GA POZNATE?
,,Saj nismo v Rusiji..."
Bliža se mesec, ko se bomo začeli spet ubadati z raznimi akcijami za »Belo Ljub-ljano«; se pravi, pospravljali bomo nesna-go, ki jo okrog naših in še raje okrog tujih domov pustimo čez leto. Vendar pa so takšne kampanjske. akcije navadno bob ob steno, saj je edino učinkovito orožje v bor-bi za lepo okolje kultura ljudi, torej nas vseh. Kdo bo o tem vedel povedati več, kot naš Antun Šipraga__?
• 2e vrsto let suče svojo metlo po šišen-skih ulicah. Tih je in neopazen, le malo-kdo se ozre vanj. Mirno opravlja svoj posel in cpazuje ljudi. Pozimi, ko zunaj reže mraz, včasih pride v avlo skupščine, sede v kot in pomalica. Tudi tu skuša biti čim-bolj neopazen, kot bi se bal, da bi bil ko-mu napoti . . .
•  »Ne, nisem Slovenec,« se nasmehne. »Se pa počutim že čisto kot doma.«
•  Imam stanovanje, družino. Vse je bolj skromno. pravi, toda tega je vajen.
•  »Razkošje kvari človeka, vam pravim. Moja hčerka ima vse, kar potrebuje, toda razvajali je nismo nikoli. In dober človek je!«
•  Priznajte, ko zagledate cestarja, čistil-ca ali pometača, mu navadno ne zavidate. Pometanje cest ni med najbolj priljublje-nimi deli, toda Antunov poklic je v resni-ci lep, tak, kakršni so vsi poklici,  ki jih ljudje opravljajo z veseljem.
•   «Ja,  nekateri  Ijudje so  kar v redu. Pozdravijo me, se ustavijo na klepet. Dru-gim je pa že izpod časti, da bi mi povedali, koliko je ura.  Pa kaj   hočemo,  vse sorte ljudje   so   na svetu«, se nasmehne in pre-makne svoj voziček.
•  »Kakšni pa smo Šiškarji, tako mislim, glede čistoče in reda?«
•  »Ja, ne vem, kaj bi rekel,« se kar noče zameriti. »Saj še kar gre. Kjer so ljudje, tam so pač smeti, kaj hočemo. Včasih kakš-nega tudi opozorim. Fantje, saj ste prima pobje, sem rekel zadnjič skupini šolarjev, toda to se ne sme. In so me ubogali ter pobrali papirje, ki so jih prej  odvrgli... Sem pa zadnjič neki tovarišici rekel, naj ne meče odpadkov po tleh, pa mi je za-brusila: Dajte no mir, saj nismo v Rusiji! S takimi se ne da pogovarjati.. .«
•  Pozdravil je — z dvema prstoma ob čepici — in odvlekel svojo cizo po cesti. Iz avtomobila, ki je pripeljal na pravkar pometeno  cestišče,  je priletela prazna ci-garetna škatlica. Za »Belo Ljubljano« .. .
Z. Š.