotovitev stanovanja in višina posojila oz. vajeniške nagrade po dogovoru. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe pod oznako »razpis« najkasneje do 20. 5. 1971 na naslov podjetja, kjer lahko dobe vse podrobnejše Informacije. VISOKI #i v o dijo i v kvaliteti SENTA nagrajujejo Visoki C bonboni z dodatkom vitamina C utrjujejo va^e zdravje. Njihova posebnost je tudi »sodobna in,higienska embalaža. Zbiralce značk tildi nagrajujejo! Kdor pošlje pet praznih vrečk bonbonov visoki C jyn sestavi iz Sedmih kuponov, ki bodo objavljeni v , GLASU .. besedo VISOKI C ter vse skupaj polije v propagandno službo žito Ljubljana, dobi brez žrebanja kolekcijo petih značk. Jiagrada-visoki c Tovarna obutve »K mm m M j*