52
Znanost razkriva
Petra Koclre
MATIJA VERTOVEC - LJUDSKI UČITELJ IN VZGOJITELJ 19. STOLETJA
Vloga In pomen Matije Vertovca za razvoj izobraževanja odraslih v Sloveniji
DELO MATIJE VERTOVCA
Matija Vertovec je bil vsestranski ustvarjalec: vinorejec, kemik in zgodovinopisec. Bil je najvidnejši strokovni pisec v slovenskem jeziku v 19. stoletju, ljudski učitelj in vzgojitelj, izjemen pridigar, odličen govornik, član treh kmetijskih družb (kranjske, Štajerske in goriške), veiik svetovljan, ki je znal latinsko, grško, nemško, francosko, italijansko in hrvaško. Potoval je po evropskih mestih od Berlina in Muenchna do Pariza in Rima ter prinesel domov znanje iz zgodovine, zemljepisa, kemije, fizike, astronomije in mnogih drugih ved, predvsem pa i2 kmetijstva - dejavnosti, ki je najbolj zaznamovala njegovo rodno Vipavsko dolino. Znanja ni držal le zase, ampak ga je prek raznih Časopisnih člankov in zapisov v knjigah širil med ljudi, ki jih je rad poučeval, jim svetoval, jih vzgajal za umno gospodarstvo, jim vcepljal domoljubje in jih navduševal za vse, kar je bilo po njegovem dobro in pošteno.
Matija Vertovec seje rodil 28. januarja ¡784 v zaselku Jakulini pri Šmarjah v Vipavski dolini očetu Francu in materi Marjeti Kodrič. Zakonca sta imela vsaj sedem živorojenih otrok in Matija je bil najverjetneje šesti po vrsti. Osnovno izobrazbo je prejel deloma pri domaČem duhovniku, deloma v vipavski farni
šoli, gimnazijo je obiskoval v Gorici, licej pa v Gradcu. Prvo leto bogoslovja je opravil v Ljubljani, ostale tri pa v Gorici. Vsa leta šolanja je bil izjemno uspešen. Mašniško posvecenje je prejel v Gorici S. novembra 1807, prvo službo pa je nastopi! v Vipavi, kjer je bil od decembra 1807 do junija 1809 duhovni pomočnik. Po tem je bil do 1. 1913 kaplan - kurat na Planini pri Ajdovščini. Na
53	Znanost razkriva

prigovarjanje vipavskega dekana Štekarja je prosil za premestitev v Št, Vid pri Vipavi, današnji Podnanos. Njegova prošnja je bila sprejeta, 9. marca 1913 je nastopi! novo službo, kjer je ostal do smrti. V začetku leta 1951 je iiudo obolel in v enem mesecu dvakrat prosil za razrešitev farne službe, 28. aprila je stopil v pokoj in se preselil v hišo svojega nečaka Filipa Verlovca. Do septembra je kljuboval bolezni, otekale so mu noge in trebuh, ostalo je le Še upanje na zdravilno vodo (Franzesbrimn). 2. septembra je v 6S. leiu starosti umrl za posledicami prsne vodenice. Pokopan je bil 4. septembra 1851 na ŠembiSkem pokopališču, kjer je Še danes ohranjen njegov nagrobnik, ki mu gaje postavil nečak Filip. Na njem je vklesan napis:
Kemici. Vi no rejci. Obča povestinca. Zvezdoslovje. Shodni govori.
Rodoljubu iskrenemu v spisih svojih neu metli mu GOSPODU MAT1U VERTOVC Sluvnodosluženimu fajmoštru Št. Vidskimit rojenima v Samarji 28. jan, 1784 umerlimu v Št. Vidu 2. sep. 1851 Je postavil tu spomenik hvaležni STR1ČN1K FILIP P VERTOVC
Vertovec je objavljal v najrazličnejših revijah {Kmetijskih in rokodelskih novicah, ljubljanskem listu Illyrisehes Blatt), kasneje pa seje odločil tudi za nekaj knjižnih izdaj. Prva je bila Vinoreja za Slovence, ki je najprej izhajala kot priloga Novic, 1845. pa je izšla kot samostojna knjižna izdaja. Dve leti kasneje, 1847, je sledila Kemijska kmetija, ki je 1856. dosegla drugi ponatis. Ker je bil
Vertovec mnenja, da Vinoreja pri bralcih ni naletela na dovolj velik odmev, je leta 1850 izdal Sporočilo slovenskim vinorednikom sosebno ipavskim in Primorskim, kjer je še enkrat podal najvažnejše ugotovitve, razlage in nasvete iz svoje Vinoreje. Istega leta je izdal tudi Shodne ogovore, izbor 26 pridig, ki jih je imel ob raznih priložnostih po različnih krajih v Vipavski dekaniji. Po smrti je izšel Še njegov pregled svetovne zgodovine Občna povestnica ali zgodovina celega sveta, ki gaje napisal I. 1863 v sodelovanju z Mihaelom Vernetom. Obsežen del Vertovčevega ustvarjalnega dela seje ohranil le v spisih, kot so Vinske terte hvala, Ipavska tergatva, Pokušnja slare slovenščine po Vipavskem in Primorskem, Copernica, Zvezdoslovje, Kaj je bolj i, počasi ali naglo obogateti, Ipavska borja ... Pri pisanju je uporabljal skoraj izključno slovenski jezik, le nekaj sestavkov v reviji Illyrisches Blatt je izšlo v nemščini, npr. Uber das Reeren, Tropfein der trauben, Die Ursprungliche Bildung der Wipbacher Gegend.
VINOREJA ZA SLOVENCE (1845)
Vsa svoja znanja iz področja vinogradništva in kletarstva je Matija Vertovec strnil v Vinoreji, ki velja za prvo knjigo v slovenščini o vinogradništvu. Njeno izrednosl razkrivata oznaki 'kmetijska sola', ki so ji jo nadele Novice, in 'enciklopedija vinarstva', ki ji jo je nadel M. Breceij, Javnosti je bila prvič predstavljena l. 1844, ko je izhajala kot priložili list v Kmetijskih in rokodelskih novicah, 1. 1845 pa je bila zaradi velikega uspeha natisnjena kot samostojna publikacija. Vinoreja za Slovence obsega 253 strani, ki sta jim dodana posebej oštevilčena 8 strani dolg predgovor in 29 strani dolg dodatek. Osrednji del se deli na 22 poglavij, 15 jih govori o vinogradništvu, 7 pa o kletarstvu, V jedrnem delu je Matija Vertovec zelo
54
Znanost razkriva
obsežno in podrobno opisal delo vinogradnika. Začel je z opisom vinske trte in konča! z njegovo nego v vinski kleti, vmes pa je bralce seznanil še z mnogovrstnostjo vinske trte, osipavanjem, značilnostmi posameznih sort, nego in varstvom trte pred pozebo, bojem pred škodljivci, cepljenjem, obdelovanjem vinogradov, kjer je še posebej izpostavil gnojenje, s trgatvijo in še bi lahko kaj našteli.
Njegova knjiga Vinoreja je pravzaprav poziv k permanentnemu izobraževanju, o čemer se lahko prepričamo že v predgovoru, "Kar Se človek le po sili v šoli navadi, hitro pozabi; kar se pa iz lastne, marljivosti in z veseljem v časi uČensiev, in posebno še kasnej i nauči, to še le veliko zda; kadar tedaj Šole ali učen s t va dokončate, nastopi z« vas še le pravi Čas samolastniga izobraženja."(Vertovec, 3845, V)
Že iz uvoda torej lahko razberemo razsvetljenske ideje, ki so v njegovih spisih in samostojnih objavah ves čas prisotne. Zavedal se je prepada med teorijo, ki se ji posvečajo znanstveniki v zaprtih prostorih, in prakso, ki so si jo z vsakdanjim delom pridobili preprosti kmetje v vinogradih in kleteh. Prav premostitev tega prepada je eden glavnih ciljev njegovega dela. Sam je bil most med teorijo in prakso, saj je bogati načilanosti dodajal še svoje izkušnje Da je bil res izobražen mož s široko razgledanostjo in zrelim pogledom v svet, nam dokazuje tudi njegovo poznavanje kmetijstva po Evropi in svetu. Tuji mu niso niti strokovnjaki, ki so se posvečali kmetijstvu in še posebej vinoreji (slavo učeni g. Schmid, g. Chaptal, g. Gazzeri, baron Babo in drugi), niti njihovi opisi v starih 'bukvah'. Na njihovo pisanje je ''"TSEBil vedno gledal kritično. Znal je pohvalili dobre "--^tMi kmetovalce kot tudi slabe pograjali,
Matija Vertovec je ves čas skušal premostiti prepad med teorijo in prakso.
"Priporočvali so nam močno iz Francoskima in Nemškiga terte beliti (Zaubering), in obetali so nam od tega velike dobičke, tode ta je prazna bila! Učili so nas po slamnatih verveh iz sadnih dreves mraz v kadi z vodo napolnjene odpeljati, tudi ta je prazna bila! /.../S tem nečerno nikogar žaliti." (Vertovec. 1845, 44)
Napačno pa bi bilo trditi, da je zavračal izkušnje starejših ljudi ali vinogradnikov lirjih dežel. Zgled je bil pri njem tista vzgojna in izobraževalna metoda, ki se je je ves Čas posluževal. "Kar je start ga, dobriga, treba je obderžati, ko nam pa učeni in modri možje nove, dobre nauke in svete oznanjujejo. ali umni v i naredniki drusih dež.el nove isglede dajejo, od kterih koristnosti se lahko sami po skušnjah popolnoma prepričamo, smo jih dolžni posnemava!i." (Vertovec, 1845, 66)
Hvali in drugim pozitivnim motivacijskim sredstvom je vedno dajal prednost pred grajo. Verjel je, da zmore vsaka pohvala najmanjšega napredka resnično omikali in razsvetlili ljudi. "Mladenčil Vi ste cvet, veselje in up domovine! Na vašo razumnost, vmetnost dušno in telesno, in zdravo moč se bode prihodnjič opirala sreča družin, mir domovine in terdnjava Cesarstva." (Vertovec, 1845,85)
Rad je javno pohvalil umna dejanja nekaterih ljudi, saj je verjel, da bodo s tem njegovi nasveti prepričljivejši in bodo spodbudili posnemanje drugih. "V Štanjelu je Janez Svogel veliki župan in umni kmetovavec, - ta sreča pred več letini neko ženico, ki je nesla nekatere prav, prav lepe grozde. 'Tetka', ji reče, 'kje ste tako lepe grozde v rezal i ?' 'Tam le, ne daleč, vam pokažem, na unimu latniku le,' 'ali bi smel tudi jest, mesca listopada, nekatere mladike vre sati, de bi jih imel sa cepiče?' 'Oče! kolikor koli se vam jih ljubi' Janez si jih vreze, dobro zakopa ali pri s nje, na spomlad v nerodovitne debla počepi, poskerbi, de se mu ne odvale, jih na kasno
55	Znanost razkriva

jesen in i 5 ali oči obreze, in v«' rožje za pri hodno leto prihrani, de ga ravno tako počepi. V kratkim času je imel veliko, čez vse upanje rodovitnih trt in pa Še veliko dobrih sajenic; s temi je začel nov vinograd saditi, mladice so mu dajale nove, še lepši sajen ice, in v malo letih je bil cel ffograd, malo manj de ne, s tem termini plemenom nasajen. Nekaj let sem, ga domači in v u nanj i prijatli močno nadlegvajo, za volj tega plemena sajenic, zakaj Janez se je bit dobro namerit, terta je namreč gori čislana žlahtna Gerganija." (Veri ovec, 1845, 18)
Ko je že grajal, ni bil nikoli nevljuden. Če je bila njegova beseda kdaj ostrejša, je bil njen glavni namen odvajanje od nespametnih dejanj in zbujanje smeha. "Poritj ga (fižol, vsajen med trte, op. P. K.) za časa, ko te žena povpraša, kam de je prišel. Povej ji, de so ga kaki p oži pojedli, ali de gaje pa kdo por uval; in reči ji, da ga nikdar več v kolci saditi, da bi se ji kaj taciga več ne primerilo. Že mož z veliko težavo in trudom kolci nasadi, de mu jih potem neumna žena s fižolom ali bučami zamori, ta je pa žalostna!" (Ve rt ovec, 1845, 73) "Saj ga vender ni tako prismojen i ga v ¡pavski dolini, da bi te neumnosti ne ras ume l, in vender, zakaj tako ravnajo? Stare navade.1" (Vertovec, 1845, 80)
Kljub temu, da je Matija Vertovec med učenjaki in pri Novicah doživljal velik ugled, nikoli ni izkoriščat moči svoje formalne avtoritete, s Čimer si je med ljudmi pridobil veliko zaupanje, ki je pri vsakem pedagoškem procesu nujno potrebno. Samega sebe ni Štel med učenjake, kar dokazuje njegovo skromnost. Včasih je tudi priznal, da na kakšno vprašanje ne zna odgovoriti, "Koliko let bi pa neki z dalo, ko bi se kaki nagrad dobro po gnojil? Na to vprašanje ga nimamo še gotovi ga odgovora pripravljenima." {Vertovec, 1845, 103)
V želji, da bi ga ljudje čimbolj razumeli, se jim je hotel čimbolj približali. V svojem
pisanju je vedno kramljal z njimi in s tem ustvarjal ozračje demokratičnosti. Bralca je pogosto poimenoval prijatelj in sproti odgovarjal na njegove morebitne ugovore. "Marsikterimu bi znalo dozdevati se, de je to prazno; saj si ne množimo te rt iz peršak, bo mislil, ampak na starih deblih mladike režemo in jih posadimo, in tako svoje sorte čisto ohranimo. To je vsim znano, pa vonder zmiraj naprej, vedama in ne ve dama, nove plemena dobivamo." (Vertovec, 1X45, 7) Preprostemu naslovniku ustrezno je prilagodil tudi zahtevnost opisa. Pogosto je uporabljal primere. "Vsak kmetovavec dobro ve, de krava ne da veliko mleka brez dobre pice. Kleti kmet bo od svoje njive terjal, de naj mu pšenice, ječmena, krompirja, ali od kaj drttsiga pa štiri ali še večkrat obilno rodi, brez de bi jo gnojit?" (Vertovec, 1845, 94) Da bi pri svojih bralcih dosegel Še večji učinek in bi se ti še bolj držali njegovih naukov, se je pogosto posluževal tudi njihovih čustev. "Kadar vidimo v bolj severnih mestih no kakim hišnim zidu terto bolj vsdignjeno, in na 15 ali 20 glavic obresano, se nam prav milo stori; raste kot nora, in ima obilno grozdja z močno stisnjenimi jagodami; upa ni, de bi ga kadaj mogli s veseljam sobati." (Vertovec, 1845, 40)
Kljub stalni težnji po preprostosti pa je včasih uporabil tudi kakšno latinsko besedo ali citat, s čimer je dokazal svojo razgledanost. Pri poimenovanju je vedno uporabljal slovenske besede, ki jim je v oklepaju včasih dodajal nemški prevod (npr. zauberring pomeni bdenje trt).
Matija Vertovec je bil po poklicu duhovnik, kar se Čuti tudi v pisanju njegove strokovne litčfature. Marsikje lahko opazimo njegov občutek dolžnosti za vzgojo svojega ljudstva, ki mu je bila kot duhovniku naložena. Svojim
Vertovec je učni proces gradil na zaupanju.
m
56
Znanost razkriva
vernikom je dal jasno vedeti, katere so tiste dolžnosti, ki se jih morajo držati. Odločno je grajal vsako lenobo. "Poskerbi, de se bo pod plantami plevel pa g osloma populjil; saj je vendar bolji, de ga živina poje, kakor da bi tertam nadlegoval; ne prizanašaj slaku ali povijaču, sicer ti zleze gori na verh rahelj, in bo i' svojimi belimi zvončiči dalječ okoli tvojo zanikernost o znan oval. De se v sosedovih p lan t a h ravno tako godi. je za te prazen izgovor, in k večnima spričuje, de je sosed ravno tako nemaren, kakor ti." {Vertovec, 1845,81)
Od trgačev v vinogradu je zahteval natančnost, od gospodarjev pa poštenost. "Jagode od toče pobile in čisto suhe se obirajo in proč mečejo, de bi, vmes tergane kasneji z inoštain se ne napivale. Silno in zamudljivo je tako delo, pa vender potrebno." (Ve rlo ve c, 1S 45, \45) "Tergače najemi, kar je mogoče domače, ali vsaj vender iz vinskih krajev; vse bendimske dela bolj razumejo, in so na grozdje manj gladovni; dobro jih ravnaj in plačuj de ne bodo grozdja, in sicer narboljiga, zob ali." (Vertovec, 1845, 144)
Matija Vertovec pa ni hotel kmetov le vzgajali in izobraževati, ampak jim tudi svetovati. Njegovi nasveti so vsebovali priporočila tako o umnem kmetovanju kot tudi o umni prodaji kmetijskih pridelkov. Seznanjal jih je s tem, po katerih vinskih sortah je v določeni drŽavi večje povpraševanje in kako je s transportom v te države. Kot izvozno središče je videl predvsem Dunaj in severno Evropo. Pri izbiri vinskih trt je bogatim in visokim gospodom predlagal žlahtne sorte, kot so tokajer, oberielder in rizling, iz katerih je mogoče pridelali žlahtna vina, povprečne vinogradnike pa je opozoril, da morajo poleg žlahtnosti paziti predvsem na to, da bodo izbirali rodovitne vrste tri, sicer bodo imeli pri obdelovanju več izgube kot dobička. Težnja obojih je seveda čim obilnejša mera kar se da žlahtnih vin. Vertovec je grajal slovenske kupce, ki radi kupujejo dražja in slabše kakovostna vina tujih pridelovalcev kot pa cenejša in kakovostnejša domača. Pravi, da takega početja ne najdemo nikjer v svetu in za zgled narodnega ponosa navedel Francoze in Italijane.
V očitku pomanjkljive slovenske narodne zavednosti se skriva razsvetljenski duh, ki je v njegovih delih pogosto prisoten. Kaže se tudi v spodbujanju kmeta k delavnosti in k ustanavljanju šol. "Žalostno bi bilo za človeka, ko bi imel samo od tega živeti, kar bi mu zemlja sama od sebe rodila; obdelovati jo mora, če se hoče preživeti, in z umnim obdelovanjem zemlje, si zna obilniši perdelke, slaclkejši in prijetnši življenje nakloniti /..,/ Ko je pa vse okoli doma olepšal in pripomogel, de so pe rde I ki tolikanj bolj pitani postali in se poŽlahtnili, ali ne bo tudi on v sredi take žlahtnosti sam bolj pitan ali Žlahtneji postal? in pri takem razjasnenjtt se ne bo pustil dalje razsvetliti." (Vertovec, 1845, 47) "Veliko jih je okoli po deželah, de Že brati znajo; prihodnjič jih bo pa še več; povsod, koder jih še ni, ljudske šole napravljajo; v P rimo rji, po Goriški škofiji stavijo na podfare nove ob hodnike, tako imenovane nedeljske kaplane, de farne šole derže. Ko bodo ljudje Še v veČini številu brati znali, je upati, de, kakor se bodo branjem bolj lepo t' vednosti in na srecu izobrazovali, in tedaj sami sebe bolj požjahtovali, jim bode tudi vee mar, v i no rej i ne itke in svete poslušati, in po njih žlahtneji grozdje perdelovati. Ko žlahtneji človek, tako žlahtneji njegova dela in sad njegovih del!" (Vertovec, 1845, 84-85)
KMETIJSKA KEMIJA, TO JE NATORNE POSTAVE IN KEMIJSKE RESNICE OBERNJENE NA ČLOVEŠKO IN ŽIVALSKO ŽIVLJENJE, NA KMETIJSTVO IN NJEGOVE PRIDELKE (1847)
K pisanju Kmetijske kemije je Vertovca spodbudilo uredništvo Novie, saj je zaupalo v njegove sposobnosti, ki jih je dokazal že v Vinorcji. Poslalo mu je knjižico Kmetijska kemija (Ackerbau Chemie in 17 Abendunterhaltungen), ki jo je napisal baron Baba. in ga prosilo, naj jo prevede. Ker se mu
54	Znanost razkriva

je zdelo pretežko Slovencem to abstraktno snov razumljivo razložiti, je raje sklenil napisati novo Kmetijsko kemijo za Slovcnce, za katero pravi "saj kar je nam znaniga - je drugi narodi takiga obsežka nimajo" (Vertovec, 1847, VI) Pri pisanju ga je vodila težnja po čim večji razumljivosti in jedrnatosti, zato se ni veliko opiral na Baba. Svoje delo je bralcem najprej predstavil kot prilogo v Novicah, kjer je bila izjemno lepo sprejeta, urednik Janez Bleiweis ji celo pripisuje zasluge za dvig noviških naročnikov.
Knjižna izdaja Kmetijske kemije je izšla dve leti po knjižni izdaji Vinoreje. Matija Vertovec je takrat že zaslutil, t!a Vinoreja ni naletela na lak odziv, kot bi si želel, zato sije Še toliko bolj prizadeval, da bi kemijo Čimbolj približal naslovniku. Zavedal se je težavnosti naloge, zato se ni zadovoljil z Babovim prevodom, ki ga neizobražen slovenski bralec ne bi razumel, ampak se je lotil pisanja Kmetijske kemije za Slovence. Da je imel bralca res ves čas pred očmi, dokazuje naslednji citat: "Naša kemija je, kakor ste se sami lahko prepričali, clo ve lic i ga obsežka: pri vsim tem smo vender skerbelt, kar je bilo moč, ob kratkim, pa vender, kakor upamo.
razumljivo vse razložiti, in vse na nepremcnljive natorne postave, kakor jih je Bog dal, vpreti. /.../ Kar so učeni vsili Časov in narodov, natorstvo oblezovanje, od njega skrivniga zvedeli, de bo zamoglo človeku služiti, smo vam po domaČe, in vse le k vašimu pridu razodel i." (Vertovec, 1S47, 248-249)
V gornjem citatu se skrivajo kar Štiri VertovČeve stalne težnje, ki ga izdajajo kot učitelja, prilagojenega učni situaciji. Zavedal se je, da mora skrbeti za jedrnalost, saj njegovi učenci niso sposobni velikih miselnih naporov in dolge koncentracije. Vseskozi ga je vodila težnja po razumljivosti, ki je bila tudi glavni nagib, zaradi katerega se je lotil Kemije za Slovence, sicer bi prevedel Babovo. Želel je biti domač, kar mu je pomagalo pri razbitju formalne avtoritete in ustvarjanju	ozračja
demokratičnosti, ki je pri pedagoškem procesu nujno potrebno, saj se le tako lahko ustvari zaupanje med učiteljem in učencem, ki je pogoj za uspešen prenos znanja med obema. Učno motivacijo je naravnal izrazito pragmatično, besede 'k vašimu pridu' zvenijo izrazito andragoŠko.
Čeprav seje zelo trudil, da bi abstraktno snov naredil kar se da preprosto, to ni bilo vedno mogoče. Prisiljen je bil vpeljati nekaj novih imen za organske snovi, zaradi Česar mu priznavamo oranje ledine slovenskega kemijskega imenoslovja. V kemiji je navedel nemško (Sauerstoff, Wasserstoff, Hiweisstoi'O in slovensko ime (kisik, vodik, beljek), ki gaje predhodno že razložil, in ga s tem skušal kar se da približati neizobraženemu bralcu. Za kisic (kisik) je izbral tako ime zato, ker vse okisa, za vogelc (ogljik) zato, ker je te prvine največ v oglju, za gnjilic (dušik) zato, ker nastaja pri gnitju
Razumljivost in prilagajanje lični situaciji sta odliki vseh Vertovčevih del.
B
58
Znanost razkriva
snovi, in za vodene (vodik) zato, ker se brez njega ne more narediti vode. Kljub svojemu prizadevanju, da bi pisal kar se da preprosto in razumljivo, je še vedno občutil strah, da bo njegovo delo naletelo na gluha ušesa. Zavedal se je, da je bralca, kakršnemu je on namenil Kmetijsko kemijo, torej neizobraženega kmeta, najtežje pridobiti. Napačno bi bilo misliti, daje pisal le za neizobražene, zavedal se je potrebe po izobraževanju vseh slojev prebivalcev, zato je spodbujal izobražene, naj postanejo zgled manj izobraženim, saj je vedel, da bo njihov uspeh zanje največje motivacijsko sredstvo. "Torej se ohernemo k vam, vi častiti grajšaki, grajšinski oskerbniki, pomožni kmetovavci, fajmoštri in vsi drugi izobraženi in bolj brihtni kmetovavci! Seznanite se vi pervi s kmetijsko kemijo, in ako se prepričate, de so nje vodila resnične, speljujtejih v djanji; tako hote dali očitne in potipljive izglede bolj terdimu kmetu, ki ga bodo k posnemovanju spodbadali; tako se bole skazali vredne prednike in prave očake drage domovine!" (Vertovec, 1847, VII)
V želji, da bi knjiga pri bralcih res dosegla pravi učinek, jih je seznanjal celo s pravimi učnimi metodami. "Mladenič, kije Se 12 let v šolo hodil, se dobro učil in z več jeziki seznanil, potrebuje na visokošolstini celi ga leta, de se kemije dobro nauči; vi kmetje pa, ki nobeni ga jezika po učeno ne razumete, in od nobenih učenosti še nič ne veste, vi si ne bote kemije -jo enkrat prebravši - v glavo vtisnili; to je clo nemogoča reč. V zahvalo, de smo jo vam spisali, terjamo tedaj od vas, de jo Večkrat od konca do kraja prebirale; drugikrat jo bote že nekoliko lože razumeli, in sčasoma, ko se bote še bolj z nje jezikom soznanili, ko jo bote petkrat ali desetkrat prav pazljivo prebrali, si jo bole le v glavo vtisnili." (Vertovec, 1847, 249) Ko sije prizadeval kaj spodbuditi pri bralcih, se je pogosto opira! na njihov glas vesti, kar
Matija Vertovec pa ni ljudi spodbujal le k branju svojih knjig, ampak tudi drugih. Pri lem je videl glavni problem v tem, da leteti primanjkuje, zato je pozival vse učene Slovence k pisanju, "Vse učene Slovence Še zadnjic do živega poprosimo, in zarotimo, vedno vedno skerbeti, de. bi za pomnoženje slovenske pismenosti ali slovstva - kakor jim Bog da - s koristnimi knjigami in v umikanje svoj i ga naroda, k te riga so sami mesa in kri, pripomogli. /.../Predragi! 7. molitvenimi bukvicami se še vse pri ljudstvu ne doseže! - Ne de bi vam mogli kedaj v tem vnuki vašo zanikernost ali Še clo lenobo očitati, in v grobu vam s takim nepokoj delati - ali de hi vas drugi narodi zasmehovali! Prizadevajte si namreč, de bodo vaše imena v bukve življenja in slave zapisane." (Vertovec, 1S47, VIID
nam dokazuje tudi zgornji citat. Lahko bi rekli, da je uporabil prikrito avtoriteto. Tega se je posluževal tudi pri pozivu k branju kemije. "Dragi prijatli! To pa še ni z.adosii, de si kemijo i> glavo vtisnite, naj vas kemija tudi razjasni, ogreje in spodbudi tako, de jo boste v djanji terdili, de boste po nje itkih za svoje in svoje živine zdravje vedno skerbeti, de boste po nje ttkih in vodilih svoje kmetijstva boljšali, de boste pridelke, kar se da, izdelovali in k pridu obračali, in tako svojo in cele domovine blaznost povzdignili. To je plačilo, kteriga od vas, z,a vam spisano kemijo, pričakujemo; nikar ga nam dolžni ne ostanite!" (Vertovec, 1847, 249)
Vertovec se je namesto formalne spretno posluževal prikrite avtoritete.
Kmetijska kemija je doživela velik odmev. 5. januarja 1848 so Novice objavile: "Zdej pa je to vse drugači. Naši pridni bravci, razjasnjeni po gospod Vertovcovi 'kmetijski kemii', niso več nevedni kmetje, ki brez pomlsllka zemljo obdelujejo, ampak oni so
59	Znanost razkriva

umni kmelovavci postali, ki vejo, zakaj to tako in ne drugači storiti morajo /.../ Gospod Vertovec so i svojo neprecenljivo 'kemijo' tako rekoč kvas postavili, ki bo slovensko kmetijstvo kviško gnal." (Vertovec, 1847, 2)
SPOROČILO SLOVENSKIM VINOREDNIKOM SOSEBNO IPAVSKIM IN PRIMORSKIM (1850)
Gre za droben zvežčič, ki šteje le 19 strani, na katerih je avtor povzel glavna sporočila, ki jih je 1845, objavil že v Vinoreji. Tu je v sedmih poglavjih, ki jih je napisal v obliki točk, spet opozoril vinogradnike na pomen izbire prave lege za pridelovanje vinske trte, gnojenja vinogradov, cepljenja rodovitnih trt, časa, primernega za trgatev, lastnosti, ki jih imajo žlahtne trte, opisal je nekaj žlahtnih belih sort in še bi lahko naštevali. Izpustil je vse nasvete iz Vinoreje, ki se tičejo kletarstva, ostalo pa je nekaj sadjarskih priporočil. Vertovec je bil torej pravi učitelj, ki naredi vse, da bi si njegovi učenci pridobili kar največ znanja. Edino, česar učitelj ne more narediti, je to, da bi učence k učenju prisili!. Vertovec je tudi to predvidel in zato z veliko mero apostolske avtoritete v Sporočilih napisal: "Človek, kteri vtj, kaj je prav, in vender ne stori - grešil" (Vertovec, 1850,16)
SHODNI OGOVORI (1850)
Shodni ogovori so zbirka 26 pridig in obsegajo 172 strani, ki jim je dodan še predgovor in kazalo. Tu seveda niso objavljene vse Vertovčeve pridige, ampak le nekaj najboljših, nastalih med letoma 1810 in 1848. Namenil jih je v pomoč tako mladi duhovščini, ki se včasih težko pripravi na kakšen poseben shod z govorom, kot gospodi po mestih in deželi, ki bi hotela svoje služabnike obdariti z zdravim, prijetnim in koristnim branjem, pa tudi vsem kmetom in rokodelcem, zlasti tistim na samotnih kmetijah, ki ne morejo pogosto v cerkev. Šele v Vcrtovčevi četrti knjigi po vrsti, torej v Shodnih ogovorih, je Čutiti avtorjev duhovniški stan. Že v Kmetijski kemiji seje zavedal, da "z molitvenimi bnkvicami se Se VSe pri ljudstvu ne doseže." (Kmetijska kemija, VIII) Tega seje držal tudi v tej zbirki pridig, zato se je skušal približati preprostemu naslovniku in je bolj kot o odnosu vernika do Boga pridigal o krščanskem odnosu vernikov med seboj. Zato ni bil njegov edini namen duhovna rast in pomnožeuje Božje časti, ampak tudi ustreči prijateljem domorodnega slovstva ter preproste ljudi obdariti z zdravim, prijetnim in koristnim branjem. Če upoštevamo, da so Shodni ogovori izšli leto dni pred nastankom
Ves čas mu je bilo Živo pred očmi prizadevanje, da bi bilo njegovo delo rojakom kar najbolj v korist. V Sporočilih se je Še bolj približal preprostemu kmečkemu človeku kot v Vinoreji, saj seje zavedal, da ta po njej ni segal v taki meri, kot bi si želeli. Tu se kaže velika Vertovčeva pedagoška sposobnost. Zavedal se je, da bo preprost slovenski kmet, ki zna mogoče le za silo brati, zelo verjetno odklanjal skoraj tristo strani dolgo Vinorejo, ki je sicer napisana zelo preprosto, mestoma celo malce hudomušno. Za branje tako obsežnega dela si preprosto ne bo vzel časa, Še najmanj takrat, ko je delo v vinogradu, razen lega pa bi to pogosto zahtevalo zanj preveliko miselno koncentracijo, Iz istega razloga je Vertovec najbrž izpustil vse omembe tujih strokovnjakov, latinske citate, razna latinska in nemška strokovna poimenovanja, ki jih že v Vinoreji ni bilo dosti, če pa so že bila, je bila zraven vedno pripisana slovenska razlaga. Izpustil je celo vse motivacijske uvode, primere, zglede in vzgojne elemente, ki motijo jedrnatost in strokovnosti niso v škodo.
60
Znanost razkriva
Shodili ogovori so predstavljali redke vzgojno literaturo
rs

Mohorjevega društva (1, 1851), ni treba poudarjali, kakšna potreba je bila takrat med Slovenci po tovrstni V2gojni literaturi. Odkrijemo lahko tematsko podobnost med knjigami Mohorjeve družbe in Vertovčevimi pridigami: spodbudo k dobremu in krepostnemu življenju, urejenemu družinskemu življenju, ki vključuje	medsebojno
spoštovanje zakoncev, skrbno in odgovorno vzgojo otrok, svarilo pred grehom in opomin k čuječnosti in predanosti Božji volji tudi v raznih preizkušnjah, Jože Koruza (Koruza, 1984) opozarja, da je bilo od skupno 26 pridig kar 21 napisanih pred izidom Ciglerjeve Sreče v nesreči (1836), prve slovenske povesti, katere cilj je vzgoja preprostega bralca.
V vseh prejšnjih knjižnih izdajah se je Vertovec moral boriti za to, da bi si pridobil bralce, učence, tu pa teh problemov ni imel, predvsem zato, ker je pridigal ob posebnih priložnostih in na krajih, kjer se je zbralo veliko ljudi (npr. ob novi maši, na šmaren dan v romarski cerkvi v Logu, v cerkvi na Nanosu .,.), ter zaradi vsebine svojih pridig pa tudi njegove retorične sposobnosti. O tem priča tudi anonimen odlomek iz Novic z datumom 3. junij 1868. "Imel sem kot Študent navado, pogovarjali se s kranjskimi romarji in vozniki. Marsikaj sem izvedel o tem ali 11 nem književnem veljaku, osobito zanimala me je kaka posebnost iz njih življenja. Enkrat naletim na sivčeka, berača iz Št. Vida. Ko izvem, da je poznal Vrt ovc a, koj ga povprašam, kako so gospod pridig ovali ?, Eh - odgovori sivoglavček - tako, tako, da ...'No, kako? - silim jez va 'nj ves nepotrpežjjiv. 'Tako (Tu sem mu videl, da je iskal više ga izraza) tako - kakor cmgeljc!'" (Novice, 1868, 183)
Razumljivo je, da so komaj pismeni verniki, nekateri pa še to ne, ki so čez nekaj leL z veseljem segali po knjigah Mohorjeve
družbe, radi poslušali Vertovčeve ugovore, ki so jim bili vsebinsko blizu. Lahko bi rekli, da je Vertovec s svojimi ogovori tematsko napovedovalec prihodnje verskovzgojne posvetne literature.
OBČNA POVESTNICA ALI ZGODOVINA CELEGA SVETA
Pobudo za nastanek Vertovčeve zgodovine nam izdaja Letopis Slovenske Maticé za !. 1S79, kjer je Peter Kozler zapisal: "Slavni slovenski pisatelj Matija Vertovec je l. 1848 bil nekoliko dni v Beču. Njega prijatelji in spoštovale! so ga po g os toma obiskovali in po mestu izpremljali. Pri tej priliki, pomenkovaje se o potrebah slovenskega naroda, sva ga dr. Matija Dolence in jaz prosila, naj spiše tudi 'občno zgodovina z,a Slovene' tako domače, kakor sta neprecenljivi 'Vi no rej a' in 'kemija". 'Prestar sem za tako obširno delo,' nama je odgovoril, 'vender se ga hočem poprijeti, ako mi obljubita, da bculeta tudi vidva vsak kako slovstveno delo sestavila', in svetova! je dr. Dolencu pisati o pravoznanskih rečeh, a meni o zemljepisji. Podali smo si roke." (Kozjer, 1879, 105)
O okoliščinah VerlovČevega pisanja največ izvemo iz avtorjevega zadnjega pisma uredniku Novic. "Rokopis moje zgodovine, ki ere tudi v bolezni nisim pisati nehal, sim o preselitvi založil; ViC leži še zmešano, kakor pervi dan selitve, ker dosihmal Še nisim toliko moči imel, de bi bil mogel vsiga v red djali. V under sim rokopis i midan našel, in ne ki ere razdelke prebravŠi se prepričal, de zgodovina, čeravno za ljudstvo pisana, bi utegnila morebiti v under l udi omikanim S ¡ovenčam koliko toliko všeč biti. Berž ko bom le nekolČikcij okreval, si bom na vso moč prizadjal poslednjih 3-5 razdelkov, ki moji Zgodovini stari ga in srednji ga časa še manjkajo, izdelati. Po tem jo bom Vam beri poslal; obseže kako Sni h 50 pol. Ali bom
61	Znanost razkriva

zamogel tudi zgodovino novi ga Časa dokončali, sam Bog ve. Zato bi mi ljubo bilo, de bi v naših 'Novicah', od kterih se tudi v bolezni ločiti ne morem, še sadaj nič od moji ga dela ne spomnili, de naši prijatli ne bojo prezgodaj kaj pričakovali, česar bi dognati ne mogel." (Novice, 185!, 203) Nekaj dni pred smrtjo pa je Vertovec rokopis vseeno dal v roke nečaku Filipu, ki je poskrbel za to, daje ta prišel v roke javnosti. Že 3. januarja 1852 so Novice pričele v nadaljevanjih objavljali odlomke iz VerlovČeve zgodovine, 12 let po njegovi smrti, torej 1. 1S63, pa je Občna povestniea izšla kot samostojna knjižna izdaja, v dveh delih. Avtor prvega dela je v celoti Vertovec, v drugem delu mu je priskočil na pomoč Miha Verne, stolni prošL v Trstu, ki je po Veriovčevi smrti nadaljeval začelo delo. Z Občno povestnico je Malija Vertovec dokazal, da ni le odličen naravoslovec, v kar nas je prepričal v Vinoreji, Kmetijski kemiji in spisih iz astronomije, ampak tudi družboslovec, ki razpolaga z veliko količino znanja iz zgodovine in govori štiri svetovne jezike.
Doslej je izdajal knjige, iz katerih je lahko kmet neposredno črpal znanja, ki jih je uporabil v vsakdanjem delu na polju, z zgodovino pa je napisal nepraginatično literaturo. Prav zaradi te pragmatičnosti je bilo preprostega bralca, ki mu jo je namenil (kar izvemo iz njegovega pisma Bleiweisu), Še toliko težje spodbuditi k branju. Kljuh temu pa ni uporabljal posebnih motivacijskih uvodov, saj je najbrž pričakoval, da bo bralcev sicer nekoliko manj, vendar bo le vodila notranja motivacija, drugače se branja sploh ne bi lotili. V nadaljevanju pa je njihovo pozornost skušal pridobili predvsem z uporabo raznih upo ved ovalnih postopkov, kot so opis, prepričevanje, dokazovanje in vŽivljanje, Opis je natančen in kar se da objektiven, le mestoma je avtor pripisal svoj
pogled in vrednotenje zgodovinskih dogodkov.
Kljub vsemu lahko priznamo, da je k interpretaciji Občne povestnice in pedagoških vodil, ki se jih je Vertovec pri pisanju posluževal, težko napisali zadnjo piko na i, saj je tudi on zaradi smrti ni mogel. Le sklepamo lahko, v kakšni podobi bi jo izročil bralcu, če bi jo imel priložnost pregledati in popravljati.
VERTOVČEVE OBJAVE V NOVICAH
Tudi v časopisnih objavah lahko v Vertoveu spoznamo ljudskega vzgojitelja in učitelja. Namen njegovih vzgojnih prizadevanj je lak, kol smo ga spoznali že v knjižnih izdajah: vzgoja k hvaležnosti, varčnosti, spoštovanju staršev, domovine in oblastnikov ter obsodba praznoverja. S prispevki, ki imajo namen izobraževati, je dajal ljudem najrazličnejše koristne informacije in nasvete, npr. o prodajni ceni vina, vipavski trgatvi, zboru nemških kmetovalcev in sadjarjev ter se o čem.	ESjEtfl
62
Znanost razkriva
SKLEP
Matijo Vertovca lahko upravičeno imenujemo ljudski učitelj in vzgojitelj. Ena njegovih glavnih odlik je druženje preprostosti in znanstvene abstraktnosti. S preprostostjo kmečkega življenja, kamor je seveda spadalo tudi delo v vinogradu in vinski kleti, se je srečal doma pri starših, na pot učenosti pa ga je prvi popeljal domaČi duhovnik Jožef Poljšak, kaplan v Šmarjah. Kasneje seje šolal Še v drugih večjih mestih (Gorica, Gradec, Ljubljana), vendar tudi po končanem formalnem izobraževanju ni prekinil z učenjem. Prebiral je strokovno literaturo, tujo in domačo, udeleževal se je strokovnih ekskurzij, zbora kmetovalcev, sadjarjev in gozdarjev v Gradcu in Heilbronu ter se domov vedno vračal z bogatimi izkušnjami in obogatenim znanjem. Na ta način je bil svojim učencem, povečini odraslim ljudem, živ zgled in dokaz za to, daje izobraževanje v zreli dobi še vedno mogoče, Še več - nujno potrebno.
Pred začetkom javnega pisanja je svoje vernike na Planini izobraževal tako, daje ob večerih zbiral okrog sebe otroke in odrasle in jih učil brati in pisati ter tako postavil temelje planinski šoli. Menil jc celo, da bi vsak Planinec moral znati francoščino, saj omogoča branje francoske literature močno razširitev obzorja. V Št. Vidu je skrbel za vzdrževanje šolskih prostorov in nekoč na lastne stroške popravil streho na šolski stavbi, da ne bi 'voda notri tekla'. Kasneje je želel svoj krog učencev razširili na celo Slovenijo in še dlje, zato je začel svoja znanja objavljati najprej v raznih revijah, nato pa zaradi velike sprejetosti med ljudmi še v samostojnih knjižnih izdajah. Zavedal pa se je, da bo preprostega slovenskega kmeta, kije ponekod še celo nepismen, zelo težko pripraviti do tega, da bi se načrtno in sistematično samo!zobraževal, zato mu jc pogosto dajal prava didaktična navodila, kako
naj to počne. Pri tem se mu je skušal kar se da približati, upošteva! je njegove potrebe, motivacijo za izobraževanje, letno obremenjenost z delom na kmetiji, sposobnost koncentracije, bralne veščine itn,
Zavedal se je, da je vsebina njegovih knjig zahtevna in je preprost kmet ne bo mogel osvojiti z enim branjem, zalo ga je na to že vnaprej pripravil in mu na ta način prihranil marsikateri občutek manjvrednosti in nesposobnosti za učenje, zaradi česar bi lahko kdo že po nekaj straneh z branjem prenehal. Pri vzgoji se je vedno raje posluževal pozitivnih vzgojnih sredstev kol negativnih, uporabljal pa je oboja. Zelo pogosto je uporabljal hvalo in dober zgled, saj je pričakoval, da bo na ta način ljudi še bolj pridobil za dobro. Za zgled je dajal tako dejanja svetnikov kot drugih vrlih ljudi, saj je pričakoval, da bo na ta način med ljudmi lažje dosegel posnemanje. Vedno je zelo jasno pokazal na vrednote, med katerimi je izpostavil zlasti hvaležnost, zvestobo, zmernost, delavnost in predanost Božji volji, ostro pa je obsojal vsako nemoralnost, kot je pijančevanje, zapravijivost, zakonska nezvestoba, neodgovorno starševstvo in praznoverje.
Njegov prvi vzgojni cilj ni bila vzgoja za spoštovanje verskih dogrn, ampak vsesplošna korist preprostega ljudstva, ki rabi nekoga, ki bi mu pomagal na poti k večji omikanosti. To je jasno izrazil tudi v Kmetijski kemiji, kjer je napisal, da vsega ni mogoče doseči le z molitveniki. Da bi ljudi pridobil za vzgojo ali izobraževanje, je uporabil prav vsa sredstva, tudi apostolsko avtoriteto. Najbolj odkrito seje je poslužil v Sporočilu slovenskim vinorednikam, kjer pravi, da jim je izdal vse skrivnosti umnega vinogradništva, da so torej zdaj o vsem poučeni in da človek, ki ve, kaj je prav in Lega ne stori, gresi.
63	Znanost razkriva

Nikoli pa se ni hotel pred svojimi verniki povzdigovali in izkoriščali formalne avtoritet^, ampak se jim je želel čimbolj približali in si na ta način pri njih ustvariti zaupanje, saj se je zavedal, da je uspešen prenos med vzgojiteljem in gojencem možen !e na ta način. O njegovi preprostosti pričajo Novice. "Pogovarjal se je ž njimi prav po domače skoro slehern dan za večera na 'm osi a' šentviškem; obiskoval jih je pri delu v njihovem vinogradu, na polji in delil jim je tu naukov praktičnih prav po očetovsko. Ker pa je sreče njegovo plamlelo za vse Slovence, prijel je za pero ter pisal v 'Novice', ko je uže preje spisal celo vrsto dobrih raznovrstnih sestavkov. " (Novice,-1884, 181) O njegovi skromnosti pričajo tudi besede iz pridige, ki jih je prvi dan v letu 1848 namenil svojim vernikom v Št. Vidu: "Mogoče, de me bote spoštljivo, mi poslednjo časi skazaje h grobu spremili; doli po vsi vasi se bo razglasilo, de g. Vertovec v Št. Vidu so umerli, pa berž bo vse umolknilo; Če bo ravno moj duh še veliko let vas obhajal, vendar me bote poč as o iz misli pustili; zakaj za 50 let bodo že večidel drugi na tim mestu s-hajali, no za 100 let ga ne bo nct novo leto clo noben i ga zmed nas v ti cerkvi; pozabilo se bo že na nas, pozabilo, de smo na svetu bili. " (Vertovec, 1850, 126)
Odveč bi bilo izgubljati besede, da ga nismo res pozabili.
LITERATURA
KrofliČ, R. ( 1997). Med poslušnostjo in odgovornostjo. Ljubljana; Vija.
MaruŠiČ, B. (1994). Matija Vcrtovec, njegova doba in podoba. Vi pLiva-Ajdovščina: Agroind Vipava.
Vertovec. M. (1845). Vtnoreja za Slovence. Ljubljana: Jožef Blazni k.
Verlo v tu:, M. (1847). Kmetijska kemija, to je, nutome postave in kemijske resniee obcmjene na človeško in živalsko življenje, mi kmetijstvo in njegove pridelke. Ljubljana: Jožef Blaznik,
Vertovec, M, (1850). Sporočilo slovenskim vi norec! ni k a m sosebno Ipavskim in Primorskim. Ljubljana! Jožef Blaznik.
Verlovcc, M. (1850). SI: od ni ogovori. Ljubljana: Jožef Blaznik.
Vertovec, M„ Verne, M. (1863). Občna p oves t rtiču ali zgodovina celega sveta. Ljubljana; Jožef Blaznik,
ČLANKI V REVIJAH OZ, ZBORNIKIH, OBJAVLJENI PRED LETOM 1900:'
Marn, J, (1878). Matija Vertovec. Je/.ičnik XVI. Ljubljana, str, 60-71.
Frolicfi, M, (185!). V spomin rajneiga gospod fajmoStra Matija Venovca. Zgodnja Danica, 38, i.
Vertovec, M. (1843). Vinske terte bvala. Novice, 3, str. 11-12.
Vertovec, M. (1843). Copernica. Noviee, 10. str. 40.
Vertovee, M. (1844). Kaj je bolj i, počasi ali naglo obogateli? Novice, 33, sir. 131.
Vertovec, M. (1845). Hvaležnost visoko postavljenima sina do svojih krnel i škili staršev. Novice. 27, str. 107-108.
Vertovec, M. (1845). Veličastno cerkvenovojuSku obhajanje v Ipavski dolini. Novice, 45, str. 180. Neznanec iz Beča (1846), Gospodu Matiji Veriovcu, Novice, 9, str. 33.
Vertovec, M. (1846). Zbor nemških kmetovavcov in gojzdnarjev v Gradcu. Novice, 41,42, str. 163 in 167. Vertovec, M, (1847). Zbor vino- in sadjorejnikov v lleilbronu. Novice, 19, str. 74-75.
Verlovcc, M. (1847). Ipavska tergatva. Novice, 40, str. 159.
Vredništvo. (1847). Novice. Novice, 43, str. 172. Vredništvo. (1847). Oglas zaslran kemije. Novice, 50, sir, 200.
Vredništvo. (1847). Povabilo, Sporočilo na slovensko mladost. Novice, 2, neoštevilčena stran, Vredništvo. (1848). Kmetijska šola za mlade in stare. Novice, l, str. 2.
Vertovec, M. (1850). Ipavska borja. Novice. 36, 37, 40, 42,43, str. 150, 154-155, 168-169, 175-176, 180. Vertovec, M, (1850), Novičar iz slovenskih krajev. Novice, 42, str. 177.
Vredništvo. (1S50). Sporočilo slovenskim
vinorednikam. Noviee, 51, str. 215.
VrcdniStvo. (1851). Na grobnica Vertovctt. Noviee, 37,
Vertovec, M. (1851), Poslednje pismo rajneiga gospod
61	Znanost razkriva
Vei lovca vredniku Novic, Novice, 40, str, 202-203, V rejništvo. (1851). Novičnr iz slovenskih krajev. Novicc, 44, str. 225.
Vre d n ii Ivo (1851). Nov ¡čar iz slovenskih krajev, Novice, 45, Str, 230. Novice, 1851, str. 230.
Ver lovce, M. (1852). Pokušnja stare slovcnščone po [pavskim in Primorskim. Novicc, 51, str. 202-203, Zakrajšek, F. (1968). Glas Pri morju z oziram nagovor J. Vrtoviev, Novice, lS6S,str, 183. Lavrenčič, 1. (1884). Živo pismi črlica. Matija Verlovec. Novice, 23, str. 181.
ČLANKI V REVIJAH OZ. ZBORNIKIH, OBJAVLJENI POLETU 1900:
Adamič, F. (1984). Vpliv evropskega kmetijstva na Kranjsko v Vertovčevem času. Goriški zbornik II, Goriški muzej, Nova Gorica, str. 15-20. Gspan, A. (1950). O Prešernovi Zclntvljiti. Slavistična Revija, str. 39-64.
lierček, L. (1984). Matija Vcrtovcc - Učitelj naših vinogradnikov. Goriški zbornik 11, Goriški muzej, Nova Gorica, str. 21-26.
Kobal, E. (1997). Kdor pa je more, naj si kupi zlate bukve Verloveeve, Kmetijska kemija imenovane. Kemija v Šoli, str. 21-23.
Koruza, J. (19B4). Značilnosti VertovČevili cerkvenih govorov. Goriški zbornik II, Goriški muzej, Nova Gorica, str. 33-38.
Koz le r, P. (1879). Dogodbe prvega zemljevida slovenske dežele, Letopis Matice Slovenske, Ljubljana, str. 104-109,
' Kjer avtorstvo posameznih ¿tankov v Novicah ni znano, sem avtorja označita z 'neznanec', Če je bi! avtor podpisan s kratico ali z \rednistvo' oz. sem lahko sklepala, t/a je to uredništvo, sem V seznamu literature navedla kratico oz. 'vrcdni.ftvo'.
J