ISlfffi^TerkMitepreta KM 0.11 КаттпМБок V*lag шиЈ Sohrtftleitiuie: IDageMurt, BismareJtrli« M, Foetfaeh 1» / Вми@«%мг«1т #т твиии ааЛЉаг) HMmatlMi RM 1— fMi Вама (WmmoMWMkh Bit вМ SuateBeetoKir AM>estelhmgen d* Zeitimg tthr dm nedrfolgwodeo IConaA wwdwi имг whiMMWi шм1 ммг Mt Ж. dw ШвЛкоЛкл ^Cooata апв^еоошамп Kr. se. Kralnbuiy, den 17. Mai 80.000 ljudi I jHiHi Italiji |e liedno umrlo od lakote Badoglijev ћНе na pomoč, ki je odkril katastrofalno politiko zapaflnih sil - Hinavske obljube zaveaiikov Milan, 16. maja. Ce bi bil še potreben dokaz, v kakšno nesrečo je klika okrog Viktorja Emanuela in Badoglija pahnila Južno Italijo, je to sedaj izdajalski maršal sam dokazal. Badoglijo je bil namreč z ozirom na naravnost grozovite razmere, ki vladajo v krajih, zasedenih od Britancev in Amerikan-cev primoran, da pošlje prošnje pismo na nadrejeno mesto zaveznikov, ki ne vsebuje samo posrednega priznanja nesrečnih posledic njegove izdaje, temveč je tudi prvikrat od le strani navedeno število Južnih Italijanov, ki so umrli od lakote, ki pa z ozirom na stvarni položaj vsebuje samo en del ne sreče. Je pač mnogo povedano, če mora ta mož. ki je domnevno »v sodelovanju z zapadnimi silami« hotel preskrbeti Italiji »boljšo bo-dočnost«, danes v pismu prositi, da se dovoli italijanskemu ljudstvu, »da bi krilo svoje najprimitivnejSe potrebe v bivših italijanskih kolonijah«. Badoglio je, kakor govore, v tem pismu opisal revščino Italijanskega ljudstva ▼ vseh podrobnostih in opozoril, da )♦ po »površnih podatkih« v mesecih januar — april na južnoitalijanskem ozemljm, ki je zasedeno po zaveznikih, umrlo 80.000 ljudi od lakote ali od bolezni, povzročenih Po nezadostni prehrani. Badoglio je, kakor vse kaže, vedel že vnaprej, da bo njegov klic na pomoč pri zave*-nikSi načel gluha ušesa, ker je izrecno ie-Jartt, da popolnoma razume, da morajo ze-padne sile т prvi vrsti skrbeti za »voje jake, № da imajo z ozirom na 'P^^^^ečo invazijo« malo ladij na živeža, ali nsi saj dovolilo. da_bi_neka^ Nesmiselno uničevanje Lastno poročilo tH Krdiabnrg, 14. maja. Dne 30. ^ril« M ▼«6)a telpa banditPY lažaaJft^gra-d Heiligeik-geist pri Laak, Kreis Krainburg. Istega dn* ■o Titovi banditi r Kreisu Krainburg napr&-viK še dve enako barbarski uničenji, in sicer >o T Ladji okoli polnoči zažgali tvornioo papirja« ogenj je uničil skladišče, obratovalnice Ml skladišče orodja, kakor tudi gospodarsko poslopje. Zjutraj so banditi razstrelili vodni stolp v St. Veit. — Na progi Tersain — Schwarzendorf pri Mannsburgu, Kreis Stein, je 1. maja razdrla približno 50 mož močna tolpa okoli 8 tirničnih dolžin. Ta grdi atentat na mirne potnike na srečo ni povzročil katastrofe. — V Feistritzu-Wo-ehein, Kreis Radmannsdorf, je 2. maja zvečer vdrla večja tolpa banditov r v a« in je razdejala pohištvo na poštnem uradu, občini in mlekarni. Pri tem so banditi ukradli okoli 300 RM denarja. Istega večera so r Jauer-burgu, Kreis Radmannsdorf banditi enlčil* dva droga električnega voda. še dalje srditi boji na fronti v Južni Italiji Oberkommando der Wehrmacht }e dne 15. maja objavilo: Ob spodnjem Dnjestru smo zavrnili veA po oklopnjakih podprtih krajevnih napadov Sovjetov. Na ostali vzhodni fronti je bilo le majhno bojno delovanje med Karpati in zgor-njirn Dnjestrom ter južno od Berezine. Nemški brzi čolni so pri močnem sunku v Finski zaliv potopili pri otoku Lavanssari neko sovjetsko stražno ladjo. Na južnoitalijanski fronti je sovražnik tudi včeraj nadaljeval s svojimi napadi, ki jih je izvajal z -1° ''Porabo ljudi in materiala. Po srditih bojih, pri katerih je nasprotnik Zgubil 50 oklopnjakov samo južno od Cassi-R», so se naše čete v najjužnejšem odsek« fronte odmaknile za nekaj kilometrov prott ^'padu na pripravljen zajezujoči položaj. ®bergefreiter Albert Bruckner iz neke stot-nije lovcev padalcev je v 24 urah odstrelil Sest sovražnih oklopnjakov. Italijanski brzi čolni so potopili na morju pred Anziom neko ■ovražno korveto. Krovno protiletalsko topništvo nekega nemškega parnika je potopilo zapadno od Liverna nek sovražen brzi čoln in poškodovalo težko nekega drugega. V pretekli noči so posamezna brhantka letala odvrglk bombe na Koln. Močan odred težkih nemških bojnih letal Je dne 15. maja zarana izvršil strnjen napad na Bristol. , , ,, , Kommodore nekega oddelka eev, Oberst Walter Oesau, ki ga )• «11 fuhrer za 117 zračnih zmag nad brltansko-severno-ameriškim nasprotnikom odlikoval * Eichen-laubom mit Schwertern zum Ritterkreuz des Eisernen Kreuzes (hrastovlr- listom z meči k viteškemu križcu železnega križa), je umrl junaške smrti v zračnem boju. Z njim zgubi zračno orožje enega izmed svojih najodlič-nefltt kvskih letaloev tn vodij odredov. italijanske tvrdke spet navezale ožje trgovske stike z bivšimi italijanskimi kolonijami. Badoglio je opozoril, da se blago, ki se tam izdeluje, po obvestilih, ki jih je prejela njegova vlada, v celoti uporablja za namene zaveznikov in se izvaža v Anglijo in Ameriko. Ali to blago bi se nujno potrebovalo v Italiji, dokler zapadne sile ne bi pričele oskrbovati ljudstvo. Kakor je bilo pričakovati, so »osvoboditelji nesreče in gorja« dali odgovor, ki mu glede cinizma in surovosti pač ni kaj oporekati. Amgot, kot za taka vprašanja pristojna organizacija, je obljubila, da bo stvar dobrohotno preiskala', ali je dala dovolj jas- no razumeti, da Južna Italija iz bivših italijanskih kolonij ne mor« dobiti živeža. Pad pa postoji od strani zaveznikov načrt o nadaljnji odpošiljatvi italijanskih delovnih moči ▼ Severno Afriko in Angleško, »da bi se število nekoristnih jedcev še bolj zmanjšalo«! Mesto živil čutijo torej Južni Italijani še dalje suženjski bič, medtem ko vlado Badoglija še nadalje obsipavajo s sadističnim posmehom. Z eno besedo: ne nečloveška iz-stradaina politika zaveznikov je kriva groznih razmer v Južni Italiji, ampak nesposobnost izdajalske vlade. Bolj krepke zaušnice podlež Badoglio za svoje nepošteno postopanj« pač ni mogel dobiti. Boris Kidrič $e gre zalionodajalca Komunistični banditi bi radi izdajali zakone - čudni zaključki Ljubljanski list »Slovenec« prinaša pod tam naslovom sledeče zanimivo poročilo: Osvobodilna fronta kaže sumljive znake razpadanja. Prav za prav je že umirajoča zver, ki jo kdor koli samo še umetno drži pri življenju. Treba ji je zadali samo še zadnji sunek in zver bo poginila. Ta sunek ji je sposobno zadati naše domobranstvo! OF živi samo še od »transfuzije«. Zanesljiva poročila vedo povedati, da je borbeni duh med komunisti popolnoma na tleh. Bataljon šteje od 80 do 120 ljudi, katere ustrahuje deset do štirinajst komunistov. PriSilni mobilizi-ranči se v velikem številu predajajo domobrancem ali pa nemškim četam. Zakaj? Največji vzrok je komunistični teror. Orožja jim š« toliko ne primanjkuje kakor pa hrane, obleke, obutve in zdravil. Po zanesljivih podatkih vemo, da je do 75%-Ljudi med копбд* nisti spolno bolnih. Njihovo glavno poveljstvo je izdalo v šestih mesecih že tri opozorila, da naj se prepreči širjenje spolnih bo-leini in uši ter garij! Izgube, ki jih doživljajo komunisti zaradi begov in bojev, krijejo samo še z zaslepljenimi. Med prebivalstvom vlada obup. Navdušenj# je že davno splahnelo. Dela je dosti, delavcev pa ni. Hujše pa so posledice, ki se že kažejo zaradi slabe prehrane. Ljudem pešajo oči, sluh in izpadajo zobje, in to vse zaradi enostranske prehrane. Soli, kvasa, olja, masti in sladkorja sploh ne uživajo т nekaterih krajih že sedem mesecev. Priče pripovedujejo, da plačujejo tihotapci sol po 30 lir kg, dokler pride v roke, te podraži na 60 lir. Ljudje hodijo peš po moko v Trst. Ta pot je dolga čez 200 km mamo r emo »mer >n to po (Nadaljevanje a* S. etraal.) >Klpw York Times« o iakosli »ilaniskegm okopa Kakor ga vidijo Amerikanci - Presenečenja pridejo pri invaziji Vlgo, 16. maja. Vojaški strokovni izvedenec »New Y#rk Timesa« je izjavil, da so nemške utrdbe v Zapadni Evropi »izvanred-no močne«. List piše, da je nemška obramba v Zapadni Evropi utemeljena na strmem in težavnem obalnem ozemlju, za katerim stoje divizije za obrambo obale, podprte po gibljivih modernih rezervah. Se dalje v tu-zemstvu so pripravljeni nadaljnji obrambni pasovi. Na obali se oslanja celokupna obramba na težke topovske položaje, bunkarj*. žične zapreke, milijone suhozemsklh min, podvodne zapreke In več sto avtomatskega orožja in ogromne zapreke proti oklopnja-kom. Skorajda vsako mesto na obali in tudi mnoge kmečke hiše so spremenjene v male trdnjave in je pri tem zidovje ojačeno z že-lezobetonom In so v oknih vzidani proti-oklopnjaški topovi, ki imajo pregled po obali. Strojniška grezda se nahajajo do samih Trat od bunkerjev. Na nekaterih predelih obale je sistem obalne obramb* globok deset do 12 milj. Ogromni vzidani topovi, izmed katerih so bili nekateri izločeni iz Ma-ginotove črte stoje, podprti po železniških topovih in topništvu posameznih divizij in so pripravljeni la obrambo obale. Večina pešadijskih divizij je bila ojačena po topniških, protioklopn) aških in protiletalskih topovih. Mnoqo teh o v, posebno pritio-ktopnjaški topovi in manjše avtomatsko oroi-je so T kazematah ali podzemnih postojan-kah, medtem ko so bila za srežno osebj« zgrajena posebna pred bombami varna ste-nišča. Na obrežju je večkrat železobetonsko zidovje več čevljev visoko in več čevljev široko, ki bi se moralo premostiti, pi-eden bi oklopnjaki in moštvo prišli na ono stran. Tudi jarki proti oklopnjakom so izkopani. Slavni »zmajski zobovi« t. j. železobetonske plošče, ki so bile značilne za večji del nem-ike obrambne črte, so ravno tako vzidane radi varnosti proti oklopnjakom. Zadnje cele iz Krima na bopini DosežMi je velik nemško-romunski uspeh - Najhujše krvave zgube sovražnika Oberkommando der Wehrmacht je dne dne 14. maja objavilo; S Krima so dne 13. maja odpeljali zadnje nemško romunske čete na kopnino. Od 1. novembra 1943. so tam boljševiki z veliko premočjo naskakovali našo slabo obrambo. V aprilu se je pokazala potreba, da umaknemo naše čete na ozek obrambni obroč okrog Sebastopola. Tudi tam so spodleteli nadaljnji poskusi Sovjetov, da bi z 29 divizijami strelcev, več topniškimi divizijami, brigadami oklopnjakov in pomorskimi brigadami razbili obroč in uničili nemške sile, pri čemer je imel sovražnik najhujše krvave zgu-be. Odredi lovskih, bojnih letal in za bo) iz bližine so vzorno podpirali obrambni boj čet na kopnem in pri tem uničili samo v času od 8. aprila do 12. maja 604 sovražnih letal, 106 oklopnjakov in 113 topov. V edinstvenem prevažanju so enote nemške in romunske vojne ter trgovske mornarice ter prevozni odredi zračnega orožja kljub močni sovražni obrambi pripeljali na Krimu bojujoče se • zavezniške čete nazaj na kopnino. Ob spodnjem Dnjestru so naše čete odstranile neko nadaljnje sovražno mostišče In pri tem uničile močne sovjetske sile. Boljševiki so zgubili številne mrtve. Pripeljali smo 750 ujetnljcov, uplenili ali uničili 44 to pov ter številna druga orožja. Močni oddelki tenkih nemških bojnih letal so v minuli noči napadli kolodvoi Fastov. Na»tall se številni požari Im ekiploiije. Od ostale fronte pero- čajo samo o živahnem krajevnem bojnem delovanju v predzemlju Karpatov, sicer pa ob nobenih posebnih dogodkih.. V mostišču pri Nettunu je bilo samo male krajevnega bojnega delovanja. Boji na italijanski južni fronti so se zlasti v 'prostoru Severno od Castellforte iti južno od Cassina nadaljevali z naraščajočo silovitostjo. Naše čete so se branile z vzorno hrabrostjo, prizadele nasprotniku hude krvave zgube in Pripeljale številne ujetnike. Po trdih bojih se je sovražniku, ki so ga podpirale množično topništvo ter močne skupine oklopnjakov in bojnih letalcev, posrečilo, da je v enem odseku pridobil sveta. Bitka se nadaljuje. Dne 14. maja zarana je močan odred bojnih letalcev z dobrim uspehom bombardiral pristaniško ozemlje Neaplja. Pri obrambi sovražnih zračnih napadov na Zgornjo Italijo in na prostor, ki je blizu fronte, smo Sestrelili deset letal. Severnoameriški bombniki so ob močni zaščiti lovcev napadli več krajev v ozemlju Vzhodnega morja in v Zapadni Nemčiji. Zlasti so nastale škode In zgube med prebivalstvom v mestih Stettin In Osnabrilck. Pri tem in nad zasedenimi zapadnimi ozemlji smo uničili 41 sovražnih letal Pred nizozemsko obalo so predstražni čolni v pretekli noči z obstreljevanjem zažgali nek britanski brsl čoln in poškodovali več drugi. . 4. Jahrgang Za kaj se bojujemo? Spisal Reichspressechei dr. Dietrich Ce vojak v urah premisleka ▼ dolgSi r bunkarju prebitih nočeh, ali pred velikimi boji, ali po trdih bojih, ali če čete stoje nered, če na dolgih marših in daljnih vožnjah premišljuje o globljem smislu ogromnega dogajanja, т katerega je zašel, se mu nad vsemi vprašanji, ki ga razgibajo, poraja ved* no odločilno In usodno vprašanje glede bodočnosti, glede zadnjega cilja trde in krvav# poti, po kateri mora hoditi. In kdo bi bil bolj upravičen, staviti to vprašanje, kakor vojak, ki se bojuje leto za letom daleč od svoje domovine in krvavi in dan na daa stavlja svoje življenje na kocko? In prav ta« ko kot vsakega vojaka razgiba danes mllk j one in zopet milijone ljudi v domdvinl irto vprašanje: »Zakaj se bojujemo? Za kaj i*« tvujemo? Zakaj prenašamo te težave?« Ce si zastavimo to vprašanje, spoznamo pri vsem popolnoma jasno eno stvar: Mi, Nemci se bojujemo v tej vsiljeni nam vojni za svoje življenje, za življenje našega naro« da, za življenje vsakega posameznika in za življenje naših otrok. Mi branimo v tem boju svojo osebno -svobodo, svojo socialno eksistenco, vso svojo kulturo in vse pridobitve naše civilizacije. — Z eno besedo: bo» jujemo se za vse, kar da sploh vrednost človeškemu življenju! Vemo, da čaka preživeče suženjstvo, ki je hujše kot smrt, če ne bi biU kos težavam te vojne; če bomo v boju premagani, nas nič ne bo moglo rešiti takšne usode kljub vsem praznim obljubam sovražne propagande. Toda v tej vojni gre še la veliko več kot za našo osebno usodo. T. ojDrambi naše eksistence in vseh njenih vred« nost nikakor ni v vsej svoji velikosti in pomenu zajet smisel tega boja. Šele polagoma nam postaja jasno, da smo sredi ,najmogo6» nejšega socialnega prevrata v življenju narodov, ki je kedaj razgibal usode človeštva. Svet zadobiva z revolucionarno hitroctja novo lice. Usoda je postavila našo generacijo sredi tega gigantskega procesa preoblikovanja. Ne moremo se mu odtegniti, Л kot neprizadeti opazovalec! stati ob strani, ml moramo sooblikovati, če hočemo ali nočemo. Kajti nismo si stavili t* naloge mi, ampak življenje nas sili, da jo Izpolnimo. Ko je leta 1914. izbruhnila prva svetovna vojna, še nismo vedeli, in nihče tega ni mogel slutiti, da se je z njo sprožil prevrat ogromne izmere, da je s to vojno potekla cela doba in da je začela nova doba т sožitju narodov. Takrat smo šli v vojsko i miselnostjo stare cesarske Nemčije. Dogodki so minevali dan na dan, leto za letom mimo nas, ne da bi mi imeli pojma, da bomo Iz te vojne kot drugačni jjudje, kot kakršni smo se podali т njo. Danes pač vemo 1# spoznamo ko pogledamo nazaj, da se je ta* krat v dnevih avgusta 1914. leta končal Bri' null In nikdar več ne povračujočl se svet ia da se je pojavil nov svet socialnega in družabnega razvoja z drugimi predstavami, drw gimi oblikami in drugimi pojmi, kot minwlit Že tri desetletja stojimo т tem ves svet ob» segajočem procesu preoblikovanja. T nacfio-, nalsoclalistični Nemčiji je že т mirni dobi dobil vidno obliko; toda kakor se je me-ščanstvo v notranjosti Nemčije pred 193& letom upiralo temu razvoju k novim oblikam človeškega življenja, ne da bi ga moglo zadržati, tako so poskušale po 1933. letu tudi vladajoče plasti drugih narodov »topit* nasproti temu naprednemu, socialnemu i* družabnemu razvoju, ki je bil najprej liobH« kovan v Velikonemškem Reichu. Izbruhnila je druga svetovna vojna. In tudi narodi, ki so jo zvili s trte, bodo izJM is te vojne svetov v drugi podobi in obliki, ko* v tisti, v kakršni so stopili v njo. Tudi oni niso vedeli, kakšen je cilj potovanja, ko to nam vsilili to vojno. Sedaj že pričnejo si*-titi, in nekoč bodo to vedeli. Med težkimi pretresljaji te vojne se končnoveljavno pogreza stari svet, in iz nje bo izšel nov, И bo skozi stoletja lahko kazal pot socialnim in naprednim zahtevam človeštva. Po svojem velikem Fflhrerju je Nem*## ustvarila socialne ideje našega stoletja, U imajo namen, da odprejo-delovnemu člov» štvu vrata v boljšo bodočnost Toda ko Ц nemški narod začel, krepko uresničevati t# epohalne ideje In s tem dal zgled vsem narodom, so se zakadili v Reich kapitalistični „Zmaga nad Titovimi barbarskimi clt}!" Belgrad, ^6. maja. Znani srbski politik ia publicist Spalajkovič izraža v list« »-Nova vreme« svoje veselje glede zadnjega poraza Titovih tolp in piše med drugim; Tito si je zadal nalogo, da uniči srbski nacionalizem. Za čegav račun to dela, to re vsak Srb. Komunistično maščevanje in boljševiak# metode so mu sredstvo za dosego tega fUj#. Ali Srbija ve, da je boj proti Titu In njegovim tovarišem najusodnejši čas v življenj« srbstva. To je boj za življenje In smrt. Tukaf ne gre za oboroženo obrambo, ampak se zmago nacionalnega življenjskega pojmove-nja nad Titovimi mednarodnimi brecfootniml in barbarskimi metodami ia stran X. — eter. 88. KARAWANKEN BOTE Sreda, 17. maja 1944. Iziemalci in boljševiški imetniki sužnjev, da bi takoj v krvi brezobzirne vojne iztrebljenja enkrat za vselej zadušili poskus socialne osvoboditve vseh tvornih ljudi. Za to se danes z vso strastjo in odločnostjo bojujemo proti silam človeškega nazadovanja in socialne teme v najgigantnejšem boju za nov in boljši svet. Kolo zgodovine se premika. Kdor ne stremi i njim naprej, tega bo končno pomandralo, četudi se včasih morda zdi, kakor da bi ga duhovi preteklosti mogli še enkrat ustaviti. Na tej poti ni nobenega nazaj. Po njej )• treba korakati naprej, ali pa poginiti. V tem velikem svetovnem dogajanju je nemški vojak borec za pravice delovnega ljudstva in socialni podvig nacije. Bojuje -se v veliki armadi usodne revolucij«, ki bo na koncu odnesla zmago, ker nosi prapor bodočnosti. Boris Kidrič se gre zakonodaialca (Nadaljevanje s 1. strani.) gozdu. Eno je neizbežno; Lakota nepremagljivo preti... SIcer pa vse to ni nobena ta)-. nost. Na stotine je prič na razpolago, če bi morda kdo dvomil, da je v komunističnem ' raju res tako hudo. Vse to ni važno! Pred teboj Imamo neki drugI vir, ki kaže presenetljivo In obenem sumljivo spreminjanje OF. To je 4. in 5. številka »Slovenskega poročevalca«. Mi se sicer s to cunjo ne bi bavlli, če nas k temu ne bi prisililo usmiljenje do tistih duševnih revežev, ki vanj pišejo In do onih, ki ga še bero. Ta podtalni listič je danes že silna redkost. Baje ga tipkajo samo v 400 izvodih. Za 4. številko je napisal uvodnik v stilu četrtoSolca sam Boris Kidrič. On piše, da je 19, in 20. februarja 1944. zboroval v Črnomlju »prvi slovenski parlnment«. Ce je to res, kar pripoveduje Boris Kidrič, potem ves ta njihov parlament ne spada v ječo, ampak v blaznico. Zakaj? ICato ker ne vlečejo samo slovenskega naroda za nos, ampak se tudi med seboj norčujejo. Kakšen smisel naj Ima brezplodno čvekanje o nekih zakonskih predlogih in deklaracijah? NJč manj kakor 23 zakonov in deklaracij je sprejel v dveh dneh »svobodno Izvoljeni parlament«. Kje, kdaj in nad kom se bodo taki zakoni Izvajali, je seveda drugo vprašanje. Zaradi omejenega prostora ni mogoče priobčiti vseh nesmiselnosti, za ilustracijo človeške neumnosti, naj služI kot dokaz »zakon o, narodnem davku« o obdelavi vse plodne zemlje, za za-, ščito semen in plemenske živine, o ustanovitvi komisije za upravo razlaščene zemlje In imovine na slovenskem ozemlju, o zaščiti gozdov na slovenskem ozemlju.« Dovolili bi si samo vprašanje, s čim naj plača ubogi kmet »narodni davek«, če pa sploh nobenega zaslužka nI. Zakaj pa »svobodna vlada« jemlje ubogemu ljudstvu Se tiste lire, ponuja pa mu bone, katere sami komunisti ne marajo? Pred kom naj zakon ščiti plemensko živino in semena? Ali tudi, tedaj velja ta zakončič s tremi paragrafi, kadar pride komunistična druhal In zakllče: »Večerjo za 20 ljudi!« In ko ubogi kmet prosi, da «0 mu že vse vzeli, mu s samokresom zagrozi politkomisar; »Vzemi, kjer veš in znaš, mi hočemo jesti!« Ali je tako živina zaščitena, da so pobrali večini kmetov zadnjo kravico in edinega prašička iz hleva? In zakon o obdelavi zemlje? Zdaj, ko so vsi ljudje pred njimi zbežali, stari in mladi, moški in ženske, bodo sami zakoni zemljo orali. Morda bodo pa bindlti poklicali iz grobov okrog 30.000 mrtvih Slovencev na,delo? Pred kom naj zakon ščiti gozd, ko kmet že tri leta ni niti ene smreke prodal iz gozda, niti ni drva sekal v gozdu iz strahu pred tolovaji? Velikopotezen je zakon o razlastitvi v Juini lliiliji je izplainlela noua bilha ( zircalo časa ) Trajni zračni napadi na zasedena zapadna ozemlja. Srdita borba pri Sebastopolu Oberkommando der Wehrmacht je dne 13. maja objavilo: Naše zadnje čete pri Sebastopolu so se tudi ie včeraj srdito borile proti številčno veliko močnejšemu sovražniku In z zgledno hrabrostjo krile odvoz nemško romunskih skupin. Na zahodnem bregu Moldave so romunski odredi v trdih bojih obkolili dele sovražne strelske divizije in jih uničili. Sovjeti so imeli visoke krvave zgube m zgubili več sto ujetnikov. Močni odredi nemških bojnih letal so napadli v pretekli noči železniško križišče Kalinkoviči in z mnoštveno odvrženimi razstrelniml in zažigalnimi bombami dosegli ^sežne požare in obširna razdejanj«. Na ostali vzhodni fronti me niso vršila nobena pomembna bojna dejanja. Iz mostišča pri Nettunu poročajo, da j* oživelo obojestransko delovanje topništva, sicer pa se vršili samo krajevni boji. Na južni fronti je sovražnik vzhodno od zaliva pri Gaeti do prostora severozapadno od Cas-sina prešel z močnimi silami, podprtimi po silnem topniškem ognju, številnih oklopnja-kih in bojnih letalcih, v napad največjega sloga, s katerim bi rad odvrnil in priklenil. Razvili so se hudi boji, med katerimi je nekaj višinskih položajev večkrat menjalo posestnike. Ker so na obeh straneh poslane v bo] nove sile, postaja bitka trajno silnejša. Skupine sovražnih bombnikov so včeraj izvršile napade ne več pristanišč ob itali-Janski zapadni obali, zlasti na Genovo. Po protiletalskem topništvu zračnega orožja smo sestrelili 13 sovražnih letal. Odredi bojnih letalcev so bombardirali v noči na 13. maj dva sovražna letališča ob vzhodni obali Korzike. V napravah letališč in med odstavljenimi letali so nastali Številni požari in razdejanja. Cilj napadov močnih skupin severnoameriških bombnikov je bil včeraj več krajev v Srednji Nemčiji in Bruxi povzročili so škode in zgube med prebivalstvom. V silnih zračnih bojih in po protiletalskem topništvu smo sestrelili 91 severnoameriških letal, med njimi 78 itirimotornlh bombnikov. V zadnji noči je slabejša skupina britanskih bombnikov napadla cilje v severnonemškem obrežju in v Belgiji. Nočni lovci so sestrelili 13 itirimotornlh letal. Trajni močni napadi britansko severno-ameriških bombnikov proti zasedenim za-padnim ozemljem se lahko smatrajo za pripravo invazije. V razdobju od 1. do 10. maja je zgubil sovražnik pri tem 182 letal, med njimi 120 štirlmotornih bombnikov. Velik nspeh nemških torpednlh letalcev Potopljenih 49.000 brt - 7 sovražnih strelskih divizij ob spodniem Dnlestru razbitih Oberkommando der Wehrmacht je dne 12. maja objavilo: V našem zoženem mostliču zapadno od Sebastopola so se nemško romunski odredi tudi včeraj trdovratno upirali z nadmočnimi silami naskakujočemu sovražniku in odstrelili večje število oklopnjakov. Pred Tuapse je podmornica potopila nek sovjetski tor-pednl čoln. Pri včeraj javljenem razbitju sovražnega mostišča ob spodnjem Dnjestru so čete, ki jih vodi General der Infanterie Buschenha-gen, razbile sedem sovražnih strelskih divizij ter dele ene divizije topništva in divizijo protiletalskega topništva. Razen tisočev padlih so bolJSeviki zgubili 2600 ujetnikov, nad 600 topov in metalcev granat, 334 strojnic ter Številna druga orodja in vojni material. V ozadju južno od .Polozka so odredi vojske in policije skupno s prostovoljci domačinov ob težavnih vremenskih in terenskih prilikah z odlično podporo bojnih in bombnih letalcev zračnega orožja v tri tedne trajajočih trdih bojih obkolile In razbile močne sovjetske tolpe. Sovražnik je imel visoke krvave ^.gube. Naštetih je bilo veliko čez 6000 mrtvih, pripeljali . smo 6700 ujetnikov, uničili 102 taborišča tolp, 264 bunkerjev in bojnih postojank ter uplenili alt uničili številna težka in lahka orožja, kakor tudi obsežen vojni material. Pri ponovnih napadih sovjetskih letal na nek nemški konvoj pred sevemonorveško obalo so lovci in krovno protiletalsko topništvo sestrelili 16 sovražnih letal. Eno lastno zaščitno vozilo smo zgubili. V Italiji )• izvršil sovražnik južno od Aprilije in vzhodne od zmMvm pri Gnetl številne slabeiše ne- imovinel Da, da, to bi hoteli, upravljati tujo imovino. V tem grmu tiči pravi zaječi Vsi ti in ostali zakoni so pesek v oči ljudem in nimajo nikakega učinka. Danes aH jutri bodo prišli tja domobranci in vsi zakonodajalci bodo prvi pobegnili kakor vedno. pade, ki smo jih zavrnili ob visokih krvavih zgubah nasprotnika. Lahk« nemške pomorske bolne mile so na Jadranskem morju potopile neko večjo sovražno motorno ladjo. V boju proti komunističnim tolpam na Balkanu je 392. hrvatska pehotna divizija, pomešana z nemškim Izvežbajočlm osebjem pod vodstvom Generalleutnanta Nickla v zadnjih štirih mesecih z bojem osvobodila večji del jedra hrvatske države. Komunisti so v teh bojih zgubili 3000 mrtvih In 1200 ujetnikov. Uplenjenih ali uničenih je bilo 16 topov, 185 strojnic, številna mkladišča z oskrbo In municijo. Odredi nemških torpednlh letal so dne II. maja zvečer napadli na morju vzhodno od Alžira nek sovražni oskrbovalni konvoj In potopili sedem tovornih ladij z 49.000 brt in enega rušllca. 12 nadaljnjih tovornih ladij s 86.000 brt, ena -velika petrolejska ladja, ena lahka križarka In dva rušllca sta bila poškodovana. Severnoameriški bombniki so pozno popoldne napadli kraje v Jugozahodni Nemčiji. Zlasti v Saarbrdcknu so nastale škode in zgube med prebivalstvom. Uničenih je bilo 31 sovražnih letal, 16 nadaljnjih letal je bilo sestreljenih pri nočnih napadih nad zasedenimi zapadnlml ozemlji. Predstražnl čolni mo v noči na 11. maj pred nizozemsko obalo poškodovali dva britan-" ska brza čolna tako težko, da se jih lahko šteje med potopljene. En lastni stražni čoln se je potopil. * Orlemanski zopet razrešen službe Lizbona, 16. maja. Kakor poroča Reuter iz Lizbone, ]• pristojni škof prepovedal duhovnu Orlemanskemu, ki je kakor znano pred kratkim obiskal Stalina v Moskvi, za nedoločeni čam branje maše in Izvrševanje vmakft druge cerkvene funkcije. Mesto Florepca je bilo spet dva dneva zaporedoma cilj terorističnih zračnih napadov od strani Anglo-Amerikancev, čeprav je mesto z obzirom na nenadomestljive umetnine brez vsakega vojaškega ali vojnovažnega značaja. Državni šel Franco Je v nekem nagovora o priliki predaje neke listine o častnem državljanstvu izjavil, da on ostane nasprotnik komunizma, komunizem stremi za tem, da bi razkrojil mir in red pri narodih. Žalostne skušnje primoravajo torej Španijo, da j* na straži. »Exchange« javlja iz Washingtona; Kitajski poslanik Tao-Ming je predal predsedniku Rooseveltu nujno prošnjo za pomoč svoj* vlade, ki stoji v zvezi z novo Japonsko ofenzivo v Kitajski, Konferenca dominionsklh vladnih predsed-nikov,_ ki bi naj bila prvotno končala svoje delo že v tem tednu, bo kakor poroča »Stockholms Tidnlngen«, trajala še 14 dni ra» di tega, ker želi Churchill, da se obravna* vajo na konferenci še številna vprašanja. »Times« poroča o novem po|avu gangst##* skih tolp v Chikagu, ki znova razsajajo in te še pod imenom Capone (bratom prejšnjega državnega sovražnika št. 1). Alkoholni promet črne borze, število Igralskih beznic in bordelov, tako ugotavlja list, se pomnožuj* ravno tako kakor število umorov. Moskovsko potovanje Badoglijevaga ministra Togliattija, tako izjavlja »Arriba« v na. kem komentarju, ponovno kaže, kako škodljivo se je komunizem že razširil v sredo* zemskem prostoru. 16 bukareških 2idov Je vojno sodišče obsodilo na kazni zapora, ker niso izpolnili svoje dolžnosti glede zračne obrambe. FUhrer I# podelil Rltterkreuz des Krlegs-verdienstkreuzes mit Schwertern (vitežkl križec vojnega križa za zasluge z meči) Oberstu i. G. Eberhardu Finckhu, Oberquar-tiermelstru neke vojne skupine na jugu vzhodne fronte. Gandhljevo zdravstveno stanje se Je, kakor poroča Associated Press iz Juhu, sedanjega Gandhljevega bivališča, močno poslabšalo. V zadnjem času leži brez zavesti. Najbližje kroge mahatme vznemirja vedno bol) preokret Gandhljevega obolenja. Klika jugoslovanskih emigrantov v Londonu je v polnem razsulu, poroča švicarska brzojavna agencija. Več emigrantov, ki Je izjavilo, da odstopijo, zahteva, da bi jih sprejel Titov zastopnik v Londonu. Iz krajev Srednjega Iraka in iz bližine Kaspiškega morja poročajo o vstajah. Uporniki so uničili prevoze na tovornih avtomobilih Sovjetov in zapadnlh sil In ustavili via-' ke. Zadnji, .vzrok ES'vatajo je bil ta, da so bili, v m«»tih^ ki. mo 41h zmmedU puščeni dosedanji občinski činovniki in na: domeščeni z iranskimi komunisti. Približno 170.000 do 180.000 japonskih mož v starosti od 14. do 40. leta, ki so preje delali v raznih, ne vojnovažnlh obratih, j* bilo sedaj uvrščenih v oboroževalno industrijo. Tvorni«# Detroit avtomobilske družbe Paccard so morale v petek zvečer zapreti svoj obrat, ker se je še dalje razširila stavka vodilnih delavcev. Paccardove avtomobilske tvornice so izmed največjih oboroževalnih obratov v Zedinjenih drža ah. Verlae und Drack: N8.-Gauverluc end Drnckerei K&mten GmbH. Kiavenfurt. — VerlaMleiter: Dr. Emil Haitian. — Hnnotechriftleiter: HoretnjBnn. Ziirzeit let AnzpiMnlisfp Nr 1 irilIHrr. HANNE5 PETER STOLP, SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urfi*b*r ReeliHcKuk) MlHttlcUuHeh« Rom#n-Rorremponcl*n«, L«1piig C1 fit »Ne, ne, razžalll me nI«, )e rekel škof obupano. »Toda, kakor vse kaže, me hoče spraviti ob pamet. Kakor hitro me zagleda, me hoče popolnoma zavzeti In govori vame toliko, da mi kar začne Šumeti v uSeslh.« »Oh, tiste običajne zgodbe o čebelah, o katerih grof Kiš tako rad pripoveduje?« »Da, zgodbe o čebelahi« je rekel škof divje. »Pravkar sem ušel družbi grofa Kiša. S skoraj vzhičeno strastjo mi vedno znova pojasnjuje, naj nikoli ne dam čebelam piti viskija. Ta nesmiselni nasvet ne izhaja od njega. Hotel sem pomiriti Kiša, toda ta človek je pač kakor obseden. Niti do besede te ne pusti. Kutifalvi, vprašam vas: kakšen opravek naj pač imam s čebelami j a z, služabnik božji? Kaj mene brigajo čebele?« je nadaljeval škof skoraj kričeče. »Niti pojma nimam o čebelorejl, pa pride ta človek in ml na vse krlplje vsiljuje nasvete, ki mi jih ai treba nikdar v življenju. Čebele, grof Kutifalvi, čebel#! 2e pci tej besedi sami me spreletava zona. Nikdar je ne bom več mogel slišati, ne da bi me obhajala groza!« »Seveda bom«, je rekel graščak s prizadevno uslužnostjo, »takoj dal prbsitl grofa Kiša, naj pride k meni In mu.. « »Prosim, grof Kutifalvi«, ga je prekinil spe-hani škof, »ne trudite se. Moj sklep j« neomajen. Odpotujem. Srečo in blagoslov novo-porOč«no#ma in vaši obit#lji, grof Kutifalvi. Priporočit# m# prosim tudi vojvodinji. In jeseni bora zopet enkrat prišel v grad K6ha-lom. če se ne bo morda ravno takrat mudi) tu ' :' grof "'iž Zdravstvujtel Vse do broi« »Ampak, prosim vas, gospod škof«, je jecljal Kutifeivl, vendar je bil duhovni gospod tu že pri vratih. »Usmiljeni Oče«, je rekel tam, »te čebele! Saj sem že čisto bolan!« In nagykunski škof j* zaprl vrata. 12. Gospodična Bui, bivša druiabnica grofice Karvayjeve je bila pri zajtrku v gostilni pri Rdečem volu v Keresturu, kjer se Je bila nastanila. Gospod Berkl, mali, debeli gostilničar pri »Rdečem volu« se je približal svojemu gostu in voščil dober tek pri zajtrku. ; »Hvala!« Je rekla gospodična Buš zviška. »Ehm, gospodična Buš«, Je začel gospod Berkl. »Kaj pa Je?« »Ali že veste najnovejše?« »No, kaj pa bo takega?« je menila gospodična Buš zaničljivo. Samo v sili J* bila poiskala to gostilno, in vrla zaupnost gostilničarja ji ni ugajala. »L# počakajte, gospodična BušI« ]# rekel gospod Berki tajinstveno. »Najnovejše je toi znana srečonosna postelja Donne Diane Je iz paviljona kOhalomskega gradu zginila brez sledu. Ljudje šušljajo, da mlada zakonca niti svoje« — gospod Berkl Je zardel, kakor se to spodobi — »niti svoje poročne noči nista mogla tam prebiti!« Gospodična Buš Je hipoma vzpela raz svojega sedeža ravna ko sveča. »To pa j# zelo zanimivo!« Je vzkliknila in njene oči so se potuhnjeno zaiskrlle. »V »-esnlci zelo znnimivo! Skrivnostno zahtevana oljnica In grofica Karvay — očitno je to v zvezi!« »Kako menite, gospodična Buš«, je vprašal gospod Berki. »Pustite m#, da itvur pramimUm, goapod Berki«, Je velela gospodična Buš. »Rada bi bila zdaj sama.« Razžaljen se Je gospod Berki umaknil. * »Ne morem vas spraviti ven, gospod Bautz!« je sopihala Flora dol v vodnjak. »Pretežki ste ml. Kaj napraviva zdaj?« »Ali ni nobenega drevesa v bližini«. Je rjovel Peter iz globine, »da bi nanj lahko privezali konec vrvi? Potem bi splezal po vrvi navzgor. Končno vendar ne morete zahtevati, da naj prebijem ostanek svojega živHenja v tem prekletem vodnjaku.« »Čakajte, goapod Bautz!« Je klicala Flora. , »Hudimana, seveda moram čakati!« je kričal Peter, ki mu Je v vodnjaku polagoma postalo neprijetno, ker mu Je bila pošla tudi baterija njegove žepne svetilke, tako da je stal v temi. Flora Je tekla do najbližjega drevesa in ovila konec vrvi trdno okrog debla. Nato se je vrnila k vodnjaku. »Gospod Bautz!« je zaklicala. »Hvala bogu, vsa) to še ve, kako mi je ime«, je Peter spodaj škrtal z zobmi. »Kaj pa Je?« je zakričal »Ovila sem vrv okrog drevesa. Zdaj lahko poskusite, splezati navzgor.« »Ali ste pa tudi vrv trdno zavozljali? Ali Je drevo tudi zadosti debelo?« »Vse Je v redu!« »T-fej! T-fej!« je zadonelo iz studenca. Očl-vidno si je Peter pljunil v roke. Nato se je vrv napela, in Flora Je, zadržujoč sapo, ča kala, da pride njen zaveznik na vrh. Končno se Je soplhajoči Peter pojavil ob ysbu vodnjaka. Imel Je veliko bulo na glavi, in ko se Je prhajoč vzpel čez ograjo vodnjaka, je videla Flora, da |e bila Petrova prej svetla obleka popolnoma zamazana In na mnogih krajih raztrgana. »Vi reveži Kakšen ste!« Je rekla Flora. »Nikoli več v svolem življenju no splc zam v kak v.odnjaki« se je hudbval Peter. »Ampak to ste vendar storili za svojega prijatelja in za Fani«, se Je dobrikala Flora. »Za ta 4va tudi«, 1# menil Peter, »V prvi vrsti sem pa to storil, ker ste vi to želeli. Lepo me je videti, kajne?« »Kakor kakšnega klatežal« Je ugotovila Flora smeje. »Pojdite, greva sMzi zadnji izhod parka, da vas ne bo nih.če videl tako opravljenega. Zunaj jo kreneva po poti do majhnih vrat v zidu. Skozi te lahko pridete v grad, ne da bi vas kdo videl, in s* pr#- oblečete« * Flora In Peter sta bila šla ob zunanji strani zidu parka vzdolž tam nahajajoče s* ozk# stezice, in sta stala zdaj pre', vraticaml, o katerih je bila pravila Flora. Flora Je pritisnila za kljuko. »Preneumno«, Je menila nevoljno- »Vrata, ki sicer nikoli niso zaklenjena, so zaklenjena. Zdaj bova pa že morala iti skozi prednji vhod.« »Meni to nič ne de«. Je rekel Peter, »kajti... hola, kdo pa prihaja tu?« Je vprašal. »Ni U to gospodična Buš?« Bila Je v resnici gospodična Buš, ki so Jo naglo približevala mladima človekoma. In ko je bila že čisto blizu, Je rekla razburjena: »Dobro Jutro, grofica Flora, dobro Jutro, gospod Bautz. Slišala sem o tem, da je zginila postelja z nebom.« »Ah, kje neki?« se jo oglasil Peter. »Mislim, da vem nekaj o tem«, je vneto nadaljevala gospodična Buš. »Govorite, prosim, gospodična Buš!« je zahtevala Flora brez sape. »Na dan z novico, sestral« je prosil Potor, naenkrat zelo prisrčno. »No stvar J# ta«, ]• pripovedovala goapo-dična Buš. »Včeraj mi )# grofica Karvay naročila, naj JI priskrbim oljnico tako; da toga nihče ne bo opazil. Nato sem morala spremljati grofico Karvavlevo do paviljona. Pred paviljonom ml je ukazala, naj počakam In naj jo posvarim, če bi se kdo približal. Nato je zginila z oljnico v notranjost paviljona, č#-gar vrata jo zaklenila. Mlttwoch, IT. MM 1M4. KAKAWANKBN BOTB Selte 8. — Nr. .44. Protest der ukiainischen Kircheniursten gegen den Bluttenor Moskaus Generdgouveraeur Dr. Frank empfing in Anwesenheit der Regienmgsvertreter die Hmipter der ukrainischen Kirchen Kraka«, 16. Mai. Generalgouverneiir Dr. Frank стрПп{ In Anwetenhcit yon Vertretern der Regierung des Generalgouvernementg mit dem Chef der Regierung, StaatssekretSr Dr. BBhler an der Spitze, die sich lurzeit im Generalgouvernement aufbaltenden HSupter der autokephalen wmd aatonomen orthodoxen Kirdien der.Ukraine. , Der Empfang im Festsaal der Burg stand im Zeichcn eines gegenscitigen herzlichen Einver-nehmens. Mit aufrichtigen Worten der Dank-barkeit wandten sich die Wiirdentrager der ein-Mlnen orthodoxen Kirchen der Ukraine und des Generalgouvernements an Dr. Frank, um ihm fiir di« wohlwollende Einstellung der deutschen Ver-waltung gegenuber alien Belangen der orthodoxen Kirche und ihrcr Gliiubigen und fiir d'« Fursorge, mit der deutscherseits die Erfullung religiosen Bediirfnisse der orthodoxen Glau-umgeben wird. zu danken. Anlafilich des Empfanges beim Generalgonver-"eur unterbreiteten die orthodoxen Kirchen-fursten im Namen des Episkopats der Geistlicb-keit und der vielen Millionen Glaubigen Ihrer Kirche Erklarungen fiber die Haltung der orthodoxen Kirchen gegeniiber Moskau. Diese Re-solutionen, die nach ihrer Verlesung Dr. Frank ausgehandigt wurden, gaben auch dem tiefen Abscheu Ausdruck, mit dem die orthodoxe Welt die hinterlistige Ermordung des Metropoliten Sergius durch die bolschewistisclien Agenten auf-nahm. Metropolit Polikarp, Administrator der ukrai-r.ischen autokephalen Kirdie. verlas eine Ent-schliefiung des Konzils der Bisdiofe dieser Kirche. k der «s unter anderem heiSt; „Dae Konzil stellt mit Abscheu fest, dafi e» weiterhin die Politik und Taktik des Bolschewismus bleibt, mit den hinterhaltigsten und verwerflichsten Mitteln auf die geistlichen Wiirdentrager einzuwirken und vor keiner Gewaltanwendung und nicht einmal vor dem auBersten Mittel des Mordes zuriick-zuschrecken. Solange in Europa diese Schande der Kultur — der Bolschewismus — existieren wird, solange werden solche Verbrechen nicht aufhoren. Nur mit der endgiiltigen Vernichtung des bolschewistischen Chaos kanri der wirkliche Friede erstehen." Ira Namen, der autonomen orthodoxen Kirche der Ukraine verlas Erzbischof Panteleimon von Kiew eine Erklarung. in der gleichfalle starketer Abscheu und ticfes Mitleid iiber die Nachricht von dem Opfertod des ermordeten Metropoliten Sergius ausgesprochen wird. Dieser neue Mord rufe den an dem verehrten Oberhaupt der Kirche, dem Metropoliten Aleksij, veriibten Mord in Erinnerung. Hier zeige sich wiederum die blu-t:ge Hand de.? Bolschewismus, der unerbittlich die orthodoxe Kirche mit alien grausamen Mitteln der staatlichen Macht knechte und verfolge. Aber das Blut des Metropoliten Sergius sei nicht umsonst vergossen worden. Friede und religiose Schwedische Illiisionen biecben шошшеп Bs geht nldit nur urn Norwegen, sondern audi urn ganz Skandinavien Der neue USA-Marineminister mA, Bern, 16. Mai. (Eigenberidit.) Roosevelt hat bisherigen Unteretaatssekretar im Marinemini-■•terimn James Fomestel гиш Nađifolger de« vei-•torbenen USA-Marineministers Knox ernannt. Dt-eiit eind die Faden zwischen Regierung und Wall-street noch enger gekniipft wonden. War doch Forne-•tal bis zu seiner Berufung Ins Marinemlnisterium Prasident dee Bankbauees Dillon, Read and Company, Dieses Bankunternehmen wird in New York zu den Srofiten Privatbanken der USA gerechnet und unter-halt mit Kahlreidien groBeren Bankkonzerncn cngste "eziehungen. Fornestal hattc in Wallstreet seine er-stea Schritte »1* Effektenverkiofer gemadit und »rlebte In der genannten Bankfirma einen rasdien Aofstieg. Er gebort von jeher zu den Bankkreisen. die mit Rooeevelt schon wahrend des extrcmen New-Deal-Kursee auf bestem Fnfi standen. Die amerikenisAe Presse beaeichnet ihn heute sogtr a la eiuen регабп-ličben Freund Roosevelts, Tn den letzien vier Jabren war er zuletM mit dem ' einee stellvprtretenden Staatesekretars direkter Mitarbeiter seines Vorgan-gers. Ihm wurdc vor allcm die wirtschaftliche VeT-tciluBg dee Ausbaues der USA Flotte anvertraut. Massenelend in Afrika, Indien nnd Ctilna Stockhohn, 16. Mai. D» britisdie Reuterbiiio meldet; ..Der Bericbt der Labour Party fiber nn-eingesdirankte Arbeit-smSglidikelt nnd liber die finan-zielle Politik erklSrt e. t.: In Afrika Tudien nnd China l eln, daft dir der Amenthalt darln zum VergnUgen werde! Als Schlafzimmer wfthle clen hellsten und gesUndesten Raum deiner Wohnung! ,, . . ^ Wie es der Vornehme vermeidet, sich seines Vermogens zu rUhmcn so priih't der wahrhaft Gebildete nicht seiner W^^sheit. Sprich In Ge-selUchaft nicht lm#ner nur von "еШ« ^g«-legenhetten! Falle niemandem In# Meid« die Fremdwbrter! Duui entgehet D« auch der Gefahr, das eine oder d## wide" »мсв au gebrmuoheo. Beseer rwUmal zu viel all einmail fu wenlf ,?rl\Rpn. Treft'iMi Fi'isoiicn Ijiil (Mr KuamimuMi. die sich noch nicht kennen, so hast du die PfUcht, sie ei^aader remieteli«, »uch w#nm du nicht dar-upk «пимМ wl«t. D* atsllat eine Jmye D#"# hw. Stodtbeln, 16. Mai. (Eigenbericht.) Das bisherige Schweigen der meisten StockholmeV Blatter zu den Norvrtgenplanen der Sowjets ver-rat ebenso wi< die Ausdruclcsweise von ,.Stod<-hohns Tidnlngen" bei der Behandlung dieses Themas die Verlegenheit, in die manche skandi-navische Kreise geraten, wenn sie sich einmal der harten Wirklichkeit gegeniibergestellt sehen. Bisher haben sie sich immer nur gar zu gerne elner Auselnandersetzung mIt dieser Wirklichkeit entsogen unter dem Vorwand, die, Sowjetgefahr sei gar nicht so groB und nahe, wie sie von Deutschland Immer geschildert worden sei. Dieses Kartenhaus an lilusionen failt ietzt, wie so manches an dere zuvor, elend zusammen. iwar Dcstcht keine akute Gefahr fur Norwegen und Schweden dank dem deutschen und finni-■sdien Widerstand und der deutschen Schut?-besatzung. die hierzulartde gleichermaiSen unver-standen und abgelehnt bleiben, aber doch viel-leicht in manchen heimlichen Oberlegungen heute eine recht anđere Beurteilung finden als nach auiien. Vor allem tritt jedoch eines klar zutage; die alarmierende Einsicht, dafi Englander und Amerikaner weder willens, noch in der Lage sind, den Sowjets |e Einhalt zu gebieten. Das fconnen Deutschland und Finnland. aber nicht die atlantischen SeemSchte. Wohl mogen sie das Drangen der Sowjets und die Anmeldung von Anspriiphen auf Norwegen im Grunde ahnlich widerwilllg beurteilen wie dercn Vordringcn 'm Mittelmeer. Aber sie konnen sie genau so wenig vcrliindern. Stalinistischer als Stalin beteuem die jiidischen ..Dagens Nyheter" in groikn Oberschriften einer Londoner Eigenmeldung, die Sowjets hatten keine Besetzung Norwegens verlangt. Dabei hat der Londoner Vertretcr des gieichen Blattes das Ver-dienst (das ihm teuer zu stehen kommen diirfte), vor einigen Tagen die Sowjetaspirationen und der alleren, einen Henn der Dame, ein Frau-lein der verheirateten Frau vor, nicht umge-kehrt. Empfange deinen Gaet eo, daH er geme kommt, ungern geht. Sleh nicht auf die Uhr, wahrend du Besuch hast! Unterhalte dich nicht laut von personlichen Angelegenheiten! Horche nicht auf die Ge-spi'ache anderer! Gehe i na Konžert, um zu horen, nicht um zu sehen oder gesehen zu werden. Oft wird der KUnstler mehr durch tiefee Schweigen al* durch lauten Beifall geehrt. Alte Freunde und alte Wege trUgen nicht. Schon die Kinder sollen gewohnt werden, Freundschaft zu haltcyn. Alles kann der Mensch entbehren, nur den iienschen nicht. Frani Rudolf. der grute Ton — lepo vedenje feine Sitte — fina Aega, vljudna navada, olikan običaj di« Forderungen elner atreogwi Zucht — "»h- teva stroge vzgoje sich unterwerfen (unterwarf, Ich habe unter- worfen) — podvreči s«, ukloniti se sein Verhalten regain — urediti (uravnati) svoje ravnanje (vedenje) die Lebens&uBerungen auaftihren — izvajati življenjske pojave unauffallig — neopozorljiv, M M abuja pozornosti summen — brenčati, brneti trlllern — glas drobiti, žvrgoletl Gesellschaft, die — družba an den NHgeln kauen — nohte griztt dulden, etwas — trpeti, dopuščati kaj auegerlssene Knopfl6cher — Iztrgane gumb-nic« hlcklioti — nMpoaoben, seprintverM Spiegelblld, du — »lika т sroalu eia« Wohuung elBrlohtes — opranitl #t*no vanje Vornt'hmp (ipr Imenitnlk Hich illhiiii-n hvalili se, ponašati R(t prahlet. — bahati se, iirokouetiti м jemandcm hw Wort fallen — т b«Mdo seči koBMi Gemeinediaft wiirden nur dann wiedererstehen. wenn die hollische Kraft des Bolschewismus end-gilltig vernichtet sei. Oer Metropolit der autokephalen orthodoxen Kirche im Generalgouvernement, Dionysius, Bischof von Warschau, brachte ebenfalls dem Generalgouverneur In einer Erklarung den tief-sten Abscheu auch dle»ee Bischofskonzils gegen-iiber der schandllchen neuen bolschewistischen Mordtat zum Ausdrudt. Dieses Verbrechen be-.statigte aufs neue die wahre Gesinnung dee Bolsdiewismus gegeniiber der Religion und den geistlichen Wiirdentragern. „Das Martyrerblut der vielen von den Bolschewlsten hingemordeten Hierarchen der Kirche wird zum Bad" — schlieBt das Dokument —, „durch das wir zum Sieg schrelten in dem schweren Kampf mit dem Chaos." Generalgouverneur Dr. Frank erwiderte d'e aufrichtigen Worte der orthodoxen Kirchenfilrsten in herzlicher Form, aus der das Gefiihl hervor-ging, das von deutscher Seite dem im gegen-wartigen Augenblick so tragischen Schicksal der orthodoxen Glaubigen unter dem Joch des Bolschewismus entgegengebradit wird. „Ich kann Sie". so schlofi Generalgouverneur Dr. Frank, „meines Dankes und meiner Anerkennung ver-sichern und der frohen Zuversicht Ausdru :k jeben, dafi es gemeinsamer Anstrengung ge-lingen wird, Sie, meine Herren Bischofe. wieder in Ihre Rechte einzusetzen. und meine be sten Wiinsche begleiten Sie ffir Ihr heiliges Amt nnd fiir die Ihnen anvertrauten Volker." die Komplicenschaft der norwegischen Emigran-, ten in einem Telegramm ganz deutlich enthiiilt zu habeii. Jetzt behauptet er, die Verhandlungen der norwegi-schen Emigranten mit England, den USA und der Sowjetunion betrafen bloS Ver- waltungsfragen.,. Der fiiđlsche USA-Journalist Lippmann v«r-effentlicht jedoch in dem gieichen Blatt einen Artikel, der ausdriicklich das Recht der Sowjetunion auf Zutritt zum „offenen Wasser" bejsht und von der Losung dieses Problems das kilnf-tige Verhaltnis zwischen Sowjets und WestmSch-ten abhiingig macht. Im jetzigen Krieg sei es picht gelung«n, den Weg durcli Ostsee und Schwarzes Meer zu ijffnen. Es dilrf« daher nicht zur Wiederherstellung der NeutralitSt der An-lieger kommen. Kiinftig miisse garantiert werden, c)al5 die Ostsee ein offener Weg zwischen der Sowjetunion und den Westmachten bleibe. Dazu miifiten Danemark, Norwegen, Finnland und auch Schweden bestimmte militarische Verpflichtungen auf sich nehmen. „Sie durfen nicht neutral sein, keine schaukelnde AuSenpolitik haben and sidi auch auf keinen neuen Genfer-Liga-Pakt ver-lassen..Es bleibe fiir diese kleinen Staaten nur eine Zukunftsmoglichkeit: ..die Verbiindeten ihrer Nachbam zu werden". Deutschland: Ver« biindete? Nein, natiirlich Verbiindete der Sowjets 1 Der Beitrag des Roosevelt-Agitators paGt vor-^uglich zu der neuen Norwegen-Diskussion. Da die Westmachte einen Konflikt mit der Sowjet-tinion nicht riskieren konnen, lie fern sie, sogar zum Schaden ihrer eigenen Interessen, die kleinen Lander der Zwischenzone aus, in der eitlen Hoff-nung, dadurch der bolschewistischen Expansions-?ier den Rachen stop fen zu konnen. Lippmann bestatigt, daB es nicht nur um Finnland und Norwegen geht, sondern genau so um Danemark und Schweden, um Griechenland und die Tiirkei. ^usćmmentreffen — sni ti se, sestati se, srečati se jemand vorstellen — predstaviti koga umgekehrt — narobe auf etwas horchen — vleči kaj na ušesa, prisluškovati komu trUgen — varati, goljufati, slepiti gewohnt werden an etwas — navaditi se česa entbehren — biti brez česa, pogrešati 10 Wbrter, die Sie lernen »ollen: Prachtig — krasen, sijajen Preis, der — cena, vrednost Prelsgeben — prepustiti, izročiti, zapustiti Presse die — stiskalnica, tisk (časopisje) Pressen — stiskati, tlačiti Probe, die — poskus, poskušnja, vzorec, skušnja , Probleren — skusiti, poskusiti Problem, das — naloga, vprašanje, sporna zadeva, problem ProzeB, der — postopek, pravda, spor, proces prUfen — skusiti, skušati koga, preiskati pretehtati, preudaritl Brudi des Volkerredites zugegeben Stockholm, 16. Мд1. Unter der Oberschrlft ..Revolution aus Washington" glbt „New Statesman and Nation" zu, deB die anglo-amerikeoi-schen Drohungen gegen die Neutralen einen Bruch des Volkerrechtes darstellen. Unter Bezug-pahme.aul Hulls Drohung, die Neutralen von jcder Zufiihr abzuschneiden. wenn sie weiterhin Deutschland beliefern, bezweifelt das Blatt, dafi England und die USA In der Lage selen, di« Blockade Deutschland* wirksam au gestaltea. Die Geschidite bew«i£e, d«6 dae Recht der Neutralen, nit den Kriegfiihrenden Handel zu treU ben. j^heillgter Gmndeatj eel. Hull habe dae sclbst noch im Sommer 1941 bestatigt. Die ict/ionn Piolvnorn acgcn dlr Veiitrnlpn wClrdcn cine stuike Abwjichung vom Volkerreclit ,lar stellen. Eine entscheidende Tatsache. die io dir neuen Welt die wenigstea ansdiciMBd W»b#r klat аЛллМ k&ttM. Hohe Ansieichnong ffir Kogo Aus dcm Fiihrcrhauptquartier, i<. Mai. Der Fiihrer hai an den T«nno cl$i nachblgende Telegramm geriditet: Eure Majestat! Unter dem tiefen Eindrudc dci heldenhaften Einsatzes Ihre: Flottendiefs. de* Grofiadmirals Yneichi Koga, und in Wurdigung seiner gesdiiditlichen Verdienite in dem eemein-samed Kampf unset er Waff en habe idt dem ge-fallenen Helden das Rittcrkreuz dci Eiicrnen Kreuzei mit Eichenlaub verliehen. Adolf Hitler. lebensliinglldt fOr Admiral Derrleo fb. Vichf, 16. Mai. (Eigenbericht.) Wider Er-warten hat das Terrortribunal in Algifr den wegen Hodiverrats angeklagten Admiral Derrlen nicht zum Tode, sondern zu lebenslanglicher Ge-fangnisstrafe verurteilt. Derrien hatte 1942 al« Kommandant des Kriegshafens Bizerta die Be-fehle Marschalls Petain ausgefiihrt. General Weifi, der Staatsanwalt des Terrorgerichtes, hatte die Todesstrafe beantragt. Die gesamte kom-munlstische Presse Nordafrlkas hat die Hinrich-tung Derriens kategoriscH gefordert. Dafi das Geriđit, das Pucheu zum Tode verurteilt hat, dennoch vor dem Mord an Derrien zurfick-achreckte, erklart sich durch die Haltung der franzosischen Marinekreise in Nordafrika. Es stand zu befttrchten, dafi Meutereien in der Marine aiisbrechen wiirden, wenn Derrien wegen der Erfiillung seiner Offizlerspflichten hlngericb-tet werden wUrde. Aus diesem Grunde wurden die Verhandlungen auch unter Ausschlufi der Offentlichkeit gefuhrt, im (Segensatz zum Pudieu-Proze8, Ein Generalangrlff der Japaner Tokio, 16. Mai. Von der vorderindisclien Fro«t wird beriditet.. die ftpanischen Truppen begannen bel Buthiđaung den Generalangriff gegen die aus Buthldeang vertriebenen Rcsttruppen der 26. bri-tijch-lndisdien Division, aachdem gle In der Nadit zum 11, Mai nnbemerkt den Mayi-Flufi flberndiritten hatten. Sell dan 7. Mai sind die britisdi-indisdien Truppen in restloser Flucht »Wenn das Attentat gliidcen sonte" Oslo, i6. Man. „Nun ist das norwegisdie Volk an der Reihe, zu erfahren, was ihm bevorsteht, wenn die Anslo-Amerikaner und Bolsdiewtsten siegen wiirden.' Mit diesen Worten nimmt ^Fritt Folk" zu den lowjetisehen Anspriidiee auf Norwegen Stellung. Fiir die sogenannten grofien D«-mokratien sei es iiberaus bezeidinend, dafi sie in keiner Weise danadi fragteii. was das Volk in Norwegen dariiber drnke. Nun. wissen wir, wie di* sogenannte „Befreiung" durA England in Wirklichkeit aussehen wurde. Es handle sich um ein sen-sationelles Einsestandnis. mit dem sidi jeder Nor-weger und jede Norwegerin auseinendersetzen miisse. Aus der sogenannten „Befreiung" sei ein Attentat geworden. Es falle nicht idhwer, sich das Schidtsal auszumalen, dem Norwegen rerfallen wiirde, wenn diesas Attentat gliicken solite. Die Beispiele Siiditaliens und NoAafrikas gaben in dieser Riditung genug Stoff zum Naoidenken, Norwegen, das einst durch die Westmiidjte in den Krieg hineingezogen wurde, wiirde zum Schladit-feld werden. Grenzenlose Not, Hunger und Elend wiirden ihren Einxug halten. Im Zeidien der anglo-amerikanischen Unterwurfigkeit unter Stalin wiirde das Volk ein Opfer der wohlbekannten bolsdie-wistischen Methoden werden. Andererseits wiirda sich der Bolschewismus mit dem Besitz der AtUn-tikkiiste die VoransseKungen fur eine kiinftig« Abrechnung mit seinen jetzigen VerbUndeten ver-sdiaffen. „Sle versanken lautios In der Tlele" Stodiholm, 16. Mai. „1st Delne Reise wlrklich not-wendij?" Diesen Propejandasprudi. den man auf alien Bahnhofeo Englands lesen kann. batten sidi die Seeleute immer wieder in.s Gcdachtnis zuriidcfjerufen. die kiinslidi ein britieehee Schiffsgeleit nadi Murmansk bcmanntcn heifit es in einem Angenzeugen-bericht des ..Daily ExpreR", Sie hStten audi alien Grund da:u ?eh«bt denn die Deutschen lagen auf der Lauer. Zu einer der schwersten Konvoi-Fahrten seit fiber einem Jahr sei diese Seereise nach Nord-ruRland denn auch geworden Auf der HShe des Nordkap hatten massierte dcufsche U-Boot-Rud«l den Geleltzug gefafit und in stundenlange ununterbrochene Kampfe verwlckelt- An Bord der Schiffe habe man allerlei mitgemacht. wozu schlieRIich auch noch eine »tiirmische See beitrug. Feindliche U-Boote und Stiirme hStten bal Denkel-heit den Geleitzug aoseinaodergeriesen. м dafi lades Schiff. so gut ee konnte. auf eigene Faust die Fahrt forteetzcn mufite. Ein wahree Picknick for die deutschen U-Boote eei es gewes«i. Sowle ein Schiff von einem Torpedo jetroffen wurde sei ee nirOdt-geblieben Alles «a* man noch von ihm sah. selen viellcicht ein paar Rettungsboote jewcsen. Mil Er-stauneo stellte man feet wie lautios ein solches Schiff in den Fluten versdiwand. An Bord dieser Schiffe habe mag diese Geleitzugfahrt sdtwer mit Menschenverlusten besahlen miieieo. In dem Artikel heiSt es achlicBlich, die durdi das Nordllche Eismeer fiihrende Geleitzugroute nach der SowfetunioB sel k raft der deuiechen Angriffe noch immer die jefithr-lichste der Welt. Im Dienst des grofidentsdien Postwesens Iw. Wira, 16. Mai. Ate vkrte# pottwiaean« sdiaftliches Institut Im Grofideutsdien Raich wurde am Freitag mittag das Institut fiir G«-schichte des Postwesens an der Univ^rsltat Wien von Rclchspostmtnister Dr. Ohncsorge eroffnet. Der Reichspostminister wies In seiner Ansprache darauf hin. daft dar Deutsdi-osterreidilsche Post« verein, der im Gafenaati zum Denuchen Z6M« Terela hub arstemiutl aiatlidM degtsdtM StMtcB alnedillaSlldi OttarraldM aof dam Ga-biete det Postwesens musammenadiloS und sani '^■■ntudibnd zu einem ein/igen Postgeblet er-klarte in gewlssem Slnne schon lange vor der Vercinigung baraite aim Einheitsband «m alW Tai* Ш WW## ЋШт шШ, stran i. — iter. 88. KAKAWAKEW ВОТВ RMđa, IT. ma^ 1944- Mala slika anierikanske iiraiHostl Primer nekega mornariškega in delavskega mesta - To je Rooseveltova kultura РК Oasopis »American Mercury« opisuje v nekem sestavku prilike v velikem središču oborožitvenih delavcev in mornarjev v Noi-folku v Zedinjenih di'žsvah. Splača se, uvaževati to poročilo, ker nam pokaže, čeprav se, kakor vse kaže, časopis tega ne zaveda, kulturne prilike, ki, se smatrajo v USA kot popolnoma prirodne, v značilni luči. Norfolk je bil že pred vojno mesto mornarjev, v katerem se Je 15.000 do 20.000 mladih ljudi izobraževalo za svoj poklic. Da bi ustregli njihovim željam, tako je izjavil načelnik mestne policije major Woods časopisu, smo za nje naselili vso mestno četrt s prostitutkami. Njihove hiše so bile v redu izdr-žavane in davki so redno prihajali. V ostalem so se lahko mladi mornarji napili, razgrajali, plesali in se potem po cestah lahko po srčni želji pretepali, ne da nam je bilo tega kaj mar. če je bila spotika prehuda smo jih spravili na tovorne avtomobile in odpeljali nazaj do njihovih ladij in stanovanjskih barak. Pred letom je bilo v Norfolku 144.330 prebivalcev, danes se je, vračunši distrikt Portsmouth—New—Port prebivalstvo pomnožilo na 778.000 in povrh še vedno bolj prihajajo oborožitveni delavci in mornarji, da bi se Izobrazili za ladijske posadke. Kako sedaj poskušajo oblasti rešiti številne probleme, ki se stalno pojavljajo? One v resnici prav nič ne store, in enostavno izjavijo, da so zato nezmožne. Vsak dan je v Norfolku nekakšen praznik, pravijo. 2e ob 5. uri popoldne izstopajo tisoči mornarjev iz prenapolnjenih gibajočih se omnibusov, da se yvrste pred trgovinami, spirituoz. Strnjena vrsta sega večkrat čez več hišnih blokov. Zraven pa cvete še tihotapska trgovina z alkoholom. Od trgovin se vali množica potem v East—Main—Street, kjer stoji pivnica do pivnice, v katerih se potepajo tako zvane natakarice, ki obiskovalce pri pitju zabavajo in z njimi preživljajo ostanek noči. Oblasti izjavljajo, da bi bilo mogoče zapreti te tisoče ženščin radi nravstvenih pregreh. Mestni zapor pa ima samo za 30 ženskih jetnikov prostora. Morali bi imeti jetnišnico, v kateri bi bilo lahko najmanj 3000 žensk na enkrat zaprtih, ker pa to ni mogoče, zatisne policija pri tem početju oba očesa. Zraven še izjavlja, da se dnevno vidijo tisoči novih obrazov prostitutk v Norfolku, ki pridejo z vseh krajev, ker dajejo prednost temu lahkemu zaslužku pred tovarniškim delom. Spolne bolezni iRoMno v bližini Bruxa (Sudetengau) je oral neki voznik s svojo zaprego, ko so hipoma konja in plug zginili v zemlji. Padli so v neko 6 m globoko jamo, ki se je bila verjetno naredila še v časih, ko so tam kopali premog. Voznik se je Ae pravočasno rešil. Od konj se je eden zadušil, drugi je zadobil težke rane. GroiSna žnloigra se je dogodila v Malterdin-gen pri Emmendingen v Oberrheinu. Ko je pri domačem prepiru 36 letni Emil Brucker mislil, (ia grozi njegovi materi nevarnost, ji je hotel pomagati in je streljal na svojega očeta, ki je padel smrtno zadet od dveh strelov. Ko je sin videl dalekosežnost svojega v afektu storjenega dela, je pomeril v sebe in se ustrelil. V Wittmundu so se čudili stanovalci neke hiše, da dimnik ni hotel odvajati. Poslali so po pečarja, ki je točno pregledal peč in jo očistil, ali tudi potem dimnik ni odvajal in se je kadil kakor tovarniški dimnik. Bilo je to vsem uganka, dokler niso slučajno našli v gornjem' delu dimnika štiri gnezda kavk. Kavke so z napravljenim gnezdom dimnik skoraj zazidale. se strahotno množijo. Položaj se tem bolj kom-pliQira, ker pravice policije ne sežejo čez ožje mestno območje. Zato so onstran mestnega območja vsakovrstni temni lokali odprli svoja vrata. Ker se morajo pivnice v Norfolku opolnoči zapreti, se podajo vsako noč tisoči mornarjev in oborožitvenih delavcev v tamoš-nja zabavišča, igralnice in bordele, kjer se lahko nekaznovano bohoti vsaka pregreha in zločin. Kar se tiče posebno ■ oborožitvenih delavcev, niso niti vlada niti ravnatelji tovarn zato skrbeli, da bi imeli prenočišča ali da bi jim cel6 napravili primerne stanovanjske barake. Oni so zato neusmiljeno izročeni nezaslišanemu oderuštvu od strani najemodajalcev. Tako mora na pr. v neki 55 let stari hiši, ki ima 11 sob in katere klet je pod vodo, stanovati 40 ljudi in vsak mora gospodinji tedensko plačati 7 dolarjev najemnine, kar znese veliki del delovnega zaslužka. Tako zvane »tople posteljec, ki jih vsak podnajemnik izjemoma za nekaj ur lahko uporabi, stanejo 3 dolarje tedensko. Zato se pač ni čuditi, da številni boljševiški agenti, ki pridejo v Norfolk, najdejo tam za •voje Ideje sprejemljivo publiko, čeprav v bolj-Seviškem paradižu etanovanjske razmere nleo mnogo boljše. AU to se amerlkanskim codi-u-gom seveda zamolči. če smo vzeli to poročilo »American Mercury« na znanje, vzbuja pozornost dejstvo, da je v velikem središču oborožitvenih delavcev in mornarjev Noi-folka govor samo o pivnicah, igralnicah in bordelih. ali da nobena beseda ni povedana o ureditvi odpočivališč, čitalnic, drugih poštenih zabavišč itd. Kakor vse kaže, se na take nepotrebne stvari sploh ni pomislilo. Zakaj tudi! Saj one v dežeU gang-sterjev tudi niso moderne. One tudi ne pristo-jajo k izobrazbi terorističnih letalcev, katerih naloga je moriti žene in otroke in uničevati nezamenljive kulturne spomenike. Enake razmere kakor v Norfolku, so še v nekaterih drugih severnoamerikanskih industrijskih središčih; one dokazujejo o neverjetnem padcu javne morale, surovem materi-alizmu, a istočasno pa tudi o popolni nezmožnosti, da bi se vzdržala bližajoča se propast. Zedinjene države kljub svoji tehniki nebotičnikov in civilizaciji milijarderjev v svoji kratki zgodovini niso bile zmožne, da bi se razvile v enotno kulturno nacljo, katera ne samo da razpolaga z zunanjimi pomočki, denarjem in orožjem, ampak tudi z neko notranjo duševno in prepričevalno močjo. U.-St. Gorenjski prisilni niobiiiziranec pripoiiednie Pri bojih pri Postojni se je domobrancem vdalo več prisilnih mobilizirancev, ki so jih bili komunisti privlekli z Gorenjskega. Vsi so bili močno sestradani in vsi ogorčeni na komuniste, ki so zdaj spoznali njihovo pravo barvo. Povedali so, da so komuniste takoj spoznali po, njihovih delih, pa,niso imeli prilike, da bi jim bili kje ušli.. Zlasti se pritožujejo, kako grdo so komunisti »rekvirirali« pri slovenskih kmetih. Pa tudi njihovo ravnanje z ranjenci je bilo nečloveško. .Naj govori tak mobilizirani Gorenjec; , »Neko noj sem bil tudi jaz pri rekvizicijah. Običajno so hodili na rekvizictje stari, že do dna pokvarjeni tolovaji. Ti so rekvirirali za »bataljon«, pri tem pa niso pozabili nase, kajti vse žrtve morajo biti poplačane. To pot so pa tudi mene vzeli s seboj, ker pač drugih ni bilo. Prvo smo šli k terencu. Ustavili smo se pri veliki hiši in rejen možak, oči vi dno gostilničar, je dal vodji naše patrole nekak spisek. V tem spisku je bilo nekaj podčrtanih imen. Ob slovesu je možak prinesel še steklenico žganja in dal vsakemu Izdaten po-žlrek, toda moji tovariši so se ponudenega tako poslužili da na mene kot ssadnjega ni skoraj nič prišlo. Nato smo se napotili naprej. Prišli smo do majhne, a čedne hišice. Vodja patrole je stopil v hišo, zbudil stanovalce in jim naredil pridigo, češ, da so vsi izdajalci, ker je njihov sin dezertiral od tolovajev. Nič ni pomagalo, da se je stari oče izgovarjal, da že tri mesece o sinu nima nobenega poročila, da pač ne more on nič za to, 6e je sin ubežal Od tolovajev. Tudi jok treh malih otrok ni nič zalegel. Mene so postavili za stražo pred vrati, ostali tolovaji pa so delali preiskave in nosili vse na kup pyed hišo. Odnesli so mu prav vse, kar je bilo kaj vredno, vsa živila, odvezali so edino kravo v hlevu in jo odpeljali. Terenec je pripeljal voz z dvema lepima, močnima voloma in naložili smo vso ropotijo. Potem smo šli še k drugi hiši in nato še k tretji. Povsod so nosili, toda tako brezobzirno, kot so pri prvi, kjer so bili največji reveži pa niso delali nikjer. Dajali so nekake bone, da jih bodo po vojski izplačevali. Zadnje tedne smo bili v bojih pri Idriji. Prve dni je še nekam šlo, toda potem so prišli Nemci in nas podili, da nismo imeli miru ne ponoči ne podnevi. Ne vem točno, koliko je bilo naših pri Idriji mrtvih, samo iz našega bataljona jih je bilo 26, a bataljon je štel 80 mož. Toda jaz sem moral mrtvece pokopavati. Pokopali smo jih po dva, po tri v ?n grob. Grobove smo kopali v precejšnji razdalji, to pa zato, da če bi kdo našel slučajno en grob, ne bi izvedel, koliko žrtev smo imeli skupno. Le eno se mi je čudno zdelo; 20 mrtvecev je imelo poleg težkih ran na telesu še strel v tilnik. Nisem si upal vprašati, zakaj to, toda vedel sem, da jih" je nek mladi komisar postre-lil In so mu pravili, da je on najboljši .dohtar' za zdravljenje ran. To so mu govorili v šali, toda takrat sem jaz globlji pomen te šale spoznal. Polovica bi jih pobegnila, če bi mogla, in težko čakajo kakega večjega ofenzivnega sunka domobrancev ali Nemcev, ki bi tolpe razpršil in mobilizirancem dal priliko, da delajo po svoji pameti. če bi pa danes mogel nazaj med tolovaje in svojim tovarišem povedati, da ni res, kar jim komisarji lažejo, bi se pa gotovo uprli in prestopili na našo stran. Hrana je bila zelo slaba in kadar smo bili na pohodu ali pa na begu, nismo po več dni nič jedli. To seveda samo mi ,tovarišl', kajti komisarji in komandanti so imeli polne malhe in čutare, to pa za to, da so .vzdrževali' moralo med moštvom. Kadar smo prišli v vasi, so se komandirji in komisarji porazgubili po hišah in si privezali duše, moštvu pa so strogo prepovedali, da se oddaljuje iz stroja, češ, da je sovražnik blizu in da morajo biti vedno pripravljeni za borbo.« Roparski pohodi tolp Lastno poročilo vH Kralnburg, 16. maja. V zadnjem tednu je bilo pri policijskih službenih mestih v Krei-sih Krainburg, Stein in Radmannsdorf zopet prijavljenih več roparskih napadov od strani banditov. Titovi banditl ropajo vse, kar jim pride v roke In se ne ozirajo na osebo posestnika. Tako je dne 6. maja zvečer odvzelo v Neulu, Kreis Stem, pet oboroženih banditov plašč nekemu revnemu delavcu. Dne 5. maja so trije oboroženi banditl na cesti, ne daleč od Steina, ugrabili pisarniškemu slugi neke tovarne v Perauu gotovino in kolo. — Dne 9. maja ponoči je večja tolpa plenila po vaseh Sabathberg, Kusovec, Vlnharje in Log Kreis Krainburg. 38 govedi in živila so padle Titovim banditom v roke. Pod novo krinko Iz komunističnega podtalnega »uradnega« tiska zadnjih časov razbiramo nekaj dejstev, ki zaslužijo, da zanje zve tudi slovenska Jav> nost. Prvo dejstvo je, da »Osvobodilne fronte slovenskega naroda« ni več. Cez noč so jo pokopali, ne da bi bili svetu kaj sporočili. Namesto nje je nastopil »Slovenski narodno osvobodilni svet«, ki mu predseduje isti zločinec, kakor je vodil »Osvobodilno fronto«, namreč Josip Vidmar, njegov tajnik je Isti Boris Kidrič, ki je bil tajnik Osvobodilne fronte. Drugo dejstvo je, da je ta novi »Svet« »raz. pustil »Varnostno obveščevalno službo« (VOS), to je slovensko Geko, kot »posebno, izredno organizacijo s posebnimi izrednimi pooblastili in polnomočji« za pobijanje nekomunističnih Slovencev. VOS je za svoje triletno delo, ki ga najlzraziteje označujejo desettisoči pobitih Slovencev ter tisoči uničenih slovenskih domov, dobil posebno priznanje novega »narodno-osvo-bodilnega sveta«. »Kaj pomenijo vse te spremembe ?« piše ljubljanski list »Slovenski Dom«. »Ali so izraz kake nove smeri in novih poti pri ,osvo-bodilcih* ? All naj pričakujemo, da so voditelji bivše Osvobodilne fronte spoznali, kam so prignali slovenski narod in kaj eo mu »toriU, pa se mislijo poboljšati? Kaj še! Prelevitev je samo v imenih in je izraz komunistične taktike. Ime Osvobodilne fronte pomeni danes slehernemu Slovencu pošast, ki naiji je do zdaj prizadela več gorja kakor vse vojske v naši zgodovini. OP je med Slovenci zasovražena, kakor ni bil še nikdar zasovražen noben podoben podvig. Z njenim imenom ni moči danes pridobiti več žive duAe. Zaradi njenega dela je spregledalo dosti nje» nih pristašev, ki jih je v začetku zavajala na* cionalna krinka. Značaj, delo, cilji in voditelji OF so do dna razgaljeni, prav tako tudi njeno najbolj krvavo in najbolj skrivnostno orodje — VOS. če hočejo voditelji komunistične Oevobo« dilne fronte še kaj časa životariti ter si skušati reševati glave, se morajo skriti pod nove krinke, pod nova imena. Stari tigri, ki go jim šape že obsekane, se hočejo izmazati v novih kožuhih, da bi lahko ribarili In rovarili, dokler bi se dalo. To komunistično taktiko' že poznamo. Kadar se je kaka komunistična stranka tu ali tam onemogočila, so jo skrili pod novo krin« ko, n. pr. pod Ljudsko fronto. Ko se je jetska Čeka s svojimi grozovitostmi zasovra^ žila doma In po vsem svetu, so jo čez noS Naš opomin glede, zračne zaščite: Jeklena volja premaga vsak teror! ,odpravili', to se pravi, dali so ji drugo ime in jo v celotnem obsegu in namenu ohranili pod nedolžnim naslovom GPU — Glavna politična uprava. In morija ee je nadaljevala pod novo krinke m Jernej Posavec, prvi vrhovni poveljnik slovenskih rdečih tolp; človek, ki je vodil in pripravljal množične pokolje spomladi leta 1942. Stari rablji v novih krinkah! Toda tudi te bodo padle prej kakor si mislijo. N1 ga imena, ki bi moglo zakriti tiste, ki so z bivšo OF uničevali slovenski narod, in nI je sile, ki bi jih ■nojrla rešiti prod sodbo te^a izdanega naroda.« Čeden obral! / Vsa pisarna je pogledala kvišku. »Dobro jutro«, je rekel mladi mož, ko j* smeje le vstopil, »aH je tukaj društvo, Ici se peča I prodajo ovojnega materiala iz ita-ničnega »tekla?« ^ »Da.« »Ali-bi lahko govoril i šsiom?« »V kakšni zadevi?« »Danes tukaj nastopim službo.. Jaz sem novi...« »— novi volonter. Vem. Pričakujemo vas«, ga je opominjajoč prekinil prokurist, »sedite tačas in bodite mirni.« Mladi mož se je usedel na ponujeni mu Stol. Hipoma je stal za njim stari vajenec in ga dobrohotno potrepljal po ramenu. »Pustite ga, naj godrnja — to naj vam nič ne de«, je rekel drzko, »saj tako nima tukaj ničesar drugega ukazovati. Prokurist? Nam ne more imponirati. Mi ga sploh ne poslušamo. Stari bi ga že davno odslovil, ali on ve preveč o obratu. Kakor da bi vsi tukaj ne vedeli, kako stari gospodari s kontln- . gentntml dovolilnicami in da je bil kožuh za njegovo gospo vknjižen med stroški trgovskega potovanja radi nakupa v Breslauu.« Plavolasa strojepiska je pristopila in se novincu vabljivo nasmehnila: »Ali se bova razumela?VI* ste pa boljši gospod, volonter, ako vam je po želji, grem z vami prihodnjo nedeljo na sprehod. Ali varujte se Kulicke, tajnice. Najprej se spravi na vse možke, potem jih pa zatoži pri šelu. S starim, da je tudi že nekaj Imela, pa je to vse skupaj samo sleparija, kakor ml je sam stari pripo vedoval. Včeraj si je dala še cel6 lase barvati, ker hoče šef sprejeti soudele|nIka. Al) preden ga bo vj.ela Kulicke, bo že davno v ■mojih mrežah.« Novi se je, dirnjen radi tolike uslužnosti. prijezivo smehljal. Med tem se je približal tudi knjigovodja »Dovolite? wim Wiwmer jf moje ime. VI Humorecka »к Napisal Hans Riisler boste tu zadovoljni, posebno v našem pisarniškem klubu.« »Pisarniški klub?« je vprašal mladi mož. »kaj pa je to?« »Moja iznajdba. Pisarniški klub je nastal pod geslom: Če šefa ni doma, delamo to, kar se nam poda! Torej nobenega dela, če je šef odsoten! Pisalni stroj ima gramofon, in kakor je stari zunaj, se muzicira. Kulicke poje najnovejše popevke in mi možki igramo skupno skat. Zaupno povedano, blagajnik vedno zgubi. Prejšnji teden sem od njega priigral celih 60 mark.« »Ali ima takšno plačo, da li to lahko dovoli?« »Nimam pojma«, je šepetal knjigovodja, »pa saj on to ne plača iz lastnega žepa. Dobiček se vzame iz poslovne blagajne in mi to vknjižimo v posameznih zneskih pod por-to, ovojni papir in drugi mali izdatki.« »Glej, glej! Kaj pravi k temu prokurist?« »Kaj naj reče? Saj igra z nami in potem gre vedno po obe steklenici zadnje alkoholne dodelitve od šefa. Saj veste, on ima ključe.« Hipoma zazvoni telefon. »Odključi slušalico, Kurt«, je zaklicala strojepiska, ki se je že udobno usedla na kolena novinca, »saj se sedaj ne bomo pustili vznemirjati po neumnih trgovskih zadevah! Poglejte, mladi mož, to sem jaz tukaj vpeljala. Ce starega ni doma, se telefon izključi. Potem naj pa odjemalci telefonirajo do izne-moglosti, zveze ne dobe.« Mladi mož je pretresen klonil glavo. »To je pa tukaj res čeden obrati« »Kajneda?« V tej minuti je vajenec z okna dal znak: »Pazite! Stari prihajal« Vse je hitelo na svoja mesta In pridno delalo. Vrata so se odprla. Sef je vstopil Takoi je stopil k novemu in mu podal roko.. »Oprostite, da ste morali čakati«, je rekel Mladi mož se je uslužno priklonil. Potem j ^ 1*6^01 »Moje dame in gospodje! Predstavljam vam svojega soudeleženca, ki danes vstopa v tvrdko in skupaj z menoj prevzame vodstvo trgovine. On je v prvi vrsti predstojnik osebnega oddelka.« Gnsil s kavelokoiii / Vedno, če vidim, da se pojavi kakšna rjava brada, ki mezi kakor kuhani špageti proti kravati, se »pomnim svojega dobrega starega profesorja. Ali »em vam že povedal, da se je pisal Gustav SchieDl? Mi smo ga imenovali skromno in kratko »Gustl«. Nekdo iz razreda je to ime ujel, ko je žena tega mogotca nemščine klicala za njim po ulicah. »Gustl, tvoj havelok!« je zavpita iz okna za njim, in od takrat se ga je ime prijelo. 20 let je od tega. Ali potem se je hipoma spet pred menoj pojavil, čisto osebno, nepričakovan, kakor,.meteor; prav tako kako: svoje dni, če je komu pod klopjo knjiga za zgodovino Izjemoma prišepetavala važna data. Podzemna železnica je vozila zvečer tesno (tisnjent ljudske množic« domov, »e }• kratka povc«< " ОИо Нашипп sopihajoč zarila v predore pod življenjem velemesta in je s hipnim sunkom obstala na postajah, da je iz- oziroma natovorila žvrk-Ijajoče tovore In tu je vstopil. Črni mehki klobuk je še vedno nosil brezrazložno fantovsko na kodrastih laseh, ki so že bili osiveli od starosti, polna brada je vihrala od podbradka kakor trava stepe in leva stran njegove suknje je bila še vedno napihnjena kakor takrat, ko Je bila v njej spravljena cenzurna knjiga, ki smo se Je vsi tako bali, In potem nevarlji"l havelok. Najtočnejša tiralica! Nobenega dvoma, to je bil on. Gustl' nI je dilnl notranji glas. Vesel skočim s svojega sadeža in mu ga hočem ponuditi. On me nežno potisne nazaj na prostor. »Vi pridete z dela in »t« utru- knjižni i&otiček Sextil Puscariu: »Die Welntraube, (Grozd). Romunska Založil Kari H. Bischoff Verlag, Wien. 300 strani. — Cena trdo vez. RM 5.50, broš. RM 4.20. Spričo dejstva, da se ne samo v romanih, ampak tudi v pripovedkah pesniško najočit-neje odraža duša kakšnega naroda, izdaj« Kari H. Bischoff Verlag, Wien, celo rrtto izbranih zvezkov pripovedk evropskih narodov in predloži ta romunski zvezek kot posebno značilen zgled hkrati tudi preudarnega založniškega prosvetnega dela gl*d* evropske misli. Pri tem zvezku so udeleženi promiTi.?Titni sodobni romunski pesniki. jeni. Le ^lediiel« Nič ne pomaga, medtem ko se njegova roka iščoč oprime medene palica, mu moram sede pripovedovati, kam me zaganja življenjski veter. V ropotajočem vozu podzemske železnice obnavljava čas, ko J# bil suhoparni razredni prostor njegovo in moje življenjsko torišče. Podzemski vlak puha dalje. Dvakrat, štirikrat, petkrat v»te-nem ali vsaj poskušam vstati. Vedno m» »Gustl« potisne nazaj: »Ne, ne, le »edltel« Nt vsaki postaji se to ponavlja. On enoitavne noče, da bi vital. Slednjič smo dospeli do zadnje postaj«, M* »to daleč zunaj nekje, kjer »« velemeito spremeni v vas in kjer »toj« nameato ogromnih najemniških hiš z zelenjem obdane vil«. On ml stisne roko. Jaz zajecljam nekaj o veselju In željah za bodočnost. In potem odvihra,njegov havelok v temino In ▼ «-r«t-lobnem stožcu cestne svetilke vidim zadnji# njegovo silhueto. To Je bil »Gustl«. Sedem postaj sem se vozil preko #vo|Mm cilja, ker me nI pustil vstati In Izstc^itl. 3£»-leznica ne vozi več, in tako grem peš nazaj, poldrugo uro daleč. Ali kaj za to? Osem kilometrov sem se peljal predaleč, toda vozil sem se z mladostjo, • &ustelnom v h«r veloku. g^ea«, 17. 1»U. ' KARAWANKEM B O T B stran B. — Btev. 88. Krms Krainburg Kratoburg. (D e u t s ch e s Ro t e s Krenz). Hansu Ropotarju je Slihrer podelil odlikovanje^ ki mu je bilo svečano Izročeno o pri. nekega apela pred zbranimi možmi DRK po KreisfUhrerju Mr. Jungschafferju. — Učiteljski zbor meščanske in ljudske šole v Kra-taburju je o priliki smrti Pg. Karla S c h a 11 a, Foistmeistra v HUttenbergu, mesto venca poklonil DRK Kreisstelle v Krainburgu RM 50. — Od Hauptzollamta Krainburg je bil kot 'Uspeh zbirke tega službenega mesta DRK KreisteUe v Krainburgu izročen znesek RM Kreis Radmannsdorf Keranarktl. (Večerna prireditev KdF >humor kot posebna dodelitev). Pod tem geslom je bila v dvorani KdF »Am Fel-■en< dne 12. t. m. izbrana prireditev, pripravljen* od neke skupine KdF, katere sloves se Je popolnoma in v vsem izkazal. Artistične ples in izbrani glasbeni komadi so se Pes^ menjavali. Napovedovalka gdč. Ema * 5 chlag e Г je po svoji ljubkosti akoj osvojila poslušalce^ čeprav je vse kazala, Д Je nasproti moškim 'sovražno razpoložena. ^Ogrski ples« Claire WCrnersove je vseboval raso in temperament, medtem ko sta dva boya ■voje plese stavila v službo akrobatike. Gosp. *-2echowsky s gdčno GroBkreuz sta Ж vmesnem! napevi duetov iz Leharje-operetnega časa osvojila poslušalce. G. Czediowsky j« vrtiu tega Se briljiral s Figa-fom in je zato po pravici stekel Se posebno ®modra konkurenca« (prometniki) so pripomogli, da je kaj kmalu nastalo veselo In disciplinirano taborfeko tovarištvo. In de Je potem ob koncu vsakega tečaja prlM v taborišč« Relchsbaknpr&aldent K voditelji strojnega In osebnega oddelka. Je vedno našel odkrito, veselo hi disciplinirano četo s povsem vojaško držo. Kakor so oni korakali, peli In streljali, bi Izzvalo spoštovanje pri vsakem oddelku peš. cev. Pa tudi uspeh pri izpitih bi pri vsakem poslušajočem uporataiku železnice moral ix-»vatl občutek največje varnosti. V« koaan j« pot«m gowoM prezldent dr. Zechmann o veliki važnosti njihove službe v boju nemškega naroda za svobodo in življenje. Kakor je potrebno In neizogibno solidno znanje vseh prometnih In varnostnih predpisov, morajo nad znanjem vseh predpisov ravno tako strojevodjo kot prometnika odlikovati tudi značajni znaki. Za težko-cdgovornosti polno prometno službo so potrebni dobri in zdravi živci in je za vsakega posameznika koristno, da čim manj uživa živčne strupe, čisto pojmovanje službe in dolžnosti, nedotaknjena poklicna čast, morajo dlčiti može prometne službe. Vsi železničarji in pred vsem spet oni iz izvršujoče prometne službe se morajo kot transportni vojaki Fllhrerja čutiti povezane z vsem narodom na življenje m smrt. Utrjeni v znanju in hotenju, jasnih glav In močnih erc se vrnejo možje na svoja službena mesta in na svoje stroje. Vesti is L|ubl)an# in okolice Mftla kronika. V ljubljanskem gledališču je bila prvMS uprizorjena veseloigra Ludwiga Ful-4* »Vulkan« v slovenskem prevodu. Komad je zahvaljujoč izvrstni režiji In zasedbi vlog stekel veliko odobravanje. — Lani je v Ljubljani zaradi Izrednih razmer In z njimi zvezanega gibanja prebivalstva ponovno nastopila občutna stanovanjska stiska. Tej stiski nI mogoče odpomoči z novimi gradnjami stanovanjskih hli In z adaptacijami. Lani je bilo v Ljubljani zgrajenih samo 32 stanovanjskih hiš in izvršenih 37 stanovanjskih adaptacij. Z njimi je bilo na novo pridobljenih 97 stanovanj. Predlanskim je bilo na novo pridobljenih 76 stanovanj. Bližnja bodočnost nalaga odgovornim člnlteljem težko skrb pridobitve čim veC-Jega Števila cenenih In higienskih, »tanovanj. Prav tako bodo morali odpraviti mnoga zasilna nehigienska stanovanja sredi mesta In na periferiji v provizornlh hišicah In barakah. KrainburUco učiteljišče v LJubljani. Sing-gchar der HJ na učiteljišču pod vodstvom BDM-GruppenfUhrerin Irmgard Glantschnig je 9 pNd pratHlam HdoM Uubljeoo, da bi vojakom in nemškim uslužbencem priredila malo veselja. Radi tega je bil v petek 5. maja v ljubljanski operi prirejen večer zbornih pesmi; ki je bil sprejet z velikim veseljem. Po nalogu nemškega svetovalca je dr. Koschler pozdravil dečke in dekleta kot odposlanec domovine. številni gosti provlncialne vlade ■ prezldentom Rupnikom na čelu so lahko na tem večeru spoznali državo in njeno mladino. Razpored zbornih pesmi »Des Tages Lauf In Lled und Wort> (potek dneva v pesmi in besedi) je prenašal tudi radio Ljubljana. Sledečega dne je obiskal krožek lazaret za laza-retom in je res lahko prinesel veselja ranjenim vojakom. Zahvala teh hrabrih mož Je bilo pad najgloblje doživetje za mladino. Pohod po Ljubljani in obisk ljubljanskega gradu sta sledila. Zvečer je mladina obiskala izvrstno prireditev Mozartove opere »Don Juan«. V zavesti, da 60 priredili veselje nemiklm uslužbencem v tem prostoru In jim dali novih moči, se je v nedeljo vrnil krožek spet v Krainburg. Proti dr, Hafnerju bo razpisana nove neprava. Svoječasno smo poročali, da je bil pred . kazenskim senatom ljubljanskega okrožnega sodišča obsojen zdravnik dr. Janko Hafner n» tri leta In 15 dni robije zaradi poskušene zastrupitve svojega brata Milana Hafnerja. Zoper to obsodbo sta tako obtoženec kakor državni tožilec vložila revizijo in sedaj je ljubljansko apelacijsko sodišče kot kasacijska stopnja, ugodlvši obema revizijama, razveljavilo sodbo okrožnega sodišča in vrnilo zadevo prvi stopnji v ponovno razpravljanje, ker je treba na novo zaslišati razne izvedence in popolno oceniti vse dokaze. ■ Komunisti nočejo več v borbo. Poročali smo že, piše ljubljanski »Slovenec« od srede, o velikih zmagah domobranske posadke v Ribnici nad komunističnimi tolpami, ki so hotele Ribnico »zavzeti«. Toda posamezne komunistične edlnlce so se zaradi velikih zgub uprle In niso hotele v borbo. Domobranci so sami sUšaU glasne prepire in streljanje v komunističnem taboru. Sedaj pa se je od ujetnikov zvedelo, da so bili spori med komunističnimi tolpami prav resni. Ne samo posamezniki, ampak cele edinlce niso hotele v napad, ker so videle, da se iz juriša nihče več ne vrne. Komandanta, ki je zahteval napad, so tolovaji sami ubili in potem še politkomisarja, ki je hotel izvajati. represalije zaradi komandantove smrti. Ker so se pa bali kazni od drugih edinic, so se komunisti razbežali na vse strani. Komandant nekega drugega »bataljona« je pa že sam obupal nad jurišem In ker si ni vedel pomagati drugače, je navezal 80 konumistov na vrv In jih navezane v daljši vrsti pognal v napad. Vlekli so jih partijci proti bunkarjem. Vendar so se posamezniki odvezali in pobegnili nazaj. Zato je moral seveda napad prenehati. — Od vse proslavljene borbenosti komunističnih tolp nam iz zadnjih poročil, ki prihajajo od vseh strani, jasno sledi tole: komunistični politko-misarjl morajo tolovajem obljubljati svobodno ropanje in svobodno ubijanje, kakor Je to obljubljala polltkomisarka v znanem govoru pred napadom na Ribnico. Toda za plen In za prelivanje krvi ee tolovaj bon samo toliko časa, dokler ima res upanje, da bo plen doblL Ko pa spozna, da plen nI gotov In se noče boriti, ga morajo komandanti e silo priganjati v ogenj. Sila pa vzbudi seveda odpor In tako se večkrat zgodi, da pade komunistični poveljnik od lastnega moštva. Naš športni kotiček v nedeljo se je pričelo na Hrvatskem nogometno prvenstvo — pomladanski del. Hrvatski prvak Gradjanskl je zaigral v Izvrstni formi ter naravnost pregazil moštvo Viktorije z rezultatom 15:0. Concordia je premagala Zago-rac z rezultatom 6:0, HA6K; Učanin в:1 In železničarji: moštvo Ferraclje z rezultatom 3:2. Na prvem lahkoatletskem tekmovanju v letošnjem letu v Dassauu Je vrgla kroglo Lore Grebe 12,64 m daleč; disk pa Ji je uspelo vreči 82,50 m. Nemška prvakinja v teku čez zapreke Maria Domagalla je zmagala v Essenu v teku na 80 m čez zapreke v času 12 sekund; v skoku v daljavo je zmagala s skokom 4,39 m In v-teku na 100 m v času 12,6 sek. Večkratni slovaški prvak SK Bratislava slavi letos 26 letnico svojega obstoja, ki jo je proslavil z velikim nogomet-tumlrjem dne 30. aprila in 1. maja. Dne 30. aprila sta nastopila kot prvi par Vienna iz Wiena (lanski nemški pokalni zmagovalec) in TSS Tmava; kot drugi par pa jubilant in moštvo zagrebške Con-cordlje. Dne 1. maja pa sta nastopila kot prvi par moštvo Concordije in Trnave In kot drugi par Jubilant in Vienna iz Wiena. * V tekmovanju v Aarhusu je postavila danska plavalka prostega sloga Frltze Nathansen nov svetovni rekord v plavanju na 600 yardov v prostem slogru s Časom 59,4 sek. ter pot<^kla svetovni rekord, ki ga je doslej imela alavn« WlUle den Ouden. že deset let Je rekord na tej progi domena evropskih plavalk. Willy den Ouden je je postavila svetovni rekord v času 59,8 sekund v Kopenhagnu; dve leti za tem je ta rekord izboljšala Ragnhvlld Hveger # časom 69,7 sek. In Klrsten Buech-S5reneen Je 20. avgusta 1041. postala njena naslednica, ki J# v Aarhusu postavila nov rekord s časom 56,5 sekund. Wir machen unsere Bezieher von Veldes-Oberkrain darauf aufmerksam, daB wir in der Trafik des Kaufmannes Kari Slanowitx, Veldea, Parkhotel, eine Abbolstelle ffir die >K&mtner Zeltimg« und >Karawankea Boten« elngerichtet haben. Wir bitten unsere Bezieher. sich bis auf welteres die Zeitungen hei Ilerm r.'Riowltz abzuholen und dortselbst auch die Bpzugsgebilhren 'gegen Qulttung zu erlegen. — NS.-Gauverlag KSrnten, »Kfirntner Zeitung«, »Karawanken Bote«. stran в. — gtwr. M._"" KABAWAMKEK ВОТЖ Sreda, It maja 1944. AMTUUVE BEKA^^TMACHt^GEH Ei«raufruf in der 62. Zuteiluii^s-Deriođe. Das Laiideeernah-runirsamt Kamton eibt ftlr аби Rejchscau Karnten und als Referat Ernahruiiir und Landwirtechaft dee CdZ. fiir die b^etzten Gebiete Karnteiis und Kralns bekannt* In der *>2, ZuteiluiiswDeriode, das ist voim 1. bis 28. Mai 1944. werden an die Verbraucher 7 Eier aus-eesreben tuid zwar auf den in der 62. Zuteilujisreperiode eel-tendon Abschnitt a der Reiche-eierkarten 3 Eier uud auf den Abschnitt b 4 Bier. Die Verbraucher ffeben ihre Bestell-Mheine 62 wie ubiicA bei eineci Eierkleinverteiler ab, weiclier pie cejren einen Bezusechein beim Ernahruiiersamt um-tauecht und dajnit die Eier be-zieht. A us TraiieportsrrUndon kttnnen die Eier voranssichtlich erst srejren Ende der R2. Z^iteilunfiTsperiode au«?t?effo-hen werden. Soweit in einzel-^n Fallen die Belieferui:% der Verbi^ucher bis wim Ablauf 6ef G2. Zuteilune-speriode nicht m<5irlich ist. behalten die oben genannten Abcchnitte a uiid b der Н2. ZiiteiliuiKsppriode ihre Gilltiekeit auoh nooh in der 43. Ziiteilunjrsperiode. Klasren-; furt, den i) Mai 1944. Landes ernaliruncisamt Kaniten. Der Reichsministcr fur Rustungl und Kriegsproduktion, Chef deri Trahsporteinheiten Speer, Berlin j NW 40, Alsenstrafie 4, Telefonij 116581, sudit: Kraftfahrer, Kraftfahranlernlinge, Fachkrafte der Autobranche alter Art, Vulkaniseure, ' Stellmadier, Ingenieure, Masdiinenbudihaltcr (-innen), Adreraa-Prager(-innen), Abrechner(-mnen), Buchhalter und Lohnbuchhalter (-innen), gc-lernte Kaufleute, Zahntechnik^er (-heifer), Anlemlinge fiir Zahn-echniker, Kodie, Sdiuhmacher, Kontoristinnen, Stenotypistinnen, SAneider(-innen), Bugler(-innen). Einsatz im Reich ■und den be-setzten Gebieten. Meldung audi iiber dias zustandige Arbei:s»mt. lii^erirajte v našem listu! i Шспп ,Пе" j bcn Cicfcrioogcn fohct. I geht um tOafditag M« fjeuMrbtR toeitec. Jn ber jeil ihccr flbmefenhtH toeidit bi« lOafdic long« unb grunbllik In fjenho. Das fdiont bie lOafche unb entfcrnt oiel mehe бсћшиђ ohne Reib-unb Biirflacbeit. Ducdi gutes Durdv (iampfen nach bem Einiacichen geht fo Diet Schmu^ herou*, bafl liingetM fiochen nidit meh; nottoenbig iti. Г) ^ desTIđcliba-i's Gni'letii Monches Ei, was uns heute zuge-teilt wird, hat ein Sdirebergortner punktiich und zuverlasjig im Rah-men seiner ^Ablieferungspnicht fur uns obgegtfben. Wir wollen uns dieser MOhe donkbar erweisen und jedes Ei nur 'dann verwenden, wenn es wirkllch gebroucht wir & Wenn wir #s erst in ШтпШ •mlegefit daim k6# «s skhl Oglasi V našem listu so uspešni! LANDERBANK WIEN AKTIENGESELISCHAPT Bllainz zum 31. Dezember 1943 Aktiva fearreserve a) KafSMtfftand (deulsche wnd auslindische Zah-lung*mittel)............... b) Outhaben aiif R«ichsbankgiro- und Posucheckkonto FllUje Zi(n> und Dividendenscheinc......... Wech»el (mit Aus^thluR eipcnfr Ziehungrn und pigentr \X cchiel der Kunden an die Order der Bank) . . Hicrin enthaUcn R.M «44 ГШ 7:^W9 U echspJ. die dem j) 13 A hi. I Nr. 1 dis Oeset/es ubrr die Deutsche fteirh$bank ent^prerhen (Handrtpaptere........... In der Oei.amtsumnie enth,ilten RM 23 449fW,54 % ertpaptere, die die Reichbhank beleihen darf , KonsortialbeieiHgungen.............. Kl)ftfi RM 7А10302АЖ gedeekt durch b^nenglnfiff« U'ertpapifre tb) RM I )4 834 493Л5 gfdffkt durch senftige Sicher* Hvpothcken, Grund* und Renlcntchulden ....... BcteUigungen (f 131 Ah* I All Nr.6 de« Aktiengetetrrs) Da\om find RM 384 5A3j@ Beteiiigungcs bei anderen Kreditinstitutcn Zugange RM Abgange RM 67 000.-CmndsKickc und GtbSudc a) dem eigcnen Gesvhift«b«tricb dtetttttd* . , . • b) sonsiige ........ , #*trltb». und GefchHltsauHtatlunt......... fostem, die dtr Rechnungubfrenxung diatica . . . Sonstlgc Aktiva ....... . 8781 62С>.9б 12 603 580.20 22 20_»24Z9t 3 »5 I 0^7 4ni% 2219 445^0 I m 106.61 laaasgaiMs 24П281.- IW88Z- Summe tier In drni Aklhcn utul in 4«n Pa»iven (Verbindlkhkciten aut BurgKhalten, Wech»cl- und 5chtckbUr2%cht<:«n >owle Ge% hhr)«l*lungi% eMrmgwi, indotntinenltverhlndlichkehen) lind enthaltcR! Porderungen an Kon/ernunlernehmen Ffwderunijen an Mitglicdcr dev VorstanJea fordfrungen an andere im § U Abs I und 3 K^Ti. gfnannie Per^onen towie an Umernehoien, be> drnen ein Inhaber nder r*r%onlich haftendfr Ge»ell»chafter dem Krediimslitut als (jf»chaftsleiter oder Mitghed eine» Verwattuneiirager« angehort . . Aniagen nach K% O. § 17 Ab*. 1 (Aklim. Киче und BfrgwtrkMUleile — mU Au«nahmc dtr Bfieiligungen — «ouif nicht yum Handfl an deulschen Borden lugelatienc Schtild\fr»i hreihungen)..... Aniagem nach KV'O 117 Ab#. ^ Grund^iurie. Gebaude und Beteihgtingee 21 385 210.16 1i6№l.58 »6 473.25 144 382 336,72 337 519 709 Л7 28 774 617.89 4 068 г07.77 9820 621.64 10933.33 T 702 250,42 2@hi 163,- 295834.33 290 949.83 8 701 44V»% 8 28 j 413.42 Passiva GI%ub!gM a) oritens Jer Kvndschah bei Oritlen henutrtr Kredite b) »onatige im In- und Ausland aufgenommerie Otlder c) tinUijen deutschir kreditinititutt RM 85608065.9^ d) sonsiige Oiauhiger....... 472 701 498.63 Von der Summe e) — d) entfallen aut 1. jederzcit falli^e Geider . . RM 388 797 908.38 2. frste Oeldcr und Odder auf KiinditTung....... 169511636,18 Von 2) wcrdcn dnrch Kimdi-gung oder sinJ lallig a) innerlulb 7 Tagen . . , „ 5 548 3%;% b) daruher hinaus bis re i Monafen....... »17 877 936.26 c) daruher hinam bi« m U Moralen........ 44 636 5M.56 d) ubtr 12 Monate hmaus . l 4i87KI,-VerpfHchtungcn au* der Annahme %ew)genef itnd der Au*. ttellung eigener Wech^el (Akicple und Solawechsel), ГЛО,— 45V-i0''0.— 4 0% 1-'3.42 гошшх).— 4h4 j7:i.66 1 200 ono,- 743957 ОИЛа 7П 09»>Г»25.44 567 36J V4).0# Gewinn- und Verluslrechnung zum 31. Dezember 1943 Aufwendungen Pef»onjlauti\^ndurfs«n ......................... Ausg^ben fur $оЧл1« Zwccke, WohliihrUrinrfchlunsen und Peniinnen . Snniligc Aufu entluiigen................... I)rf\on liir An>chrcit)ung nruer^o.b1ПЧ|.;.'Ц Ј27(И4,.М Hi«riui gflangi ttM Dividend« vo« б*,« lur Aat^hutiune o o I e Hlttchftltf Der Vorstand ' L • h r Wolxl Nach dem »HchHfBfndćn &gehm» имегвг pllichtmaftij:«) Pntfung luf Orimtl dfr BOcher nnd der St-hriftm laiilreda, v nežni mladosti, star komaj 18 let. Zla usoda ga je za vedno odpeljala № njegove nad VM ljubljene domovine v mrzlo tujino, kjer počiva s tisočerimi neizpolnjenimi željami. Kdor ga je poznal, vk kaj smo z njim zgubili. Lojze, mrtev »i, a v naših srcih boš živel vedno. Slap-Neumarktl, v aprUu 1M4. žalujoče družina Manfreda In sorodstvo. Z žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znancem, da smo namesto veselega svidenja prejeli žalostno vest da je na* ljubljeni sin in brat Klemeiilsdiilsfh /\nlon, <«rt'iiivdi«'r v cvetoči mladosti, star 23 let. padel 12 aprila na Jugovzhodu od zločin.4kega komunizma. — Počivaj v miru, dragi Tone in lahka naj TI bo tuja zemlja. Priporočamo ga v molitev in blag spomin. Lusthal - Laibach, v maju 1944. ^ahijoči: starHi, bratje: Johann, Franz, Stanislaus, Alois, In sestra Johanna, tor »sililo soroilstv«. Preda se krave po teletu za 900 RM. St. Veit — Weichfeldorf 59, pri kolodvoru; Oberkrain. 3152—6 Službo dobi Sprejme se takoj pod ugodnimi pogoji deklica do 17 let z znanjem slovenskega in nemškega jezika. Ponudbe na K. B. Krain-iburg pod Jt. 3207-1. Spr-ejmem deklico od 16 let naprej, event, tudi starejšo žensko, za v pomoč v gospodinjstvu. — Ivana Douschan, Svitschach, HI. Kreuz, Oberkrain. 3203-1 Sprejmem takoj mizarsk-ega vajenca. Kregar Franz „Bor", Veichseldorf 87, St. V«it/Sawe. 3190-1 Odda v najem Mirni, manjši družini oddam ob železnici blizu Steina prostorno enoso'bno stanovanje z nekaj vrta. Takojšnje ponudbe na Karawan-ken Bote Klagenfurt pod štev. 5559—3- Na stanovanje sprejmem brezplačno, resnejšo gospodično, srednjih let, katera bi mi po končanem dnevnem delu pomagala pri gospodinjstvu. Naslov т K. Bote, Krainburg. 3*°9"3 Prodam Prodam 20 kranjičev žebel, normalne mer«, z mladimi maticami. Johann Soklitsch in Salog 21, Post Aioh, bei Domschale. 3210-6 Kravo po teletu, mlado, lepo, prodam za 900 RM. J. Torker, Wi-sc^elnitz 16, Goriach bei Veldes. 3205-6 Prodam lepo plemensko kr»v<\ ki bo teletila v i % mes«cti, za RM 700.—. Zjlasiti pri Josef Kautschitsdi, Neumarktl, Loibl-strafie 23., Oberkrain. 3173—f Kupim Kupim dobro ohranjen pletilm stroj znamke Dubiet "ali Ideal. — Ponudbe na K. B. Krainburg žt. 3202-7. kupim luč хл obsevanj« (višie-sko sonce) po možnosti ultraviolet. Naslov v K. B. Krainburg. 3101-f Lokali V svrho ponovnega razvoja mojega podjetja želim pridobiti vež udeležencev. Resnim interesentom dam pojaenila jkozi naslov „Goik", Karawanken Bote, Krainburg. 3105-18 Izgubljeno Dne 6. V., Ito sem s* vozil s pO« poldanekim vlakom proti Klagen-lurtu, mi je bila odvzeta denarnica z I JO RM, vojaška zemlje^ vidna karta in več slik. Pošteni najditelj se naproša, da mi to vrne proti nagradi, ker mi je s tem . odnesel vse frontne spomin«. — Odda naj na K. B. Krainburg. __3208-*» Dne 8. V. 44 sem zgubila nalr^ no pero (zeleno) ir Wart do nO" ve We v Krainburgu. — Pošteni najiditelj naj g* odda v K. B. Krainburg. Bazno Kdo mi posodi pianino ali klaviff Naslov T K. B. Krainbttrg. _________ Pozor! * Trgovci in peki rabit« kvas, pošljite ponudbo na K. S. Krainburg pod „Rabim". V globoki iaiosti naznanjamo vsem eorod-nikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš nad vse ljubljeni sin Slapnilsdiar Rodins (Spanoi), Crrenadier, Padel je 14. marca »a vzhodni fronti v ©vetju svoje mladosti daleč proč od drage domače grude, ki ga ni mogla več sprejeti v svoje naročje. — Dragi Rok, naj Ti bo lahka tuja zemlja! Priporočamo ga v molitev in blag spomin. S. u o h a bet Krainburg v majti 1944. %aiuj4>6a mati, bratje tn seetr«, ter ostalo sorodmt^ o. 'K s potrtim »rcem javljamo Т8«т eorodnOto™ in znancem, da je паЛа sestra, teta Koziiiiin Inionia r starosti 74 let. po dolgi boleani preminula. Pogreb je bil 1«. maja ob 10. *ri pri farrt cerkvi. St. Martin. Wart. žkluJoVi: po»ino\ ljeiio,l Znpun Hoblek, toeet 'n ostalo »<>ro