PRILOGA ZA BRUCE
KATEDRA
Mariborski študenti izdajamo svoj list £e 22 lat. Prva številka Katedre je izšla v študijskem letu 1960/61, torej kaj kmalu po ustanovitvi prvih višjih šol v Mariboru. Katedra je Izhajala najprej kot mesečnik, nato dvakrat mesečno. Razvoj Katedre je prekinila njena združitev z listom ljubljanskih študentov v „Tribuno slovenskih študentov" (leta 1963).
Ponovno pa se je osamosvojila v študijskem letu 1966/66 in od takrat izhaja nepretrgoma, trenutno kot mesečnik na dvanajstih straneh. Namen Katedre (naklada 7000 izvodov) je obveščati in osveščati študente, pa tudi ostale občane. Delo Katedre vodi uredniški odbor, ki ga sestavlja pet urednikov za posamezna področja ter glavni in odgovorni urednik. Uredništva pa so naslednja: Visoko šolstvo, teorija, kultura, informacije in likovnost. Ker se na Katedri permanentno pojavljajo kadrovske težave (razen že skoraj „obveznih" finančnih težav), vabijo k sodelovanju vse študente, profesorje, pa tudi druge, ki jim veščina pisanja ni preveč tuja.
Sestanki uredništva so vsak ponedeljek ob 13.00 Telefon: (062) 22-004.
ŠTUDIJ IN GLASBA
Takšen naslov Ima oddaja mariborskih študentov, ki je na sporedu radia Maribor vsak ponedeljek od 17.45 do 18.30. Oddaje pripravlja študentski uredniški odbor, v sodelovanju z stalnimi in občasnimi sodelavci. Vrata oddaje so odprta vsem, zato v študentski redakciji radia Maribor vabijo vse, ki imate veseljedo pisanja in sposobnost kritičnega opazovanja, da se zglasite na Radiu Maribor, Koroška c. 19, kjer se boste z urednico oddaje dogovorili za sodelovanje. Sestanki uredništva so vsak torek ob 12.00. Vse, ki ustvarjajo študentsko oddajo, pa lahko obiščete in tudi neposredno opazujete na delu vsak ponedeljek od 17.45 do 18.30.
Sodelavci študentske redakcije pa ne pripravljajo svoje študentske oddaje vedno v studiu. Tako so konec junija pripravili javno radijsko oddajo STUDU IN GLASBA na Trgu svobode v Mariboru. V okviru oddaje, ki jo je radio Maribor neposredno prenašal, pa so tudi zbirali star papir, izkupiček zbiralne akcije pašo namenili za nakup igrač, otrokom v otroškem domu v Mariboru. Trenutno pripravljajo prireditev, ki bi naj postala vsako leto tradicionalna: POZDRAV BRUCEM in ki bi naj bruce seznanila z obštudijsko dejavnostjo na mariborski univerzi.
Lansko štiriurno prireditev si je ogledalo tisoč dijakov in študentov. Letošnja prireditev POZDRAV BRUCEM bo predvidoma konec oktobra. Ce vas zanima radijsko delo, pridružite se jim!
Sestanki uredništva: vsak torek ob 12.00 uri.
Telefon: 24-281
Urednik: Irena Polak.
•
UNIVERZITETNA KONFERENCA ZSMS
Univerzitetna konferenca ZSMS v. Mariboru je sestavljena iz 16 osnovnih organizacij — Vsaka šola ima namreč svojo osnovno organizacijo, ki potem po svojih delegatih predlaga predsednika in sekretarja ter člane predsedstva za UK ZSMS. Na šolah, prav tako pa na UK„ delujejo različne komisije. UK ima predsednika, sekretarja in 15 članov predsedstva. Delujejo pa naslednje komisije:	komisija	za
idejnopolitično delo, kadrovska komisija, komisija za SLO in DS, športna komisija, socialno ekonomska komisija, kulturna komisija, komisija za mednarodne odnose, koordinacijski odbor za izmenjavo
študentskih praks in centra za MDA in obveščanje in propagando.
Letos imajo na UK, kot že nekaj let, velike kadrovske težave, zato vabijo vse, ki ste zainteresirani za delo v ZSMS, da se takoj vključite v delo na šolah, veseli pa vas bodo tudi, če se boste oglasili kar na UK.
Prostore imajo v I. študentskem domu na Tyrševi 23 v kleti. Informacije lahko dobite vsak dan od 8.00 pa do 15.00 ure, če pa želite predsednika, sekretarja ali člane predsedstva, pa pridite vsak dan od 12.00 do 13.00 ure. Predsednik je MARJAN ROŽMAN, tel.: 22-977.
Že nekaj let deluje v okviru Univerzitetne konference ZSMS Maribor mednarodni klub prijateljstva. Ustanovljen je bil z namenom, da omogoči tujim študentom, ki študirajo na naši univerzi, tudi obštudijsko dejavnost in da jim pomaga pri študiju. Eden od namenov pa jo tudi ta, da se med seboj spoznajo študentje iz različnih dežel sveta, da razvijajo medsebojno razumevanje in spoštovanja med narodi vsega sveta.
Danes študira v Mariboru več kot 100 tujih študentov iz 27 držav, predvsem iz neuvrščenih. Tuji študentje so v glavnem iz Afrike m iz Bližnjega vzhoda. V vsej Jugoslaviji pa je po približnih ocenah okoli
15.000	tujih študentov.
Klub skuša voditi široko dejavnost na različnih področjih. Tako poskušajo nuditi tujim študentom izvenštudijsko organizirano dejavnost. Organizirajo ekskurzije in obiske v različnih delovnih organizacijah, izlete po naši ožji in širši domovini. Organizirajo pa tudi okrogle mize o politiki neuvrščenosti, obravnavajo aktualna svetovna vprašanja, seznanjajo tuje študente s prakso sarfioupravljanja, poskušajo jih zainteresirati za obisk kino ali gledaliških predstav, našim študentom pa skušajo predstaviti tuje dežele m običaje.
Na voljo imajo le manjši prostor, kamor ne gre več kot 15 ljudi naenkrat. Tako imajo
klub potrebujete dve fotografiji v velikosti, kot za osebno izkaznico in indeks.
Klub pri svojem delovanju skuša uresničiti kar najširša demokratična načela delovanja m odločanja. Tako je najvišji organ kluba skupščina kluba, ki jo sestavljajo po en delegat iz vsake države, torej imajo 28 delegatov (27 iz drugih držav in 1 delegat iz Jugoslavije). Delo kluba pa vodi 7 člansko predsedstvo kluba. Za nemoteno delovanje skibijo komisije z različnih področij, od socialnoekonomske, preko športne do kulturne komisije. Vseh področij je sedem.
Za delo kluba namenja znatna finančna sredstva zavod SR Slovenije za medna-
MEDNARODNI KLUB PRIJATELJSTVA MARIBOR
V zadnjem času M klub ubada s pre cejšn|imi težavami. Težave se pojavljajo ob načinu organiziranja, potem so tukaj prostorske težave in tudi težave pri usklajevanju različnih hotenj in dejanj tujih študentov.
Organizacijsko je klub povezan z Univerzitetno konferenco ZSMS Maribor, in sicer z njeno mednarodno komisijo. Druga, posebno pomembna povezava je prek koordinacijskega odbora za vprašanja tujih državljanov na izobraževanju in strokovnem izpopolnjevanju v SR Sloveniji, ki deluje v okviru sveta za mednarodne odnose pri RK SZDL. Povezani sp tudi s komisijo za .mednarodne odnose pri RK ZSMS. Na ravni celotne Jugoslavije pfe so člani koor-dmapijskega odbora klubov m centrov mednarodnega prijateljstva.
večkrat težave pri izvedbi rednih sestankov. Zapripravo kakšne večje prireditve pa morajo prostore najeti.
Seveda imajo tuji študentjp pri nas vsaj v začetku velike težave pri sporazumevanju m seveda tudi pri študiju. Tudi na tem področ|U jim skušajo pomagati. Tukaj sodelujejo tudi z ustreznimi komisijami in službami pri rektoratu Umverzev Mariboru, ki z razumevanjem obravnavajo vsak primer m pomagajo.
Pri delu pa se srečujejo še z eno veliko težavo. To je, da pri delu sodeluje premalo naših študentov. Torej takšnih, ki bi jih zanimalo delo na mednarodnem področju, delo s tujimi študenti, ki želijo spoznati tuje dežele, narode m običaje. Za včlanitev v
rodno znanstveno, tehnično, prosvetno m kulturno sodelovanje ali na kratko ZAM-TES in Univerzitetna konferenca ZSMS Maribor. Tako s sredstvi nimajo težav. ZAMTES še posebej priskoči na pomoč pri sredstvih za organiziranje ekskurzij in strokovnih izletov kot tudi pri reševanju določenih sdcialmh problemov.
Ffcleta dela mednarodnega kluba prijateljstva je zelo široka in upamo, da bo le ta letos še bolj zaživel. Prvi pogoj za to pa je vsekakor večje in množičnejše delovanje naših študentov v klubu, drugi pogoj pa rešitev prostorskih težav.
Uradne ure ima|0 vsak torek m petek od
12.00	do 13.00 ure, našli pa jih boste v prostorih Univerzitetne konference ZSMS Maribor, Tvrševa 23, v kleti prvega študentskega stolpiča, tel.: (082) 22-977.
BQ
3
*
Q
<
oc
.ŠTUDENT’
V okviru Univerzitetne konference ZSMS v Mariboru deluje tudi radioklub Študent, ki je bil ustanovljen pred petimi leti na pobudo SO Maribor in zainteresiranih študentov. Radioklub, ki šteje 30 članov, ima sprejemno-oddajno postajo moči 250 W z usmerjenim vrtljivim antenskim sistemom.
Člani kluba dosegajo zveze z radioamaterji na vseh kontinentih m sodelujejo na večjih mednarodnih tekmovanjih. Redno organizirajo tečaje iz telegrafije in poznavanja mednarodnega pravilnika o telekomunikacijah,
Ceželitenajti prijatelje po vsem svetu, pohitite in se včlanite v klub.
Sedež kluba je v prostorih UK ZSMS, Tyrševa 23, Maribor.
Uradne ure imajo vsak dan od
13.00	do 15.00 ure, tel.: (062) 22-977.
I-
KUD ŠTUDENT MARIBOR
K ud Študent deluje na Univerzi v Mariboru že 19. leto. Kljub kratkemu obdobju smo mladi slovenski univerzi v Mariboru vtisnili svoj pečat 'uspešnega dela. Kjerkoli smo nastopali, smo se potrudili, da smo z veliko mero prizadevanja in znanja dostojno prikazali raven mariborske študentske kulturne dejavnosti. Vedno smo po najboljših močeh zastopali Univerzo, Maribor in nenazadnje tudi vso Jugoslavijo na gostovanjih v tujini.
Čeprav je kulturna dejavnost mariborskih št udentpv organizirana pod okriljem KUD Študent že 18 let, moramo žal ugotoviti, da se ni razvila do tiste mere, kot bi se lahko z malo več razumevanja pristojnih institucij. Vedeti moramo, da tovrstna kulturna dejavnost nima ravno zavidljivega položaja v naših kulturnih sferah in da je odnos do te dejavnosti v Mariboru omalovažu-joč.
V okviru KUD Študent delujejo 4 sekcije:
— akademska folklorna skupina
— akademski pevski zbor Boris Kraigher
— skupina za izrazni ples Magra
— študentsko gledališče Glavni namen folklorne skupine
je gojiti in ohranjati pesmi, plese in običaje vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti.
Program AFS zajema naslednje plese:
1.	Štajerski plesi 2; Koroški plesi
3. Prekmurski plesi
4. Resi iz Bele krajine
5. Res Zeleni Jurij iz BELE KRAJINE
6. Gorenjski plesi
7. Resi iz Posavine
8. Banatsko fantovsko kolo
9. Bunjevski plesi
10. Šopsko oro
11. Kolo iz Glamoča
12. Dekliško kolo iz Ražanca. Pripravljene imamo še Istrske
plese, in Vlaške igre, s katerimi pa žal ne moremo nastopiti, ker nimamo sredstev za nabavo ustreznih narodnih noš. Pravkar pa pripravljamo tudi plese iz Medžimurja. Folklorna skupina šteje okoli 60 člaijov in je sestavljena- iz treh skupin. Umetniški vodja skupine je Vasja SAMEC.
AFS je nastopala širom naše domovine večkrat nastopila za zamejske Slovencih v Radišah na Avstrijskem Koroškem, zastopala Maribor v pobratenem mestu Mar-burg na Lani v ZRN, sodelovali smo na evropskem festivalu folklore v Gradcu in v okviru izmenjave med neuvrščenimi državami 2 x zastopali Jugoslavijo na festivalu na Malti. V pretekli sezoni smo bili na predlog strokovnega odbora za folklorno dejavnost pri ZKO Slovenije, izbrani, da zastopamo Slovenijo in Jugoslavijo na mednarodnem festivalu folklore v Zakopanih na Poljskem.
Akademski pevski zbor B. Kraigher je mešani pevski zbor in šteje 90 članov, koncertna zasedba pa je 60 članov. Zbor je predstavljal Univerzo v Sombathelyu, Marburgu in drugod. Velik uspeh je imel na turneji po Nizozemski, največji uspeh pa je prejeta Zlata plaketa na Naši pesmi 78«. V svojem programu ima zbor umetne pesmi domačih in tujih avtorjev od začetka zborovske glasbe do najsodobnejših dosežkov narodne pesmi jugo-
slovanskih narodov v različnih iredbah ter pesmi borbe in dela. rigent zbora je prof. Stane Jur-gec.
Skupina za izrazni ples Magra šteje 20 članov. Zavzeli so se za jazovsko baletno usmeritev in svoj novi program uspešno predstavili na festivalu tovrstnih skupin, kije bil v juliju tega leta ra Malti. Vodja skupine Minka Veselič.
V letošnji sezoni je pričelo v okviru KUD-a delovati tudi Študentsko gledališče. Za zdaj združujel5 mladih entuzijastov, režiser pa je Voja Soldatovič.
Kot je razvidno iz tega prispevka, je kulturna dejavnost v našem društvu izredno pestra, vsekakor pa smo mnenja, da lahko študentska kultura in skozi njo tudi Maribor kot univerzitetno mesto zaživi s popolnim akademskim in kulturnim utripom le ob najširši družbeni podpori.
Sekretar KUD Študent: Vladimir RUKAVINA
Študentska
LITERATURA
Največji problem, ki ga ima študent, je seveda študijska literatura. Kje jo dobiti? Tudi za to smo poskrbeli.
UNIVERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR, Prešernova 1, Maribor Knjižnično gradivo izposoja izposojevalnica v I. nadstropju. Odprta je vsak dan od 8.00 do 18. 00 ure, v soboto pa od
8.00 do 13.00 ure. Če pa želite študirati v knjižnici, imajo v ta namen dve čitalnici — veliko in malo. Odprti sta od 7.00 do 13.30, časopisna čitalnica pa od 7.00 do
18.00 ure. V knjižnico se lahko vpišete vsak dan v izposojevalnici v I. nadstropju. Za vpis potrebujete le indeks ali osebno izkaznico in 20 din. Vse informacije boste dobili ob vpisu v knjižnico.
KNJIGARNE
V Mariboru imamo le tri knjigarne, ki prodajajo študijsko literaturo, in še to ne za vse šole. To so:
ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR, Gosposka 24
Prodajajo študijsko literaturo le za VPŠ in nekaj za VEKŠ (zbirko EPOK). Odprta je od 7.00 do 19.00 Ure.
ZALOŽBA OBZORJA MARIBOR, Prešernova 10 a (pri Brucu)
Prodajajo študijsko lite-4 raturo za VEKŠ, VPŠ, VUŠ (višja upravna šola). Opozarjajo pa študente, da si lahko v tej knjigarni naročijo katerokoli knjigo, če jo potrebujejo, če je nikjer ne morejo dobiti. Knjigarna je odprta od 7.00 do 19.00 ure.
MLADINSKA KNJIGA MARIBOR, Partizansko 9
Prodaja literaturo le za VPŠ in VEKŠ. Odprta je od
7.00	do 19.00 ure.
V prostorih te knjigarne imajo tudi novo ustanovljeni ANTIKVARIAT, kjer lahko kupite ali prodate stare knjige.
Študijsko literaturo za vse druge šole dobite na šolah.
UMETNOST
Če radi obiskujete likovne razstave, razstave fotografij, vam lahko pomagamo z naslednjim:
Umetnostna galerija Maribor — Strossmayerjeva 6. Odprta je vsak dan od 9.00 do 13.00 in od
15.00 do 18.00, v soboto pa od
9.00 do 12.00 ure. Vstopnina za študente je 5 din.
Sinagoga — Zidovska 4. Odprta je vsak dan, razen ponedeljka, od 10. do 12. ure in od 16. do 18. ure v nedeljo pa od 10. do
12.00 ure. Zbirke so občasne.
Galerija ARS — Gosposka 28. Odprta je občasno ob razstavah od 10.00 do 19.00 ure. Prireja likovne razstave, poleti pa tudi
etnografske. Razstavljajo izdelke domače obrti, lončarstva, starih ljudskih glasbil, prikaz narodnih noš ... Ima uradne otvoritve, ki so objavljene v javnih občilih. Na otvoritvi predstavijo tudi avtdrja. Je galerija prodajnega tipa, saj lahko razstavne izdelke takoj kupite.
Foto salon — Trg Borisa Kraigherja 5. Odprt je vsak dan od
7.00 do 19.00 ure, vsobotopa od
7.00 do 12. ure. Vstopnine ni. Razstave še izmenjujejo približno vsakih pet tednov. Razstavljalo člani Foto kluba Maribor in člani' Foto-kino kluba TAM. Občasno razstavljajo tudi posamezniki amaterji. Otvoritve razstav so ob petkih navadno ob 18.00 uri. Objava razstav je po radiu in v časopisu Večer.
MUZEJI
POKRAJINSKI MUZEJ MARIBOR - GRAJSKA 2
Odprt je vsak dan (razen ponedeljka) od 9.00 ure do 12.00 ure, v nedeljo pa od 10.00 do 12.00 ure. Vstopnina za študente je 5 din.
Imajo stalne zbirke kulturne zgodovine, umetnostne zgodovine, arheologije, etnologije in modnih oblačil. Občasne razstave so objavljene po radiu in v časopisu Večer.
MUZEJ NOB — Heroja Tomšiča 5
Odprt je vsak dan od 8.00 do 13.00 ure, v nedeljo je zaprt. Vstopnina za študente je 5 din.
Imajo dve stalni zbirki: Štajerska in Koroška v NOB in Maribor 1941—1945.
p
i
C?
SQ
=■ GkOSPOS^TSt* OL
'''"S*, Jt"
• , n >
■ 'sat
Ji
,y,	•	i,»1 1Ai
i! ea1*
2*? ■
»>-):жТј-
r»v. л.. У'1)?
* :*?
ViT.-
;# -
Л
aheste^i
ai-sasste»v«"
I
Ш]
m
ШШ
Mfetifl
r
ar
iiin^
. jpgiili|i
=silil »f-
iHl i lili I
-	-	KBKKKSKKKKKKKKSSSKKfS
Sl б ᧧3§«д3«§|дꧧ§а»б§ 4
UNIVERZA V MARIBORU
IAESTE
je mednarodna organizacija za izmenjavo strokovnih praks za študente tehnike.
IAESTE (International Association-for Technical Experience) je organizacija, konzultativno povezana z UNESCO in Mednarodno organizacijo dela (ILO). Sekcija ter organizacije že nekaj časa aktivno deluje na visoki tehniški šoli. Sodelujejo lahko vsi, ki jih to delo zanima. V zimskem času hodijo člani te organizacije po delovnih organizacijah in skušajo dobiti zagotovila, da bodo le-te v poletnih mesecih pripravljene sprejeti na prakso enega ali več študentov. Od števila zbranih praks je odvisno, koliko ponudb bo organizacija dobila iz tujine. Vsaka sekcija dobi toliko tujih praks, kolikor jih je nabrala v domačih podjetjih in jih poslala za izmenjavo. Pred izmenjavo je potrebno zbrati število interesentov, ki želijo na prakso v tujino. Prijavljeni študentje morajo izpolnjevati določene pogoje glede študijskega uspeha, znanja tujega jezika, starosti in podobno. Sekcija ima svoje prostore na Visoki tehniški šoli v Mariboru, Smetanova 17, tel.: (62) 25-641.
AIESEC
AIESEC je mednarodna organizacija za izmenjavo študentov ekonomije. Ustanovljena je bila 1948 leta in danes že vključuje več kot 60 držav iz vsega sveta, med njimi je tudi Jugoslavija, njeno število pa se iz leta v leto povečuje. To je med drugim tudi naj večja študentska organizacija, katere glavni cilj je izboljševanje mednarodnega sodelovanja in razumevanja med vsemi narodi sveta. Preko praks, ki jih v različnih deželah sveta-opravljajo študentje ekonomije, pa daje tudi pomemben prispevek k izboljševanju ekonomskih odnosov in je kot takšna kmalu prišla pod okrilje UNESCO in dobila tudi vso podporo OZN. Ta grobi začetni oris nam daje predstavo, da je danes AIESEC v svetu zelo razširjen, dobro poznan in cenjen. Njegova dejavnost pa se širi na vsa področja, in tako lahko rečemo, da izgublja prvotni pomen' in dobiva iz dneva v dan nove razsežnosti.
Svoj osnovni namen uresničuje AIESEC z izmenjavo študentovskih praks. Ta poteka po recipročnem načelu, kar pomeni, da dobi prakso iz določene države v tujini toliko študentov, kolikor praks je zagotovljenih za tuje študente v njihovi državi. Menjava študentov poteka s pomočjo računalnika na vsakoletnem kongresu AIESEC. Od leta 1948, ko je bilo izmenjano 89 študentov, se je menjava v letu 1980 povečala na 4.500 izmenjanih študentov.
Zanimanje študentov za prakse je vedno zelo veliko, saj jim takšna praksa daje možnosti za izpopolnjevanje tujega jezika, pridobivanje praktičnih izkušenj s področja ekonomije, spoznavanja tujih dežel, kulture itd.
Vendar pa ta osnovni namen AISEC ne odseva samo v izmenjavi študentov, ampak tudi v raznih drugih oblikah aktivnosti, kot so različni seminarji, kongresi, posebni programi, teme leta in razna srečanja na vseh nivojih. AIESEC zajema čedalje širše razsežnosti in dobiva tudi veliko podporo od raznih združb, organizacij, ustanov širom po svetu. Predvsem se zadnja leta razširja na področje reševanje sodobnih perečih problemov na ekonomskem področju. V ta namen organizira vsaki dve leti novo „temo leta" (energetska problematika, mednarodna trgovina, mednarodno ekonomsko sodelovanje . . .).
Jugoslavija je bila sprejeta v članstvo AIESEC leta 1952 in predstavlja danes po številu praks (letno čez 200) eno od naj-
bolj aktivnih članic. AIESEC je organiziran v okviru ZSMJ na vseh večjih fakultetah ter višjih in visokih šolah po Jugoslaviji. Skupno deluje pri nas okoli 20 odborov AIESEC, njihovo delo pa koordinira nacionalni sekretariat v Beogradu. Na VEKŠ v Mariboru deluje AIESEC kot komisija pri ZSMS že od leta 1962. Po skromnem začetku sodi danes ta odbor po številu praks in članov med najpomembnejše v državi. Dvakrat letno se srečujejo predstavniki vseh odborov na skupščini, kjer se analizirajo rezultati minulega dela in sprejemajo nove naloge, ki jih je potrebno izvršiti v bodočnosti.
Razen izmenjave praks se organizirajo tudi številni seminarji, skupščine, diskusijski večeri s študenti, ki so bili na praksi v tujini, člani odbora v Mariboru pa se tudi redno udeležujejo raznih srečanj na internacionalnem nivoju, kot so kongresi, seminarji itd. Tako tudi po tej poti vnašajo v delo in življenje vedno nove zamisli, ideje, prijeme ipd.
Posebnost AIESEC v Mariboru je tudi ta, da na VEKS vsako leto organizirajo v poletnih mesecih seminar o samoupravljanju za tuje študente in vse tiste, ki bi radi kaj več zvedeli o našem samoupravnem sistemu, pod vodstvom dr. Matjaža Muleja.
Seminar iz leta v leto dobiva večje razsežnosti in zanimanje zanj neprestano raste. Ne nazadnje omogoča izmenjava praks preko AIESEC tujim študentom pri nas, da izpopolnjujejo svoje teoretično znanje v naših delovnih organizacijah s področja ekonomskih ved, da spoznajo naš samoupravni družben ekonomski sistem, našo deželo in način življenja v njej. Vse to pa seveda velja tudi za naše študente, ki opravljajo prakso v tujih državah.
Od same prakse pa ima nenazadnje korist tudi sama delovna organizacija, saj je lahko takšen študent neposreden vir informacij o gibanjih v tujih gospodarstvih (npr. sodeluje pri raziskavi tujih tržišč za nove izdelke, pri razvijanju računalniškega sistema itd.). Z večjim sodelovanjem delovnih organizacij v mednarodni menjavi je tudi omogočeno večjemu številu naših študentov opravljanje podobne prakse v tujini.
AIESEC ima svoje prostore na VEKS v Mariboru, Razlagova 14, tel.: (062) 28-261. Sestanke pa imajo vsak ponedeljek ob 18.00 uri.
Študentski pokrajinski klubi
Posamezni pokrajinski klubi vključujejo študente določene regije, ki študirajo na eni izmed šol mariborske univerze.
Poglavitna naloga koordinacijskega sveta pokrajinskih klubov (KS PK) je koordinacija dela med posameznimi pokrajinskimi klubi. V preteklem študijskem letu je v KS PK delovalo 14 pokrajinskih klubov: dolenskih, šaleških, primorskih, žalskih, istrskih, ptujskih in laških študentov, občine Šmarje pri Jelšah in klub študentov občine Slovenjske Konjice.
Namen in naloge KS PK so: aktivno vključevanje članov pri reševanju štipendijske politike, povezovanje s TOZD 1n OZD v matičnih občinah, spoznavanje članov kluba s samoupravljanjem v podjetjih, organiziranje medsebojne pomoči med člani, seznanjanje novih članov z možnostmi in načinom študija, organizacija izletov, obisk gledališč, filmskih in opernih predstav.
Vsi klubi delujejo v okviru združenja, to pa v okviru Univerzitetne konference ZSMS Maribor. Prav tako so člani klubov vključujejo v vsakoletne aprilsko-majske študentske prireditve. V okviru združenja deluje tudi sekretariat ZK, pri posameznih klubih pa so ustanovljeni aktivi ZK.
Združenje in njegovi posamezni klubi imajo prostore v študentskem domu III pri predsedstvu UK ZSMS, Tyrševa 23. Uradne ure so vsak dan med 12.00 in 13.00 uro, tel.: (062) 22-977.
Študentski servis
BI RADI ZASLUŽILI?______
Vsi tisti, ki študirate v Mariboru eno, dve ali več let, študentski servis gotovo že poznate. Denar, zaslužen preko servisa vam je verjetno že velikokrat prišel prav — za nabavo nove garderobe, pa za kozmetičarko, frizerja ali pa za duhovno potešitev — kolikor vam je to uspelo z obiskom v kinu, gledališču, galeriji, disku itd. Za vse tiste, ki so šele letos pričeli s študijem, pa nekaj osnovnih podatkov:
Študentski servis deluje kot servis od leta 1971, prostore pa ima v študentskem domu IV. Gosposvetska 87, Maribor, tel.: (062) 29-491. Vanj se lahko včlanijo vsi redno vpisani dijaki in študentje vsak dan med uradnimi urami od 8.00 do 14.00 ure. Za vpis potrebujete 1 sliko ter potrdilo o šolanju (dijaki) oziroma frekventacijsko potrdilo (študentje)l Servis ima evidenco del, ki so trenutno na razpolago in so vpisana v posebni zvezek. Dela so različne, od strokovnih, ki zahtevajo intelektualno znanje višje ali visoke šole, do administrativnih in tudi fizičnih del. Honorarji za izvršeno delo so odvisni od raznolikosti in težavnosti posameznih opravil, pogojev dela ter potrebnega znanja in se gibljejo od 60,- din do 90,- din na uro.
Kakšnih počitnic na Tahitiju ali Havajih si s prisluženim denarjem razumljivo ne boste mogli privoščiti, prislužili, včasih prigarali pa si poste гершпо, morda dodatek k štipendiji.
.... ALI NAPRAVILI ŠOFERSKI IZPIT
Ce še ne znate voziti jeklenega konjička, pa bi to radi počeli, seveda za 20 din popusta pri uri vožnje, in ste zraven tega še študent oziroma dijak, je avto šola, ki deluje v sklopu študentskega servisa, pravi naslov za rešitev vašega problema. Sola pripravlja vsak mesec dva teoretična tečaja za vozniški izpit kategorije B, organizira pa tudi zdravniški pregled in opravljanje izpita iz prve pomoči. In ko vse to uspešno opravite vas vrli inštruktorji popeljejo po mariborskih ulicah in vas nauče upravljati kovinsko škatljico, tako da lahko brez zadrege vozite pred izpitno komisijo. Ce izpit opravite, je vaša trofeja v žepu, sicer poizkusite ponovno. Pohitite dokler je še čas, volja in denar.
KINO
V Mariboru imamo štiri kino dvorane:
KINO UNION in kino GLEDALIŠČE v Prešernovi ulici 2, kino PARTIZAN v Grajski 5 in kino UDARNIK na Grajskem trgu 1. Predstave v teh kinematografih so vsak dan ob 15.30, ob 17.45, in
20.00 uri. V kinu PARTIZAN so ob četrtkih matineje ob 10.00 uri. V kinu GLEDALIŠČE in v kinu PARTIZAN pa občasno predvajajo tudi razne filme, ki sodijo v sklop filmov kot so Pula po Puli, Avala ... V kinu UDARNIK vrtijo tudi predpremiere ob
22.00 uri.
Pri izbiri, kje se v Mariboru zabavati, verjetno ne boste imeli prevelikih težav, saj je izbor zelo skromen. Na voljo sovam:
DISCO FONOTANA Odprt je v torek, sredo in četrtek od 20.00 do 24.00 ure, v petek in soboto od 20.00 do 1.00 ure. Vstopnina je 100 din, konzumacija pa 50 din.
DISCO PRISTAN Ob četrtkih v njem predvajajo rock, ob petkih in sobotah pa lahko zaplešete v ritmu disco glasbe. Ob petkih imajo dekleta prost vstop. Vstopnina je 100 din, konzumacija pa 50 din.
DISCO ANDERLIČ (Za Kalvarijo)
Odprt je v petek in soboto od 20.00 do 1.00 ure. Vstopnina je 80 din in konzumacija 70 din ...
ZABAVA
FOTOKOPIJE
Včasih se študentu zgodi, da manjka na predavanjih, ali da mora določeno gradivo hitro vrniti. Rešitev je, da to gradivo ali zapiske fotokopirate. Tudi za td je v Mariboru poskrbljeno. Pa poglejmo kje!
Prva fotokopirmca je v prostorih Univerzitetne Knjižnice v Mariboru in je odprta vsak dan razen sobote od 7.00 ure do 13.30. Fotokopija stane 5 din.
Druga fotokopirmca »LEGAT« je v Vetrinjski ulici 20. Odprta je vsak dan od 7.00 do 16.00 ure. Kopija stane 5 din, za več kot 10 enakih fotokopij pa nudijo v tej fotokopirmci 10 % popusta.
Tretja fotokopirmca »EKSPRES TAJNICA« je na Glavnem trgu 6. Odprta je ob delavnikih od 6.30 do 14.30. Ima tudi čas dežurstva ob delavnikih od 14.30 do 18.00 in v soboto od 7.00 do 12.00. Tukaj stane ena fotokopija 6 din.
Gradivo pa si lahko fotokopirate tudi v prostorih knjižnice na Pedagoški akademiji v Mariboru. V času od 11.00 do 13.00 ure. Tudi tukaj je cena fotokopije 5 din. •	/
AVTOBUS
Ce želite imeti mesečno vozovnico ali žetone za mestne avtobuse, jih lahko kupite v proda-jalm mesečnih vozovnic in žetonov na Glavnem trgu 24.
Žetone lahko dobite tudi v nekaterih trafikah v bližini avtobusnih postaj.
Cena mesečne vozovnice za mestni promet je 215 din, za medkrajevni promet pa se cena določa po razdaljah. Žetone dobite samo za mestni promet in eden stane 8,80 din.
Prodajalna je odprta vsak dan od 7.00 ure do 19.00 ure, v soboto pa od 7.00 do 12.00 ure. Prav tako dobite tam potrdilo o šolanju (potrebno je za mesečno vozovnico), ki ga nato potrdite v vaši šoli. Zraven morate prinesti tudi sliko. Brez teh stvari vozovnice ne morete dobiti.
Študentski dispanzer
Nam študentom vedno kaj manjka, ali nas zelo boli grlo ali pa javkamo zaradi boiečin, ki nam jih povzroča luknja v zobu. Kje to pozdraviti? Pravilen odgovor se glasi: v študenskem dispanzerju v ulici Ob parku 5. (Pri starih študentskih domovih) V okviru te ambulante delujejo: splošni zdravnik, laboratorij, zobozdravnik in zobotehnični laboratorij ter ginekološka ambulanta.
SPLOŠNI ZDRAVNIK
I. ORDINACIJA
j Za študente VTŠ, delavce univerze, študentske domove, študentski servis in za preventivne preglede.
ZDRAVNIK: dr. Slavica RAVNIKAR
Ordinacijski čas dopoldne: ponedeljek, torek, sreda, petek, od 6.30 do
13.30 ure, odmor od 9.30 do 10.00 ure.
Ordinacijski čas popoldne: četrtek, od 13.00 do 20.00 ure, odmor od
16.30 do 17.00 ure.
Sprejem varovancev dopoldan od 7.00 ure do 12.00 ure, popoldan pa od
13.00 ure do 18.00 ure.
II. ORDINACIJA
Za študente PA, VPŠ, VAŠ in VEKŠ.
ZDRAVNIK: dr. Jasmina SKOČIR
Ordinacijski čas dopoldne: torek, sreda, četrtek, od 6.30 do 13.30 ure, odmor od 9.30 do 10.00 ure Ordinacijski čas popoldne: ponedeljek, petek, od 13.00 do 20.00 ure.
Odmor od 16.30 do 17.00 ure.
KLINIČNI PSIHOLOG Prof. Tilka HREN
Ordinacijski čas dopoldan: ponedeljek, četrtek, petek, od 6.30 do 13.30 ure, odmor od 9.30 do 10.00 ure Ordinacijski čas popoldan: torek, sreda, od 13.00 do 20.00, odmor od
16.30 do 17.00 ure
Sprejem varovancev dopoldan od 7.00 ure do 12.00 ure in popoldan od
13.00 ure do 18.00 ure.	*
ZOBNA AMBULANTA
I. ambulanta dr. Nada ČEH
Ordinacijski čas dopoldne: ponedeljek, sreda, petek od 7.00 do 12.00
ure
Ordinacijski čas popoldne: torek, četrtek, od 13.00 do 18.00 ure.
II. ambulanta dr. Darinka PLANTEU
Ordinacijski čas dopoldne: torek, čet rt ek, pet ek in vsakadruga sobota od
7.00 do 12.00 ure
Ordinacijski čas popoldne: ponedeljek, sreda, od 13.00 do 18.00 ure.
ZOBNI LABORATORIJ Irena KOVAČ
Ordinacijski čas ponedeljek od 8.30 do 17.30, torek od 8.30 do 15.30, sredo od 8.30do 15.30, četrtek od 8.30 do 15.30 in petek od 9.00 do 15.00
ure.
GINEKOLOŠKA AMBULANTA ZDRAVNIK: mag. sci. dr. Tone ŠUANEC Ordinacijski čas: ponedeljek in četrtek, od 6.15 do 10.00 ure.
Sprejem varovancev do 10.00 ure.
LABORATORIJ Viš. med. sestra Zinka HAUPTMAN Ordinacijski čas od 7.00 do 13.00 ure.
Odmor od 9.30 do 10.00 ure.
Sprejem varovancev do 13.00 ure.
Restavracija CENTER — Prešernova 6. Ta restavracija se deli pravzaprav v dve restavraciji. Prva je samopostrežna restavracija, kjer stane kosilo za abonente
72,30	din. Ta je odprta vsak dan od 7. do 20. ure, v nedeljo pa od 8. do 20. ure. V njej lahko dobite tudi večerjo za 63,00 din. Druga pa je klasična restavracija. Kosilo za abonente stane 97,00 din, odprta pa je vsak dan od 9. do 21. ure. Imajo tudi BISTRO, ki je odprt od 7. do 21. ure. V njem lahko dobite le hot-dog in kakšen sendvič.
Bloke za kosilo v tej restavraciji lahko nabavite na Opravi TOZD Gostinstvo CERTUS v Prešernovi 6, vsakdan od 10.30do 14.30, razen od 1. do 5. v mesecu. Vsak ponedeljek jih lahko dobite zraven trafike, ki se nahaja pod samo restavracijo, od 11. do 15. ure. Ti bloki niso vezani na dneve ali mesece, tako, da jih lahko uporabite, kadar želite, toda na mesec morate vzeti vsaj 10 blokov.
VELIKA KAVARNA - Glavni trg
Tudi tukaj se lahko abonirate. Kosila za abonente stanejo 90,00 din in ga lahko dobite v času od
12.	do 15. ure. Bloke dobite pri blagajni restavracije, tudi ti bloki niso vezani na dan ali mesec.
Vsak dan vam tukaj postrežejo tudi s toplimi malicami, cena le-teh pa se giblje od 50 do 60 din.
ŠTUDENTSKA MENZA (centralna) — Ob parku 5
Odprta je od 8. do 11. ure (za tople malice), od 12. do 15. ure (za kosila) in od 18. do 20. ure (za večerjo). Bloke lahko dobite pri blagajni centralne menze v času kosila. Za kosilo dobite vezane bloke, in to 16 blokov na n.usec, eden stane 76,00 din. Prav tako lahko dobite tudi bloke za večerjo, ki pa niso vezani. Za tople me-lice blokov ni, stanejo pa 43,00 din. Te bloke lahko uporabite tudi; v menzah na VTS in PA ter na; VEKŠ.
DOM SREDNJIH ŠOL JANEZA HRIBARJA (pri PA)
Ce kupite v upravi kuhinje vsaj 10 blokov, boste lahko v tej menzi dobili kosilo za 55,00 din, večerjo za 30,00 din in zajtrk za
18.00 din.	I
RESTAVRACIJA FONTANA (pri PA)
Meni za abonente stane tukaj
85.00 din, bloke pa lahko dobite vsak dan v dopoldanskem času v upravni stavbi.
EKSPRES GRILL, Glavni trg 5
T ukaj prodajajo znamenite „lepinje", ki so primerne predvsem za malico. Stanejo pa 70,00 din.
ASTORIJA, Grajski trg
Kosilo za abonente stane 96,00 din, kupiti pa morate vsaj 10 blokov. Vsak dan vam postrežejo tudi s toplimi malicami, katerih cena je od 51,00 do 55,00 din.
Dobite pa lahko tudi različne pizze, hot-dog, hamburger, tople sendviče ipd., ki pa so primerni predvsem za malico.
PREHRANA
ZGODOVINA MESTA MARIBOR IN SOLSTVA V MARIBORU
Nastajanje meste Maribor sodi v srednji vek. Zgodovinski zapisi ga kot naselje omenjajo leta 1164, kot trg 1209 in kot mesto leta 1254. Pomembnejši razvoj se je pričel v XVII. stoletju, in sicer sta ga pogojevala razvoj trgovine in obrti, bistveno pa je Maribor napredoval, ko ja bila zgrajena železnica (1846).
Maribor, danes drugo naj večje mesto v SR Sloveniji in metropola Severovzhodne Slovenije, je dolga stoletja životaril v senci diželnega mesta vojvodine Štajerske — nemškega Gradca, ki je bil še predvsem od druge polovice preteklega stoletja eno od najbolj ekapanzivnih središč velikonemštva in njegovega prodora proti vzhodu. Maribor je kot deželnoknežje mesto zmagal v tekmi (t. i. vinska vojna) s solnogr. škim Ptujem. Leta 1752 je postal Maribor sedež okrožja ш pokrajino med Muro in Dravo, leta 1850 pa sedež okrožja 9 šestimi okrajnimi glavarstvi za pokraiino med Muro In Savo (slovenski del vojvodine Štajerske). Sicer pa je prinesla prednos Mariboru v dobi merkantilizma oživljena cestno » veza Dunaj—Trst in še posebej dvotirna južna železnic* £unaj—Maribor—Ljubljana—Trst, ki je. dosegla ft isrlbor že leta 1846. Leta 1860 zgrajena železniška proga Pre sersko—Ptuj—Madžarska in leta 1863 zgrajene železniško proga Maribor—Celovec sta odprli mariborski trgovini pot proti vzhodu. K napredku mesta je prispevalo tudi dravsko splavarstvo. Tako se je Maribor razvil v pomembno gospodarsko središče že na prelomu stoletja.; med obema vojnama pa je zaradi močne tekstilne industrije dobil vzdevek „jugoslovanski Manchester".
V kulturnem pogledu je bila v starejšem obdobju j)red Mariborom njegova okolica. V falskem gradu so šentpavelski benediktinci postavili manjši samostan in v njem organizirali v letih od 1628 ali 1626 do 1635 ali 1638 filozofski študij za tonediktinske redovnike, torej neke vrste višjo filozofe!' . šolo. V bližnjih Rušah pa je ruški župnik Jurij Kozina že '645 ustanovil vsakomur dostopno srednjo šolo; delovala ,u po učnem načrtu jezuitskih gimnazij in je imela kasneje tudi do 200 dijakov. Mariborski meščani so začeli boj za lastno gimnazijo že lete 1621, vendar je začela jezuitska gimnazija v Mariboru delovati Šele leta 1758. Njen nastanek pa je po 113 letih delovanja zaprl vrata ruške gimnazije. *
V začetku 19. stol. se je začela akcija (pripisujejo jo dr. Andreju Kavčiču) za ustanovitev filozofskega študija v Mariboru.
Dvorni odlok z dne 26. julija 1810. leta ukazuje, da se ustanovi v Mariboru filozofski učni zavod, ki so ga pri nas imenovali licej. Razne spletke šentpavelskega opate sekov-skega in krškega škofa, — ustanovitev liceje v Mariboru so povezovali s pobudo za prenos sedeža lavantinske škofije > Maribor, so akcijo zavrle in tako je ostal slovenski del Štajerske še naprej navezan na Gradec.
Narodno zavedna slovenska duhovščina je leta 1848 ponovno sprožila vprašanje prenosa sedeža lavantinske škofije iz Sent Andraža v Maribor, vendar je to uspelo šele 'A. M. Slomšku, ki je 4. septembA 1859 to opravil s slovesnostjo. Vzporedno s prizadevanji za prenos sedeža škofije je potekala tudi borba za ustanovitev lastnega slovenskega bogoslovja, ki bi naj po Slomškovih hotenjih pomenila temelj slovenske univerze. 14. oktobra 1859 je bilo slovensko bogoslovje v Mariboru slovesno odprto in s tem je dobilo mesto prvi visokošolski zavod. In tako Je ostalo polnih sto let. Te visokošolski zavod je postal pomembno središče slovanske narodnostne, kulturne in znanstvene misli na slovenskem Štajerskem (Ignacij Orožen, Anton Aškerc, Ksaver Meško, dr. Avguštin Stegenšek, dr. Franc Lukman, dr Fran Kovačič, da naštejemo le nekatere).
PRILOGO ZA BRUCE SO PRIPRAVILI: Suzane Trenta, Lucijan Viher in Srečko Pirtovšek. Uredil: Srečko Pirtovšek, tipkala: Suzana Trenta, tehnični urednik: Marjan Hani.
USTANOVITEV VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV IN UNIVERZE V MARIBORU
8.	septembra 1959 je Izvršni svet LRS s posebno uredbo določil Maribor za sedež na novo ustanovljene višje komercialne šole. Njej so sledile še višja tehniška, višja agronomska, višja pravna in višja stomatološka šola ter pedagoška akademija. Tako je postal Maribor s šestimi visokošolskimi zavodi močno visokošolsko središče. Na osnovi doseženih rezultatov in po temeljitih pripravah so 18. septembra 1975 slovesno razglasili Univerzo v Mariboru.
Visoko šolstvo v Mariboru je začelo delovati v času f^sizku-sa temeljitejše vsebinske in organizacijske reforme visokega šolstva v Jugoslaviji, ki je bila spodbujena z ugotovitvijo ,,da so v visokem šolstvu izostale nujne spremembe, ki bi ga bile spravile v sklad z našim splošnim družbenim, go* spodarskim, političnim in materialnim razvojem". V republiškem izvršnem svetu so prisluhnili argumentiranim pobudam Maribora za ustanovitev visokošolskih organizacij, hkrati pa so menili, da bodo z ustanovitvijo visokošolskih zavodov pospešili reformo tudi na ljubljanski univerzi. Prav tej konkurenčni poziciji je pripisati, da v primeru z ostalimi matičnimi nacionalnimi univerzami ljubljanska v Mariboru ni ustanovila nobenega oddelka ali fakultete. Visoko šolstvo v Mariboru se je ustanovilo in potem nadalje razvijalo povsem samostojno, samorastniško, zvesto sledeč temeljnim načelom takratne reforme, ki jih je dopolnjene prevzela v celoti sedanja zasnova reforme usmerjenega izobraževanja.
V mariborskem visokem šolstvu so izhajali iz načela: ne more biti dobrega in uspešnega šolanja strokovnih kadrov brez tesne povezanosti z gospodarskimi organizacijami in drugimi uporabniki. Prve učne programe sp izdelali strokovnjaki iz prakse skupno z učitelji, ki so prav tako prišli iz vrst uspešnih gospodarstvenikov. Zvesti temu načelu so vsa pretekla leta sproti preverjali ustreznost študijskih programov, ter jih prilagajali razvoju stroke in potrebam porabnikov.
Novo ustanovljene višje šole so zasnovali na reformnem principu interzrtosti in stopnjevanosti študija ter ostali temu zvesti kot edino visokošolsko središče v Jugoslaviji do današnjih dni. Pri tem so višje šole vedno opredeljevali kot
prvo stopnjo visokošolskega študija in v zvezi s tem vztrajno branili njihovo pravico do raziskovalnega dela ter zahtevali od učiteljev, razen reelekcije, tudi, da obogatijo svoje izkušnje iz prakse s sistematičnim študijem teoretično in si pridobivajo akademske nazive magistrov in doktorjev znanosti. Takšni usmerjenosti je pripisati, da je že leta 1975 sodelovalo v pedagoškem procesu 123 doktorjev znanosti in 97 magistrov ter specialistov, kar je največ od vseh mlajših univerz V Jugoslaviji; da ima Univerza v Mariboru med vsemi univerzami edina opredeljena stopnjevanje študija kot organizacijski pristop, da odhaja večina diplomantov prve stopnje na delo, kjer se dobro uveljavljajo; da niso formirale v okviru univerze fakultete temveč visoke šole.	<
V nasprotju s tistimi, ki so študij ob delu in iz dela, ocenili kot koncesijo primitivnosti, so v Mariboru dojeli njegov izredni družbeni pomen ter z organizacijo raznih oblik študijske pomoči približali visokošolski študij zaposlenim. To pa je za mnoge delovne organizacije pomenilo edino dejansko možnost za izboljšanje njihove poklicne strukture. Ves čas so predstavljali študentje ob delu večino študentov, s tem pa se je uresničevala tudi sedanja reformna zahteva, da naj postane študij ob delu prevladujoča oblika visokošolskega študija. Doseženi delovni uspehi in novi zakon o visokem šolstvu so omogočili, da so visokošolski delavci in študentje maja 1975 sprejeli „Samoupravpi sporazum o združitvi v Univerzo v Mariboru". Skupščina SR Slovenije je ta sporazum drugega julija 1975 г odlokom potrdila in tako je bila Univerza v Mariboru, druga univerza v SR Sloveniji in 14 v SFR Jugoslaviji, pravno formalno ustanovljena.	’	,
Danes je združeno v Univerzo v Mariboru 6 višjih in visokih šol. To so:
VEKŠ — Visoka ekonomsko komercialna šola, Razlagova 14 VTS — Visoka tehniška šola, Smetanova 17 VPS — Višja pravna šola. Mladinska 9 VAS — Višja agronomska šola, Vrbanska 30 PA — Pedagoška akademija, Koroška 160 VSOD — Visoka šola za organizacijo dela, Kranj.
DIPLOMANTI,MAGISTRI, DOKTORJI ZNANOSTI
Do 1. 1. 1982 je na mariborski univerzi diplomiralo:
I. stopnja: 20081 študentov (10.086 rednih in 9.995 ob delu)
II. stopnja: 2.902 študenta (1.582 rednih In 1320 ob'delu)
III. stopnja (magistri) 93 študentov (13 rednih in 80 ob delu)
NA UNIVERZI V MARIBORU JE DOKTORIRALO TUDI 16 DOKTORJEV ZNANOSTI.