Dopisi. Iz Ruš. Na tolikih krajih se pojavlja organizovanje kmetov in njih zadrug. Ne vem, so li naši narodno zavedni kmeti v tem oziru gluhi, da se ne zglasijo ? Gotovo je, da se na ruSkem kolodvoru mnogo blaga odvaža in privaža, a vse redno le po prekupcih! Za vzhodni del Pohorja je skrajno potrebno, da se tudi mi kmeti organizujemo, ter povspešimo svoj gmotni razvoj! Za6eti je treba in sicer kmalo, sebi na korist! Opozorim Vas, dragi mi ob6ani Se na to: Koliko židov in drugih je obogatelo ob naših pridelkih! — Kmet! Ti delaš in trpiš, dobi6ek ima pa priliznjeni trgovec, žid! Prosite gosp. Ivana Ka6a, da Vas pou6i o organizaciji kmetskega stanu! Vas gospod urednik pa prosim, da moje skromne misli v Vašem, kmetu toliko prijaznem 6asniku priob6ite in zakli6ete: Slovenec naj napreduje gmotno in gotovo bo tudi v svojem narodnem boju vstrajal. Kmet. Makole. Pri nas je prete6eno nedeljo naš slavni kme6ki organizator gosp. I. Ka6 predaval o koristih kmečkih zadrug. Obilno število kmetov ga je z veliko pazljivostjo in zadovoljnostjo poslušalo. Za6ela se je tudi takoj snovati zadruga, katero upamo do jeseni že ustanoviti. Tržila bo z živino, z mlekom, sirom in z vinom. Posebno vina bo imela naša zadruga do 100 štrtinjakov na prodaj, kar že sedaj lahko naznanjamo. Sploh pa kli6emo slovenskim kmetom, da pridno ustanavljate take zadruge, ker te so edina pomo6, ki zamore povzdigniti kme6ko blagostanje. Če bo cela Spodnja Štajarska v zadrugah zvezana, bodo te zadruge nepremagljiv steber naše narodnosti. Torej na delo! Kdor želi tako zadrugo ustanoviti, naj se samo pismeno obrne do velec. gsp. Ka6a v Žalcu, ta bo potem že sam celo stvar vodil, dokler se uredi. Samo oglasiti se je treba. Naprej! Iz Crešnjic pri Vojniku. Da je naš trg tako ubožal, je med drugim krivo, ker nimamo ceste, po kateri bi zamogli pridelke: les, vino, sadje z malimi stroški odvažati. Zavoljo ceste ne pride nobeden sam po nje. Kadar prodamo, dobimo le vožnjo pla6ano, 6e se ne potSre voz; za blago pa skoro nič. In brbet, kako trpi pri nas! In vendar bi se dala zložna cesta za rovskim potokom napraviti, po katerej bi se lahko s konji vozilo, 6e bi le hoteli se ganiti sl. okrajna zastopa v Celji in Konjicah pa sl. županstva v Višnjivesi, Bezovici in Tolstemvrhu, pod ktere mi spadamo. Še sicer zaslužen mož, g. J. Lipuš, župan v Višnjivesi se veliko za nas ne zmeni. Pusti samo kako jamo zakopati ali plaz razmetati, pa je dobro in mi vozimo 6ez hrib Kušarico, da se ves 6as križamo, pa vzdihujemo k Bogu za pomo6, ker smo v smrtni nevarnosti. Kadar se naklade nalagajo, o tedaj smo pa dobri za pla6ilo. Letos bo slaba letina, morali bodemo ve6 lesa prodati, da zmagamo obresti, davke in Se živež bo kupovati. Če bi za les le toliko dobili ko je vreden; pa nara bode le vožnja pla6ana in les bo Sel — fu6, ker iraamo tako cesto. Prošnje naše so zastonj. Če ni res, kar piSemo o našem položaju in o naši cesti 6ez Kušarico, pa nam odgovarjajte. — Ljutomer. Dne 21. avgusta so se vršile volitve velikega posestva v okrajni zastop za Ljutomer. Izvoljeni so bili le Slovenci, nasprotnika niti na volitev ni bilo. Žal samo, da tam, kjer ni nasprotnikov — Nemcev, pa si morajo nasprotovati doma6ini sami in to samo ali iz osebnosti ali pa iz sebičnosti. Slovenci pa6 ne smejo edini biti. Ta needinost se zlasti kaže pri raznih kme6kih zadrugah na Murskem polju. Vsak bi rad nekaj bil in ne ozirajo6 se na ob6no korist in splošni blagor, bi rad, da bi se le njemu, poedinemu, koristilo. Pa ne vstrašimo se, 6e tudi ta ali oni bega. Vsak za6etek je težaven, prihodnost bode pa u6ila, da naš trud ni bil zaman. Držimo se besed, ki nam jih je govoril na zadnjem zborovanju kme6ke zadruge za ljut. okraj gosp. JelovSek: Nezadovoljneže, rogovileže, koristolovce in nevedneže ne sprejemajte, ali 6e jih imate, jih s6asoma odslovite. Dne 3. septembra se bode ustanovila na Cvenu zadruga za bikorejo, — gotovo velik napredek, 6e pomislimo, kako nazadujemo z živinorejo in kako malo dobička prinaša konjereja že zdaj in ga še le bode. Dasiravno se ie glede na živinorejo že marsikaj zgodilo v naSem okraju, vendar po ob6nem mnenju ne tako, kakor bi se to moralo. Pincgavski biki so za naše kraje — nezmisel. Toda o tem pri6akujemo obSirnejSega in natan6nejšega poro6ila iz bolj spretnega peresa. Povedal nam je g. Jelovšek marsikatero pametno besedo o doma6i perutnini, o sviloreji, o gnojilih itd. Povdarjal je, da so tu na Murskem polju vsi pogoji kakor navlaš6 za kmetske zadruge in za vspešno in prav dobro gospodarstvo. Torej pridite radi poslušat, kadar koli pride. Ge pride on rad, kakor je to sam rekel, dasiravno mu primanjkuje časa in ga stane pot mnogo truda, zakaj ne bi prisli mi radi posluSat, ko gre samo za našo korist? Naj nih6e ne misli, da že vse v6, in da mu ni treba ni6esar izboljšati, 6e tudi morebiti nima dolga in ima par cvenkov prihranjenih. Sv. Trojica v Slov. gor. (S i j a j e n shod) V nedeljo je obhajalo »Katoliiko poIiti6no društvo* za okraj Sv. Lenart sijajno zmagoslavje pri Sv. Trojici. Vrlih ter odličnih slovenskih kmetov je privrelo od blizu in dale6 v tolikem številu, da jih niso mogli obse6i znotranji in zunanji prostori gospoda Mlinari6a. Pogled na toliko množico samih vrlih kmetov je pa tudi govornike tako navdušil, da so si prizadevali z vsemi duševnimi in telesnimi silami poslušalce vseskozi zadovoljiti. Otvoril je zborovanje g. podpredsednik Fr. Murši6 s prisr6nim pozdravom ter kratko razložil dano mu nalogo: Kaj ho6emo ? Razjasnil je namen, pomen in potrebo našega društva v sedanjem 6asu. Kmetje morajo vedeti in spoznati kaj so, kako se vlada ž njimi, kakšne pravice imajo; kmetje se morajo politi6no, narodno in gospodarsko razvijati, izobraževati in k temu naj bi jim pripomoglo naše društvo. Omenja potem ne6uvene, vneboupijo6e krivice in nasilstva, ki se nam godž od strani Nemcev ter opominja kmete, naj terjajo vsepovsod svoje pravice, ki jim gredo po božji in 6loveški postavi. Burno pozdravljen nastopi sedaj ljubljenec Stajarskih Slovencev, g. poslanec Žičkar. Koj za6etkom omeni, da je to tekom dveh let njegov 21. shod. Potem pa natan6neje razlaga o svoiem delovanju na Dunaiu. Najprvo pou6i ljudstvo, kakšen namen ima državni zbor, kako ie sestavljen, kateri skupini poslanec pripada itd. Glasno in jasno razlo6i radovednim kmetom, da" ie državni zbor svoj namen zgrešil ter državna zbornica postala jama nemških kri6a6ev in pretepačev, ki so vsako delovanje zabranili. Sedaj vlada § 14. Podražil se je sladkor, podražilo žganje, v prora6un je vzetih 4 milijone za povišanje 6astniških pla6, 4 milijone za povišanje sodnijskih uradnikov, 3 milijone za povišanje pla6e železniskih uslužbencev in 1 milijon za žandarje in financarje. Kmet pa ? Naj pla6a! Vsega tega najbrž ne bi bilo, ko bi državni zbor redno zboroval. Slednji6 navdušuje gosp. poslanec svoje volilce zvesti ostati sveti veri in besedi materni. Težko in željno pri6akovan povzame sedaj besedo prijatelj slovenskega kmeta, požrtvovalni g. Ivan Ka6. Gospod predsednik omenja, da je to tisti mož, ki je bil živa pri6a celjske surovosti. Tudi on je bil napaden, pobit na tla in 6ez njega je šla celjska fakinaža in policija. Gosp. Kač razlaga potem, da so nam kmetijske zadruge krvavo potrebne, sicer kmetijska posestva kraalu propadejo in kmet bo postal suženj, tla6an. RazIo6no pripoveduje kaj so kmetijske zadruge, kako lahko se ustanovijo, kako da jih vlada sama podpira ter opominja kmete naj se kmalu zberejo ter združijo v zadrugo, sam jim ho6e tudi pomagati. Kmalu se ustanovi zveza vseh zadrug na spodnjem Štajarskem in le takrat dobi posamezna zadruga mo6 in veljavo. Upajmo, da govor g. Ka6a ne bo glas upijo6ega v puš6avi. Cetrti govornik, g. GomilSek iz Jarenine, podaja izvrstno vodilo naSemu kmetu, kako se naj izobražuje. Zlasti povdarja, naj bi ne bilo kme6ke hiSe, kjer bi se ne bral «Slov. Gospodar», kjer bi ne imeli knjig družbe sv. Mohorja. Kmet mora brati, pristopati k raznim druStvom in zadrugam, hoditi na poučne shode itd. V vzgled navaja poslušalcem vrle Jarenin6ane. Za6etkom je bilo v župniji le 15 «Slov. Gospodarjev* in sedaj jih je že 62; zato pa se pozna tudi sad tega izobraževanja v Jarenini. S svojim gromovitim glasom, prepri6evalnim govorom navdušil je naše ljudstvo za pravo omiko in izobražbo. Glasno pritrjevanje in pohvalo je žel v pla6ilo neutrudljivo delavni g. Gomilšek. Društvo je že pri tej priliki želo lep sad svojega delovanja, ker so se sklenile enoglasno štiri velepomenljive resolucije ali sklepi: 1. «Nad 500 slovenskih kmetov in drugih narodnjakov raznega stanu, zbranih pri Sv. Trojici v Slov. gor. na shodu »katol. polit. društva» za sodnijski okraj Sv. Lenart v Slov. gor. se zgraža v dno duše nad surovostjo celjskih Nemcev, katero so vprizorili oni teden nad mirnimi Slovenci, omilujejo celjske Slovenee ter prosijo slovenske poslance, naj bi se trudili in potegovali, da se podržavi eeljska policija, da bo varno življenje in premoženje naših bratov, celjskih Slovencev.* 2. Resolucija zadeva regulacijo Pesnice. 3. Šestletno šolo. 4. «Ker Slovenci ne najdejo v deželnem zboru nobene pravice, ker torej Neraci nimajo srca za slovensko Ijudstvo, ki šteje tretjino prebivalstva, zato zahteva nad 500 na današnjem shodu zbranih volileev lenartskega okraja, da se za južni Štajar napravi poseben namestniški oddelek, kjer bo tudi Slovenec našel svojo pravico. Zbrani volilci torej odlo6no kličejo: Pro6 od Gradca!» Če iskro vržeš v sod smodnika. raznese vse v bližini; enako so pretresli orjaški klici: Pro6 od Gradca srca poslušalcev, pretresli vse velike prostore, kakor da bi se bile vzbudile podzemeljske potresne mo6i. Ljudstvo je grabila nevolja, ko mora toliko pla6evati v deželne namene, mina pa ni6esar od dežele. Skoro polovico davka pla6ujemo, pravic pa nimamo; izmed 63 poslancev je slovenskih le osem. «DežeIne ,tejatre' zidajo v Gradci>, oglasi se nekdo. «In kaj ima Slovenec od tega?» «Pla6evati, vzdrževati jih mora», odgovarja drugi. In tako se je naStelo še mnogo drugih krivic, predsednik pa je imel veliko truda IJudstvo potolažiti in pomiriti. Navdušuje jih še za sveto narodno delo, zahvaljuje jih za toliko udeležbo in kmetje so drage volje obljubili mnogoštevilno obiskovati politi6ne shode. Spominjaio6 se sv. O6eta in presvitlega cesarja, katerima so zagromeli gromoviti «živio» - klici zaključi predsednik sijajno zborovanje v pozni uri.