AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, O fTIURSDAY MORNING, APRIL 1, 1943 LETO XLVI. - VOL. XLVI, 0A' so okupirali nadaljna tri mesta severno «ta I e8a" Zavezniški bombniki brez pre-aJrf. Vs^PlJejo bombe za vrat bežeči osiški To je tudi problem. — Kako priti na kamelo, spredaj ali zadaj, je problem ameriških vojakov v Tuniziji zadej za fronto. Kot lidta na obrazih vojakov, imajo pri tem veliko zabavo. Kameli pa očividno lake vr ste ofenziva na njen hrbet ni prav nič všeč in njen protest se gotovo sliši prav v bojno linijo. TUNIZIJA — Radio iz Berlina je včeraj poročal, da so se angleške in ameriške čete čete že združile v centralni Tuniziji. Zavezniški glavni stan je pa včeraj poročal, da so oddaljene še okrog 40 milj druga od druge. NEMČIJA—Nemčija je ukazala francoski vladi, da odpošlje vse ladje, ki se nahajajo v Sredozemskem morju, v Italijo. Najbrže bodo te ladje vozile osiške čete, kadar bodo bežale iz Tunizije na način, kot so b e ž a 1 i Angleži pri Dunkirku. RUSIJA—Ruske čete so okupirale neko važno postojanko v bližini Novorossiska, ki leži ob Črnem morju. Tu je še edini kraj v severnem Kavkazu, kjer se š«! drže Nemci. Toda' kolobar okrog nacijev se vedno bolj zožuje. Predsednik Roosevelt čestita kralju Petru II. W a s h i n gton. — Predsednik Roosevelt je poslal jugoslovanskemu kralju Petru II. v London, naslednjo brzojavko: Washington, 27. marca 1943. Nj. Vel. Kralju Petru II., kralju Jugoslavije, London. Ponavljam posladnico prijateljstva, ki sem Vam jo poslal pred enim letom, na dan te obletnice. Z upornim junaštvom je odklonil jugoslovanski narod poziv ogromnega in silnega zavojevalca in se pod Vašim vodstvom hrabro odločil, da zahteva svojo pravico do svobodnega narodnega življenja. To dejanje j(j tudi danes še izreden vzor načel, katera branijo zdaj naše ze-dinjene armade. Franklin D. Roosevelt. Danes stopijo v veljavo nove cene svinjini; v soboto bodo nove cene teletini Pogreb Ignaca Dolenc Pogreb za Ignacom Dolenc bo jutri zjutraj ob osmih iz pogrebnega zavoda Louis Ferfo-lia in ab 8 :S0 v cerkev sv. Lovrenca. Kdor nima važnega dela, ga bodo dele naborne komisije v 1-A me, kjer se bodo bavili'Ns produkcijo mleka. Kdor ima v tem izkušnje, pa bi se branil iti na farme, bo klican v armadoj ako je fizično zmožen. Vlada ne bo več odpuščala iz grmade 38 in več. let starih. Ostali bodo pod nadzorstvom armade, odnosno komisije za delovno silo, ki jih lahko pošlje v vojno industrijo ali na farme. Oni, katere bodo naborne komisije postavile v razred A-l, ker ne opravljajo važnega dela, bodo poklicani v armado. Toda dobili bodo avtomatično 30 dni odloga, ako dokažejo svoji naborni komisiji, da so se registrirali pri vladni posredovalnici za delo, pa istega še niso dobili. Toda oni) ki imajo otroke, ne bodo klicani, dokler ne bo urad za obvezno vojaško službo tega ukazal splošno za vse. Z današnjim dnem imajo naborne komisije v okraju Cuyahoga polno moč vse moške, ki nimajoivažnega dela za vojni napor, deti v razred A-l, s čemer postanejo sposobni za vpoklic v armado. To ti.če moških, ki so v starosti med 18 in 38 leti. Ti imajo zdaj na izbiro: 1—Da se registrirajo pri vladni posredovalnici za delo pred 1. majem ter vprašajo za delo v vojni industriji; 2—Da si sami preskrbe tako delo; 3—Da čakajo na klic naborne komisije, da jih pokliče v armado. Predsednik Roosevelt je izjavil, da mora vlada takoj preskrbeti 50,000 delavcev na'far- Vile rojenice Pri družini Mr. in Mrs. John H. Pfeil, 13209 Kirton Ave. so se oglasile vile rojenice in jim prinesle krepkega sinčka na 24. marca. Ob rojstvu je tehtal 8 funtov in 6 unč. Dali so mu ime Larry John in je prvi v družini. Mati in dete se dobro počutita v Lakewood bolnišnici. Materino i dekliško ime je bilo Rose J. Ko-! zuh. Tako sta postala Mr. in i Mrs: Lawrence Kožuh iz 12221 Lena Ave. drugič stari ata in stara mama. čestitamo! — Srečni oče, John Pfeil, pa je moral zopustiti mlado ženko in 3 dni starega sinčka ter oditi na 27. | m raca v armado Strica Sama. ! Bilo je zelo težko slovo. Upamo, ' da se kmalu zdrav povrne k dru-I žinici. ______ Podružnice SŽZ so dale ček Rdečemu križu Mrs. Albina Novak je včeraj izročila ček za $1,031.90, ki je dar Rdečemu križu od podružnic Slovenske ženske zveze. Cek je bil poslan iz gl. urada SŽZ. Dar je bil izročen cleve-landski podružnici Rdečega križa zato, ker so clevelandske podružnice SŽZ nabrale največ v ta namen. Dar za Rdeči križ Mary Zalar iz 1384 E. 171. St. je darovala pri nas $1.00 za1 Rdeči križ, za Cathedral kanti-j no pa tudi en dolar. Prav lepa hvala! Zdaj pride prav! Ako potrebujete dobro barvo, semenja, umetnega gnojila, vrt-, narsko orodje in podobno, sej oglasite pri Jim šepicu na 16009< Waterloo Rd., ki ima vse to v zalogi._ Žganje iz Illinoisa se toči v Clevelandu Državni agenti so včeraj zaplenili več zabojev žganja, ki je bilo importirano, kot kažejo etikete na steklenicah, iz Chica-ga. Našli so poleg tudi prazne steklenice z ohijskimi etiketami. To znači, da se žganje iz drugih držav pretoči v domače steklenice, predno se postavi na baro. Državni agenti pravijo, da služijo raketirji, ki prodajajo žganje iz drugih držav, lep dobiček. Kupijo ga navadno po $28 zaboj, tukaj ga prodajajo pa po $45. Obtožena, da sta imela v posesti žganje iz drugih držav, sta bila včeraj aretirana John Gallagher, ki vodi gostilno na 9. cesti in Hamilton Ave. in Beatrice Mason, ki vodi gostilno na 11321 Lake Ave. V Naplu je zletelo v zrak municijsko skladišče Berlinski radije je poročal, da je v nedeljo zletelo v zrak veliko municijsko skladišče v Naplu, Italija. Ubitih je bilo 72 oseb, ranjenih pa 1,179. Med ubitimi je tudi sedem Nemcev, 31 pa ranjenih. Vojaške oblasti preiskujejo vzroke razstrelbe. no 42 centov funt. Kot poročajo trgovci, je v Clevelandu dovolj mesa, sirovega masla in drugih živil, ki so zdaj pod racioniranjem. čuti pa se že pomanjkanje kokošjega mesa, ker so prenehale obratovati trgovine na debelo. Te zahtevajo, da postavi vlada splošno in enako ceno za perutnino na farmah in določi za prekupčevalce pošten zaslužek. Urad za kontrolo cene naznanja, da bo določil nove maksimalne cene teletini, ki bodo stopile v veljavo v soboto. Nove cene bodo najbrže naznanjene še danes. Toda nove cene ne bodo dosti višje od sedanjih. Danes stopijo v veljavo nove cene svinjini, kot jih je določil urad za kontrolo cen. Najboljša slanina bo 45 centov funt, pork chopsi bodo pa imeli najvišjo ce- Naši vojaki razumejo besed. Njegov naslov je: Pvt. Edward A. Tome, 423 Bombardment Squad (H) 306 Bombardment Group (H), APO 634, c/o Postmaster New York, N. Y. K M A V soboto odide v armado Strica Sama že drugi sin Zupančičeve družine iz 860" E. 236. St., Euclid, O., John Zupančič. Prvi, Joh^, služi kot letalski kadet v San Antonio, Texas. Vso srečo mu želimo in zdrav povratek. Od nekje izza morja se oglaša Edward Tome, sin Mr. Nick Tomca iz Bonna Ave. Naroča pozdrave vsem prijateljem in znancem. Piše tudi. da se nahaja ž njim prijatelj Frank Budan. Kadar gredo od maše, ki je navadno za tisto garnizijo ob 8:30 zvečer, s Frankom zapojeta kako slovensko koračnico. Vojakom najbolj ugaja tista: "Ko • študent na rajžo gre," pri kateri tudi drugi pomagajo, dasi ne vni natakar v nekem klubu. Dekle je tam tudi ob prostem času pomagalo streči gostom. S tem si je služilo denar za šolo. Mrliški oglednik je izjavil, da sta bila oba ustreljena. Policija pa trdi, da je Reynolds najprej ustrelil dekleta, potem pa še sam sebe. Vrši se nadaljna preiskava. V„ ^ UMOR, ALI SAMOMOR? SNittVaj 80 našli SS*** Hudsonom \S Lmobilu dvo-ie Cllle D'APra- iv 41L55 letne*a ^ So y"°l ti Italija se že pripravlja za slučaj invazije od strani zaveznikov Bern, Švica, — Italijanska fašistična vlada je storila nove korake, ki značijo, cla pričakuje i vsak čas invazije od strani zaveznikov. Nova postava določuje, da se morajo priglasiti v slučaju invazije vsi moški in ženske, ki so stari 17 let ali več, za vojaško službo. Fantje in dekleta pod 17 leti bodo pa smatrani kot mobilizirani civilisti. Radijo iz Rima je nedavno javljal, da pričakuje Italija napad na ozemlje takoj, ko bo vojna v Tuniziji končana. Alpo Vidussoni, tajnik fašistične stranke, ki je prišel iz potovanja po Siciliji, je izjavil, da je vsaka vas in vsako mesto' tam pravcata trdnjava ter da je' narod tam doli miren in da s pogumom pričakuje nove vojne nevarnosti. Italijansko časopisje je zadnje dneve posvetilo veliko pozornost "hrabrosti" italijanskih vojakov. Tone sonce, tone. . . (To pesem bo izvajal zbor "Glasbene matice" na koncertu v nedeljo, 4. aprila v S. N. Domu). Tone sonce, tone za večerne gore ž njim le moja toga vteniti ne more. Zjutraj sonce vstane lepše še žareče, ž njim pa radost meni vstati nikdar neče. Toni, sonce, toni, drugim topi boli, njim na srečo vstajaj, če zame nikoli. S. Gregorčič. Ameriški bombniki so bombardirali Rotterdam London. — Ameriške zračne trdnjave so napadle ladjedelnice in pristanišče Rotterdam na Ho-landskem. Pri tem so Američani izgubili en bombnik. Napad so izvršili pri belem dnevu. Zavezniška bojna letala so spremljala ameriške bombnike na tem poletu. Ameriški avijatičarji so videli, kako so bombe zadevale tarče, toda radi gostih oblakov niso mogli videti rezultat. Angleška bojna letala so pa včeraj poletela čez Rokavski preliv na poizvedovalno službo nad Francijo. -—\j—-- K molitvi Članice društva Srca Marije naj se udeleže nocoj ob osmih skupne molitve za pokojno sestro Terezijo Bašca v Grdino-vem pogrebnem zavodu. Nov naslov Josephine Maček, tajnica društva Washington ZSZ sporoča nov naslov in sicer 19319 Ke-■wanee Ave.___ Angleške podmornice so potopile 6 osiških ladij London. — Angleške podmornice so potopile v Sredozemskem morju šest osiških ladij ter poškodovale nadaljne štiri. Te osiške ladje so vozile potrebščine v Tunizijo. }grobovi j je umrla po j * Vi (i'^gareta Kus- * stara 79 let- ill hter i" pet pra-HilaC 8or°dnikov. Ro-y Gradence, kjer ] hodnikov. Tu-Sd*a-P°grebnega ,, < 2 St- Clair Ave. Njj sv- Vida in na to P°koPališče. Cas di ji ohranjen ' pre°stalim soža- j ^ Smole J StMe °, snici .ie umrl lj 63 let; bole- S mesecev za j|i Jfcle Ay stanoval je na V ^H« D°ma je bil o ™ Sapu rta Do-er je prišel v * ^J41^ Zadnjih V» S Co P°Slen Pn Cen-O1', ;>, t a ZalujOČO SO- / : Hv ®lnove: Pvt. ' ,tSn J 111 Joseph, dve (i X** in Sophie J brata Franka J j.%8 Rosie CUv- Č & V* ^ J°Sie I ^an j sorodni- / K, Hoto . Pogreb se CV^raj ob 9 J k S J a iz ZakraJ- ' f JaiNuvoda. OVii in na P°k0" star> 'V Afriki, 31. marca.—Osma angleška ar-j, ostanke Rommelove armade proti severu brez od-b. mesta Qudref in Matouia na planjavi pred Ga-angleška armada na severu je zavzela mesto Sed-l^j^nci p^, ki so v sredini, so se pomaknili proti sovražniškemu boku. Metouia leži osem milj severno od Gabesa in Oudref štiri milje višje. Sovražnik nima nobene prilike, da bi se postavil v bran neprekosljivi osmi angleški armadi. Prva angleška armada, ki je pod poveljstvom generala An-dersona, kateremu pomagajo tudi maroške čete domačinov, je z naskokorn vzela mesto Sedjenane, 40 milj zahodno od Biz^rte. Ameriški general Pat-ton pa pomiče svoje čete počasi med hribovjem, 'vzhodno od E1 Guetar. Osišče svojih pozicij pred ameriškimi četami ne bo moglo vzdržati. Dejstvo, da naletijo Američani na italijanske čete, da soditi, da je Rommel od tukaj že potegnil svojo glavno silo, boječ se, da bi ga ameriške čete ne stisnile v kot. Nemci so posejali Američanom na pot brez števila min. Te so ameriški inženirji pobrali in ameriška bojna sila je že prehodila ta kraj. Američani so včeraj zopet zajeli 200 ujetnikov. Rommel ima odprto samo cesto ob obrežju za umik. Angleška bojna mornarica pluje tes-nd ob obrežju in vneto obstre-ljava bežeče nacije. Zavezniška zračna sila je pripravljena, da začne takoj uničevati osiške kolone, kakor hitro se bo začela osiška obramba rušiti. Zdaj napada večina pristanišča in dobavne zveze. Odkar so začeli zavezniki napadati Mareth linijo, so zajeli že 13,000 vojnih ujetnikov. Toda, kadar bodo sešteli Italijane; ki jih je pustil Rommel južne od Gabesa, se bo število ujetnikov izdatno zvišalo. lastoval l13 tet" Prank Komin-C> v , našel na kupu kej ank°vcih. Ko O dom°v, mu je kK.nese na p0'^- * >avn°rda ukraden V°s6I\denar za šes1 ' ^ni , m č&su nih-bo dala denai ^I'^Hcenca " i h n°Va avtna ^S /o935 Oldsmobile E. 63. BOJNAFRONTA "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER JAMES DEBEVEC. Editor 8117 St. Clair Ave. HEnderson 0628 Cleveland, Ohio Published dally exceDt Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado na leto $6.60. Za Cleveland po pošti, celo leto $7.50 Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland po pošti, pol leta $4.0C Za Ameriko in Kanado, četrt leta $2.00. Za Cleveland po pošti četrt leta $2.25 Za Cleveland in Euclid, po raznašalclh: celo leto $6.50, pol leta $3.50, četrt leta $2.00 _________Posamezna številka 3c ____ SDBSCHIFTION RATES: United States and Canada $6.50 per year. Cleveland by mall $7.50 per yeai U. 8. and Canada $3 50 tor 8 mouths. Cleveland by mall $4.00 for 6 months U. S. and Canada $2.00 for 3 months. Cleveland by mall $2.25 for 3 months Cleveland and Euclid by carrier $6.50 per year. $3.50 for 6 months, $3.00 for S months _______Single copies 3c___ Entered as second-class matter January fith. 1909. at the Post Office at Cleveland. Ohio, under the Act of March Sd. 1878. l^o. 77 Thur., April 1, 1943 Pa bi bila menda res potrebna kontrola! Pred tedni smo brali v nekem zapisniku SANS-a, da so na seji govorili o potrebi, da bi imel SANS nekako kontrolo nad slovenskim tiskom v Ameriki. Takrat nas je tisto opazka zbodla in smo se prijeli za nos. Prijeli smo se pa tudi za prste na obeh rokah, da smo jim prdprečili tipkanje "primernega" odgovora na tako opazko. Odkrito povemo, da takrat nismo mogli razumeti, kaj naj bi pomenila. Ravno tako odkrito pa povemo danes, da' se nam je začelo svitati. Pretekle dni smo ob prebiranju senzacij, ki jih je prinašal neki slovenski časnik, nehote vzkliknili: Pa bi bila menda res potrebna kontrola! V mislih imamo uvodnike z naslovom "Kaj se godi v Sloveniji," in posebej onega z naslovom: "Izdajalci prejemajo plačilo." Nas ne briga, če imajo nekateri naši časnikarji posebne zveze in stike z zaupniki v krogih jugoslovanske vlade, pa naj že bo z onimi v Londonu, ali s temi v New Yorku in Washingtonu. Ako dobivajo ukradena zaupna poročila iz starega kraja na vpogled ali v prepisih, mi jim nismo nevoščljivi. Kot javna pozornica Smo pa proti temu in to tudi povemo, da bi kdorkoli takg zaupna, z uradnih miz izma-knjena poročila dajal v javnost in ž njimi napravljal senzacijo. S takim početjem v prvi vrsti kaže umazano nekolegi-jalnost do svojih tovarišev v drugih uredništvih, ki nimajo zvez s takimi podtalnimi nečednimi početji in morajo ostati navezani zgolj na uradne objave vladnih agencij. Zato ne morejo postreči s posebnimi senzacijami in ostajajo v okvirju "enako za vse." V drugi vrsti je tako početje nečedno radi informiranja javnosti, ki že tako ni posebno na jasnem glede resničnega stanja v stari domovini. Taka izjema med časnikarji, ki dobi "po strani" kako poročilo, se niti ne zadovolji s tem, da b; se poročilo samo priobčilo, kakorsno je. Nalašč podčrta gotove stavke, ki igrajo v roke NJEGOVI propagandi, druge ki so v resnici vse bolj poučni za spoznavanje pravega položaja, pa pusti v navadnem tisku. Še bolj ko to pristransko podčrtavanje pa skazi vtis dodajanje lastnih "uredniških komentarjev" v oklepajih. Tako mora nazadnje poročilo biti natančno v duhu stališča dotičnega urednšitva, pa je maga-ri bilo v svoji prvotni obliki nekaj čisto drugega. Mi se ne bomo spuščali v podrobnosti glede dotičnih poročil, zakaj mi nismo videli originala in ne poznamo okol-nosti, v katerih so poročila nastala. Prav radi priznamo, de nismo v stanu presoditi veljavnosti poročil samih, pa tudi ne dodejanih "okraskov" uredništva. Niti tega ne vemo kdaj so bila poročila odposlana, še manj pa kdo jih je poslal in komu. Nam je dovolj, da vemo, da niso bila namenjena za javnost. Toliko si lahko mislimo, čeravno živimo v dvajsetem stoletju, da gotove stvari ne spadajo v javnost, spadajo pa na pisalne mize raznih javnih delavcev. Zato ne zamerimo niti Washingtonu niti Londonu in tudi ne raznim zastopnikom Jugoslavije, če nam ne pošljejo vsega za natis v listu, kar vedo in jim je bilo zaupano. Zato se ne bomo spuščali v kako polemiko radi načina, kako je dotični urednik naši javnosti predstavil ona poročila, le načelno smo se želeli pobaviti s to zadevo. Uvodnika z naslovom "Izdajalci prejemajo plačilo," ki je baje vzet iz "Slovenskega poročevalca" in je moral prav na enak zahrbten način zaiti v dotično uredništvo in od tam v list, pa-sploh ne moremo smatrati za kaj vdič ko prav umazano propagando. O njem velja isto kot o "poslanici" dr. Mi-kuša: preveč je prozorno! Kakor da bi ostali svet prav ničesar ne vedel na primer o rajnem dr'. Ehrlichu! Bilo bi pre-neumno zavračati tako blatno vodovje! Saj mora vsak pameten človek takoj sam vfdeti,'da je več blata ko vode! Stavimo, da te vrste propaganda niti v starem kraju ne more vleči kljub vsem zmešnjavam, ki so tam od dne do dne večje. Mi smo pa vendar še v čisto urejenih razmerah in lahke trezno mislimo. Po našem mnenju bi se morali prav krepko pritožiti pri tistem uredništvu oni naši rojaki, ki so se zagrizli v partizansko st,var tako globoko, da vidijo na njej vse v najbolj rožnati svetlobi, vse drugo pa v najbolj umazani mlakuži. Bolj ko vse drugo, kar smo doslej brali in slišal,i, nam morajo takele reči pokazati, da so v partizanskih vrstah — poleg resnih ljudi, česar ne tajimo — tudi prečudno nizkotni izrodki. Ali ni velika nevarnost, da po takih poročilih pade še večja senca na celokupno gibanje? _ . Nekaka kontrola bi bila končno v resnici potrebna. Najprej bi pa priporočali nekaterim našim tovarišem v uredništvih malo več SAMOkontrole. Toda ker se bojimo, da bo vsaj v enem uredništvu tako priporočilo naletelo na gluha ušesa, smo pa primorani iti malo dalje in se obrniti na drugačno instanco. Ta instanca so tisti odgovorni faktorji v jugoslovanskem vladnem zastopstvu, ki so si pustili ukrasti zaupna poročila in so tako prišla v tisk. Mi skušamo razumeti in mislimo, da celo res razumemo, zakaj je bolje, da take reči niso razposlane v objavo vsem časopisom. Toda če je tako prav, potem je edino prav tudi to, da Se čuvajo v uradnih krogih Tihotapcev, pa naj bodo že na visokih stolih ali nizkih stolčkih. Pred nekaj dnevi sem naslovil kot prvi poziv za veliko kampanjo ogromne vsote 13 milijard. To povelje je izdala naša vlada in pričakuje, da ga bomo kot celoten ameriški narod tudi sprejeli in 'izvršili. Ena velika taka kampanja se je izvršila sijajno, ljudje so se odzvali častno in pokupili mnogo več, kot je bilo odmerjeno. PRIGLASITE SE PROSTOVOLJCI Da se izvede ta ogromna kampanja, je potrebna velika organizacija ,ta pa naj bi bila iz prostovoljcev, ki bi se rade volje oglasili za pomoč te določene ■ dneve. • Ves teritorij cele Amerike je razdeljen tistim stanovalcem, ki bivajo v njih, okoličani. Tako je za nas, tu bivajoče, okrožje naše naselbine in sicer: Ob jezeru in do Wade Parka, med 22. cesto in Gordon-Wade Parka. V notranjosti te meje je izročena oskrb temle institucijam: Cleveland Trust banki, The North American banki in St. Clair Savings and Loan Co. uradnikom. Tem je naročeno, da izberejo odbore in delavce, oziroma, da naj se javijo vsi, katerim je na tem, da bo Amerika zmagala in hitreje zmagala z manjšimi žrtvami in stroški. VLADA NAS KLIČE K TEMU Ko se je naša ameriška vlada tako odločno postavila na stran preganjanih nar.odov, se je s tem ob enem podala odločno v vojno. Ta vojna pomeni: omagati ali propasti. To pa ni odvisno samo od vlade, odvisno je od vsega ameriškega naroda, od nas vseh. Vlada kliče nas vse, ker se gre, v tej vojni za zmago ali za propast, za dobrobit vseh njenih podanikov. Radi tega je vlada opravičena, da nas vse poživlja na borbo in na delo za zmago. Morda bi kdo vprašal: 'KAKO NAJ PA POMAGAM?' Prav vsak lahko nekaj stori, razven teh, ki so na bolniški postelji ali pa drugače nezmožni. Vojaki morajo na bojna polja. Delavci v tovarne. Ostali drugi pa na svojih domovih naj storijo to, kar jim vsak dan vlada po radiu ali po časopisju ukazuje in priporoča. Radi tega sledi racioniranje živil in vsega drugega, vse to je iz namena, da se hitreje pride do zmage. Radi tega lahko veliko pripomore vsak, kdor iz dobre volje sledi vladnim navodilom in lojalno pomaga, kjerkoli po njegovi vesti to lahko kaj doprinese do zmage. NUJNA POMOČ V BONDIH Denar je in bo glavni faktor in "orožje." Vlada se tega zaveda, za to si prizadeva, da bi to na lep način ljudem prepustila, da sami radevolje pokažejo svoje zanimanje in da izvedejo to, kar je po vladnem proračunu potrebno v dosego zmage in to hitrejše zmage. KAJ PA SO BONDI? Bondi, katere izdaja naša \lada so, bi rekel, obveznice ali potrdila, rekel bi lahko in jih imenoval, da so delnice naše ameriške vlade, ali pa posojilni certifikati. Saj vsi veste, da s tem, ko kupimo bond, postanemo nekak delničar naše vlade in solastnik, z drugo besedo bondi so denar, prihranjen denar. Ne morem dovolj prehvaliti j nastop naše ameriške vlade v i tem, ker nas njene podanike na ' tako lep način uči in napeljuje k varčevanju, k pravemu modremu gospodarstvu in k hitrejši zmagi za tako velike ideale, pri tem pa še na tako blag način! Poglejte: Ali ste kdaj slišali, da se kje drugod po svetu dogaja kaj takega? Podobno smo slišali le to, da so v Evropi od vlad prišli in vzeli ljudem vse iz hiše in hleva, tudi konje z vozom in rekli: "Bo že vlada plačala," to je bilo pa tudi vse plačilo, sama prazna obljuba! Nikoli niso za nobeno stvar plačila prejeli. Nam pa naša vlada daje garancije v svojem bogastvu, ne prosi ali ne vpraša ničesar zastonj, le za nekatera dela se vljudno obrača vlada do teh, kateri bi hoteli, recimo v kampanji, ali na racionarskih odborih katero uro žrtvovati svoj čas brezplačno in še to, prav na lep način. Kdo ne bi imel potem veselja za delo in veselja za investicijo denarja, za kar mu vlada rada plača lepe obresti. Kdor bi v takih okolnostih in za take principe vlade ne soglašal, tak se potem nikakor ne zaveda, v kako srečni deželi uživa prostost in vso udobnost, kar jih svet nudi sirom zemlje. ZAKAJ NAJ KUPIMO BONDE? V odgovor na zgoraj šn j i naslov naj navedem to, kar je govorila na veliki skupščini, 1200 delegatov, v Carter Hotelu v mestu zadnjo sredo večer 25. marca, Mrs.- James A. Bines, mednarodna načelnika Rdečega križa, ki je sodelovala pri am-bulančni skupšni ves čas, odkar se je 'vršila vojna z Japonci in med Kitajci. Kar je pripovedovala. ta rodoljubna žena, ki je bila tudi dvakrat ranjena in je prepotovala na ta način 18 tisoč milj, je bilo dovolj za vse poslušalce, dovolj bi bilo to tudi za to kampanjo, če bi vsi ljulje slišali njo besedo, kar je ona navedla z imeni mest in krajev in datuma, kaj je doživela vojnih grozot. Poslušalci so povesili svoje glave, potrti so sledili njenim izjavam, ki so bile tako prepričevalne, kakor da se zn j o vred nahajamo na bojnem polju. Povedala je, kako velikokrat je bila njena obleka okrvavljena od ranjenih otrok in mater, katere je nalagala v ambulanco, ko med tem vojakom' »i mogla pomagati, ker ni bilo dovolj priprav, ne dovolj pomoči, žene in otroke so najprej pobrali v ambulance v kolikor je bilo sploh mogoče. Vzrok, da .je na bojnih poljanah v oddaljenih vzhodnih deželah toliko žrtev, je največ ta, ker nirnjaJ0 v°jaki dovolj orožja in municije. S tem je toliko več žrtev na ameriški strani in smrtnih slučajev, ker .manjka obenem tudi pomoči Rdečega križa, ki je za orožjem vojakov druga prva pomoč, da se reši življenje več ljudem. Radi tega, je kampanja za bonde tako nujno potreba, da se vse te priprave z zmago vojne nadomestijo in pomnože. Vojaki na bojnem polju brez zadostnega modernega orožja so nastavljeni samo smrti in ranjenci na tleh prav tako brez zadostne pomoči Rdečega križa, ki je ravno tako vse to za-povadeno v financi, s katero se zamore taka produkcija pospeševati. Končno je Mrs. Bines poudarila: "Kaj vam bo denar zale- Imena darovalcev za "St. John's Cathedral Canteen" Darovali so sledeči: po $25 Anton Grdina; po $5.00: American Legion Lake Shore Posjt, Kramer's Grill, društvo sv. Ane št. 4 SDZ, Mr. in Mrs. William Lausche, Mr. in Mrs. Frank Černe, prijatelj, Jean's Beauty Shop, Yakovic Cafe; po $4.00: Mr. in Mrs. Emery Križman; $3.31: Jugoslav Slovene Club; po $3.00: Mr. in Mrs. Frank Zadel, Mr. in Mrs. Louis Šimenc; po $2.00: Mrs. August Kosich, Mrs, Margaret Pintar, Mrs. Uršula Sustaršič, Mr. in Mrs. George Marolt, A. Gubane, Bencin družina, Mr. in Mrs. L. Mandel, Miss Daisy Man'del, Louis Perko. Po $1.00: Mrs. Mary Bradač, Miss Honey Kramer, Miss Bertha Cerne, Miss Jean Jaksie, Frank 'Kuhar, Frances Perko, Martin Jeric, Theresa Jeric, Jennie Praznik, Mary Praznik, Genevieve Kozar, Mr. in Mrs. Nickerson, Mary Zakrajsek, Mr. in Mrs. Frank Wentfel, Mr. in Mrs. Joseph Gornik, Mr. in Mrs. Frank Drobnič Sr., Frances Zakrajšek, Mr. in Mrs.-Louis Lagina, Mr. in Mrs. John Lube, Mr. in Mrs. $ be, Mr. in Mrs. B^8 be, Mary Mozina, J chitz, Mr. in Mrs. J°5/, nik, Clementine ?oi% Mrs. V. H. Karliii£eJ ^ Lach, J. Grbovcic, Jir' L. Srpan. p Mrs. Rose Bizw> ^ gela Klemencic, ' Klemencic, Mrs. vrh, Mrs. Frances S« ^ Sophie Dolgan, $ Adams, Mrs. Lo"lS Miss Dorothy Ma»* Mrs. Mike Drensek, ^ phine Zaman, . p dor, Mr. in Mrs. M«1 ^ Mr. in Mrs. Wil1'8* p Mr. in Mrs. Ed*«* Mrs. Ursula C°P1C<' j* phine Vergos, Mrs- U zpvar, Mrs. Jennie JJ p Julia' Makuc, ^ Mausar, Mrs. Felo0)[r) Mrs. Rose Mi<£°vlC'J John Perko, Miss J. Tomazic, Miss V | sa, Miss Mary P1'111^. is Po 75 centov: Frank Tomazic; P° j Mrs. Steve Kaz"«ir Louis Cebular. ^Jl Pripadniki mnra dovsovar VOJSKI — in$ Office of Watr Foreign Lang»8gepf, Washington,^ Gudni Asgeirs°* rada vedela PrlJ|eflF' I "Za vsako ^ " J mrdnejo, ti re^VI "Tok povej i> kc huda na »■ "Saj nisem ^/J mo trdim, d» ^ svet ne zastop" ^ Oni dan je Pr* jej ongavTone.n» £ ti. Ker mu 'lJ A zati, da bi s® p s v naročje, sel* » fj dilaspegle^fj/ je za to male" j da ga ni vec % .,< ♦ K^l "Ali imate * j,.j ša sodnik tožen, da je dva petelina. "Priče? gospod sodn^Ue, fJ uzmat kokoši« prič s seboj- spet nisem-" § ; Za boljše pomladanske STEB^^^Z Dekleta in ž^- tLllf j! b JO p" BENNO B. LEUS^- direktno iz tovarne, po veliko -- oSi drugje in za zanesljivo in točno P s zaupanjem na J / 9 zimo, po najnižjih cenah, naravnost iz tovarne, > Seda.i je najboljši čas, da si izberete in naročite J Prijatelju v spomin V peteki 19. marca je preminul naš rojak John Galič, o katerem je bilo že na kratko po-ročano. Želim napisati par vrstic, da boste vsaj malo več vedeli, kdo je bil ta rojak. Ob smrti je bil star 64 let, doma je bil izbirne peči na Dolenjskem, odkoder je prišel v Ameriko leta 1905. Soproga mu je umrla pred tremi leti. Več let je delal pri Otis Steel Co., kjer je bil zaposlen kot preddelavcev in zelo priljubljen med svojimi delavskimi tovariši. Pred nekako 20 leti si je kupil lepo posestvo na 7904 Maryland Ave., v nevvburški okolici. Zapustil je šest otrok in sicer dva sina in štiri hčere, ki so že vsi poročeni. Pokojni je bil dober in skrben oče svoji družini, saj je pa tudi bil zelo mirnega značaja. Svojim otrokom je kot dober oče zapustil lep spomin. Naj bo dobremu očetu ohranjen blag spomin pri! vseh, ki smo ga poznali. Frank Stemberger. razvedrili in obenem pa boste prispevali, da bodo naši fantje obdarovani. Prepričani bodite, da se vas bodo naši vojaki z veseljem spominjali, ko bodo videli, da jih niste pozabili. Kakor sem nekaj slišala, so do sedaj že odposlali 120 zavojčkov in v prihodnjih dneh pa pridejo na vrsto še drugi. Zato pa le pridite v nedeljo na ta "Card Party," da boste pomagali, da bo odposlanih čim več takih zavojčkov in čim več naših vojakov razveseljenih. Mogoče bo kateri ali katera rekla: "Kaj čem pa hodit, saj nimam svojega pri vojakih."— Srečni ste in prihranjenih vam je mnogo skrbi in žalosti. Pa pridite vseeno in tako pokažite ljubezen do svojih prijateljev, očetov in mater, ki so dali svoje najdražje — svojega sina — na branik domovine. Torej vas prav prijazno vabim v upanju, da bo dvorana popolnoma napolnjena in potem bodo tudi naši vojaki veseli. Mary Sajovic. BESEDA IZ NARODA Drugi poziv na kampanjo za nakup bondov Naša misel o potrebi neke kontrole, ki nam je prišla te dni kljub prvotnemu drugačnemu prepričanju, naj torej najde pot tudi v to smer! --o-- Na kartno partijo Zdi se mi potrebno, ko vidim, da se v naši naselbini prirejajo razne veselice in plesi celo v postnem času, da napišem par vrstic za prireditev, ki jo imajo v nedeljo večer naši ta mladi v cerkveni dvorani sv.1 Vida. Pa nikar ne mislite, da je ta prireditev "Card Party" samo za ta mlade. Kaj še! Saj smo tudi ta stari včasih radi veseli. Zato pa nas vabijo vse. da se gotovo odzvemo. Gotovo ste že brali v Ameriški Domovini dopise o tej prireditvi in lahko že veste za tako blag namen so se zavzeli naši ta mladi pri fari sv. Vida. Če pa kateri še ne ve, naj mu bo tu povedano, da se ti naši mladi fantje in dekleta, zavzemajo za to, da bi razveselili naše fa-rane-vojake, ki so odšli v službo Strica Sama. Pred časom smo že imeli en tak "Card Party" in udeležba je bila precej povoljna, vendar pa ni bilo dovolj denarnega preostanka, da bi bili obdarovani vsi naši vojaki. Precej lepo število zavojčkov je bilo že odposlano našim vojakom, a ne še vsem. Želja teh naših mladih pa je, da bi vsi prejeli spomin-ček ali darilce od vseh faranov. Torej, pridite v nedeljo 4. aprila ob osmih zvečer v cerkveno dvorano sv. Vida, kjer se boste v prijazni družbi malo Igel po vojni, če pa vojne ne dobimo! Kaj bodo koristili milijoni tem, kateri jih držijo doma in jih ne obrnejo v namen za zmago sedaj, ko je zanje čas! "Meni," je poudarila, "na bojni fronti ne bi ves denar mogel ničesar koristiti, koristile pa bi mi obveze za ranjence, kot bi koristile vojakom moderne puške in drugo moderno orodje, da bi se vrgli napram sovražniku z uspehom, ki se po-lašča pokrajin ameriške lastnine in ko grozi podjarmiti še več ameriške zemlje. Za vse to pa bi denar tukaj v Ameriki lahko pripomogel in za to ste se tukaj zbrali! Ako bi imeli vi, pravi pogled v vojne razmere, bi z drugačnim zanimanjem vse storili, da bi sledili vladnim nasvetom in pomagali vojakom na bojni fronti in pa Rdečemu križu, ki je za vojaki prva pomoč tem, ki so za ameriško svobodo ranjeni." Zborovanje je bilo resno in navzočnost toliko ljudstva, med katerimi je bilo mnogo najbolj odličnih ljudi, je naredila velik vpliv. Po govoru te poročevalke je trajalo dolgo pritrjevanje. Govoril je tudi župan, naš Frank, ki je s svojim govorom segel v srca nafvzočih, ko je primerjal onih pet bratov mornarjev, ki so se, predno se je potopila njih torpedirana ladi-ja, oklenili drug druge in šli v smrt za svobodo Amerike in še drugih zatiranih narodov. O županu Lavšetu še enkrat pozneje. K sklepu naj poudarim to, da se naj priglasijo prostovoljci, ki bi vsak nekaj ur posvetil v ta blag namen. Na sestanek bodo pozvani nekaj dni za tem, ko bo ta dopis objavljen. Glede dela bo razvrščeno tako/ da bo le nekaj prišlo na osebo. Kampanjo bomo vodili tako, da se bomo Slovenci, oziroma Jugoslovani držali skupaj z našimi finančnimi zavodi pri banki in posojilnici. Društva so vljudno vabljena, da se na svojih sejah odzovete in sklenete za nakup bondov v tej kampanji, ki se začne 12. aprila. Oni, ki imate denar, ga sedaj investirajte, s tem storite dvojno delo v dober namen: Sebi v hranjenje in vladi, ki se trudi za hitrejšo zmago. Ne pozabite, da smo v vojni, in da brez zmage v tej vojni nam ves denar ne more nič koristiti, radi tega ne smemo preslišati tega klica. Za pu-blicijski urad, Anton Grdina,. ► preds. N. A. Banke. A 2AL0ST IN VESELJE Spisi Andrejčkovega Jožeta. Lj0 6no vsi jezdeci i [fia,.'V'g°zdu pa se raz- Ce kraJe-Aieš py?]prvi ter sf jj 1 od svojih tovari. ifc željen ugonobi-Pfide j ga Olikana. 'lap]2 g0Z(*a zopet ne-kjer Je rastlo st0 u ZaPazi nakrat c^pred seboj eiiana 'kl je ležala pri- 3 leskeče oči v Ale- ^ trenutek. Aleš itiitlnJa' ^ je začel hu-^ pokojen biti, ter ''ki iv PUsko Preže-Hliž °brnila očesa od Hov* ? Jej kacih tri" SJ Ua bi bolje za-MC Poklekne na des-:iM.nameri. __ Puška NowP'ane od tal s Pa m; AleŠga je MH[ Je v Pravi kraj. \ kjer k0nj odtrga pri torti ht Pr^vezan> ayi « Tiger se zo-a 8kok ^ Aleš >t'iSedaj se mu Se 3111 ko sPro" ^C,dene'- V tem ' Nej.Q Zsrdena žival Ssa ll na tla in Sim bleko na Pr_ v skoku po pla- ni bila rav-S) nK ' razume «e * je vsebi. Od vseh 4je%Hkaal° frmOV" f Ztri K V glavo in *ka j;llbl1 zavednosti. ? kakeUPal- da pride 0 Pa „a strani kateri pl, S, le tiger vedno t> C1 je tudi to p . .potoma pride E^e * pri §ebi še P^ab-ajevtej za-f Ua i2 !asa ter pri-;1 v ti! enutka da iSU * bok- Več- fcCrvti,pavse- |%jj- e bl mu spod-Postane tiger b> k > r°p popra- E^ko t Sproži" Ti" SS Aleša , grozno za- L Joiaie. er ga zažene >c sebe proč, h? tf;>' sr nek°liko sko-Xie Zgrudi «a tla I, • Ni' Aleš se spra-K °btek"le mu hudega Ikj. »lava :,e bila razlik Sti'fn(1°Praskanu od h ž'Vai Ve zrl dolgo »oje' ki je že zad-kSf"1«. kajti do-Sj • v kako straš-da bi . v»a bl1 zgubil (J ne bi Se bil C50 bi Jame Premiš- N, kermrtVega tigra V sev, i« ni nikacega \ *'•t0 l gra Prišed- SiS'claK- M Se -iim 11tŽ bl bil ta člo-,silno žival, ^t? kot\ia . jezdeca ^oj^eta ti-! a meni nič SNik0t bi imela eT se ^ jn Oh ..predrzn°-kol01 tlgra umo. ^ Sol^i njegova, ni bilo do-mU S ' '^Že ker pa se mu roki- 1Ja in V diru odhajajo stran. Aleš je videl, da je prišel v roke divjim Beludžem, katere je prej želel nekoliko bolj natanko poznati in seznaniti se ž njihnimi običaji, sedaj pa si je želel, da bi bil daleč daleč od njih ter bi ga pustili pri miru. Proti večeru šele se ustavijo jahači na kraju velicega gozda, kjer je stalo nekaj hiš. Aleša odpeljejo v obširno poslopje, ki je bilo stanovailišče njihnega poglavarja, ki se tukaj jzove "šejk." — Ta ga še precej prijazno sprejme, kar se je Alešu nekaj nenavadnega zdelo, ker je dosle še pri vseh azijatskih vladarjih našel večidel samo čmerne \obraze. Izprašuje ga, kdo je, od kod ravno pride in če je on umoril onega tigra, če-gar kožo so mu prinesli služabniki. Jaz sem ga ubil, kdo pa drugi," pravi nekoliko nevoljen Aleš, "sedaj pa so mi kožo vzeli, ki je vendar po vsej pravici moja." "Nič ne de," posmeja se glavar, "kožo že dobiš zopet, poprej pa ti moram reči, da si res hraber junak, kajti moji najboljši lovci ne bi si bili upali kaj tacega. — Ali kje pa so ostali tvoji prijatelji, da so te pustili samega na lo'vu?" Aleš se je domislil sedaj, da. pri takovih glavarjih ni dobro preveč govoriti, česar se je že mnogokrat prepričal. "Najbrž je ta tudi kakov ropar," mislil si je, "in ko bi mu naznanil o naše j ladij i, bilo bi nevarno" Zatoraj je molčal. "No, ne boš govoril?" pravi šejk, "kar te prašam? Vedi, da si sedaj v mojih rokah in te izpustim le, ako boš odkritosrčen." "Jaz ne bom ničesar povedal —," odvrne Aleš. "Dobro," pravi na to šejik, "zaprl te bom v najtemnejšo ječo ter te pustil lakote umreti, ako se prej ne spokoriš, da boš vedel, komu si se zoperstav-1 j al." Aleš je menil od začetka, da je to le prazno žuganje, da bi ga s tem preplašil, ali ko je sedel zvečer v temni beznici na jnjili smrdljivi slami, prepričal se je, da je šejk le resnico govoril. Prišlo je drugo jutro, pa dobil ni še nikakoršnega jedila, le nekaj smrdljive vode mu je prinesel sužnik. Ječa, kjer je bil zaprt, imela je samo eno okno, pa tako maj-čkino, da mu ni bilo moč skozi zlezti, toraj tudi ni bilo misliti na befc. Kaj bo tedaj začeti? Lakota vedno huje pritiska, bliža se opoldne, pa nobenega jedila ni od nikoder. Alešu je je-lo gorko prihajati, ko se je spomnil, da ga morda misli šejk res toliko časa stradati, da pogine. To bi bilo strašno, lakote umreti! Popoldne, ko ga je že precej po trebuhu grizlo, ali kakor po domači pravijo: ko mu je pajek predel po črevih, sliši zunaj prepevat znano slovensko narodno pesem: Po Gorenjskem je f letno, K' so visoče gore, So bistri studenci, Pa bele ceste. Kateremu slovenskemu fantu niso znane te vrstice? in tudi Aleš jih je večkrat prepeval doma ob Savi, ko je lovil ribe, ali pa po gričih, ko je pasel koze ter je njegovo petje odmevalo daleč tam unostran v gorah. — Lahko si mislimo, kako je ostrmel slišati tu slovensko petje. Menil je, da se mu le sanja, ali pa, da ga je lakota že tako oslabila, da se mu meša v glavi. Vščipnil se v noge, mel oči in prepričal se je, da ne spi. Petje se je vedno ponavljalo, — bil je moški glas. (Dalje prihodnjič) prostovoljno priglasil kot zrako-plovni navigator. Spominjajoč se nemških bomb v Londonu, Stanley si največ želi voditi ameriški bombnik nad Berlin. Na nekem vojaškem zračnem polju v Texasu so nedavno našteli sinove petnajstih Združenih narodov izmed mož, ki se vežba-jo za poraz osišča. Prihajali so iz Kanade in nizozemske Sumatre, Poljske in Jugoslavije in če-hoslovakije, iz Mehike in Rusije. Združeni skupaj v eni vojski, nazorno dokazujejo moč Amerike, ki je "združen narod" sam na sebi. Poročilo posameznih nabiral cev, vam podam v prihodnjerr tednu, ali kakor hitro mi izročijo nabrane prispevke. Za Rdeči križ Josie Zakrajsek, načelnica 23. varde, Nadaljnje poročilo darovalcev za Rdeči križ Po 25.00 so darovali: — Sv. Ana št. .. SDZ, Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ, Marija Magdalena št. 162 KSKJ, Napredne Slovanske št. 137 SNPJ, Mr. in Mrs. M .S. Reros. Po $10.00: — St. Clair Grove št. 98, Louis Erste E. 68th St., Race Dairy, Mary in John Za-verl, Pauline Stampfel, August Haffner, F. F. Birk Superior in E. 55. St. Po $8.00: — Stanley Prija-tel E. 68. St. Po $5.00: — Honor Guards SDZ, Tončka Jevnik, John Sus-nik, Klub Slov. Narodnih Noš, Rosedale Dairy, Marolt Cafe, Dr. Vincent Opaskar, Mr. in Mrs. A. Zalnick, Frank J. Mra-mor — St. Clair Ave., Anton Ljubi — Bliss Ave., John Gu-stincic — Wickliffe, O., St. Catherine št. 29 SŽZ, John Simon-cic, Mrs. F. Sraj E. 68. St., Mir. in Mrs. Končan — Bonna Ave., John Potokar, Tillie Boston, John Marzlikar, Joe Vidmar — St. Clair E. 55. St., Benno B. Leustig, Louis Maje r, Math. Braidich Sr. Vsem, ki ste darovali za to človekoljubno akcijo, se toplo zahvaljujem, v imenu Rdečega križa. Ako še niste1 darovali, se vas prosi, da se ustavite v North ; American Banki ali pa v uradu | Slov. Dobrodelne Zveze, in od-j 3aste svoj dar. BLAGOVESTNIKA Povest iz pokristjanjevanja Slovencev. Spisal Ivo Pregelj Tujec. PRIPADNIKI MNOGIH NARODOV SO V AMERIŠKI VOJSKI (Nadaljevanje z 2 strani) način odpora proti navalu nacij-ske brutalnosti je bil potom vojnih sil Združenih narodov." In tako je Gudni Asgeirson zapustil ribarsko obrt, ki sta jo oče in on vodila, in prišel v Ameriko, da se pridruži borbi za svobodo. Ta izlandski mladenič je tipičen za mnogo tisoč mož vseh plemen, ki vsak dan gredo skozi sprejemališče za vojsko. Ko je središče v New Cumberlandu prelistalo svoje zapisnike za poslednji mesec, našlo je mnogo drugih dokazov za resnico, da moč Amerike je v njeni raznovrstnosti plemen. Bil je tam izmed drugih neki Franz Strassfeld, mlad mož v starosti 22 let, ki se je rodil na Poljskem. Njegova rodbina je vedno porodila ljudi miru in vere, vojaka nikdar. Leta 1935 pa je bil Frank dijak na Nemškem. Videl je, kako naciji ravnajo z manjšinami: bil je priča zatira*-nja Židov. Naborni odbor je Strassfelda postavil v razred 4-D, ker je bil j rabinec. Naprosil pa je, naj se njegova klasifikacija spremeni v 1-A. Ni hotel čina vojaškega kaplana, češ da je premlad, da bi starejšim ljudem svetoval. Pa bil je tam Kitajec, Lew Ding. Rodil se je v Kongmeon blizu Cantona na Kitajskem, kjer njegova mati še vedno živi. Canton je zaseden od Japoncev. Lew ni mogel v vojsko. Dvakrat je bil zavrnjen radi telesne nesposobnosti. Zato se je podvrgel resni operaciji na svoje lastne stroške, da bi mogel biti klasifi-ciran kot 1-A. Lew, kot je rekel, je hotel polno udeležbo v borbi za svobodo. In pranje perila se mu je zdelo malo važno, ko je treba oprati Japonce. Stanleya Lacey, 18 let starega, so njegovi starši poslali v Phila-j delphijo pred dvema letoma in j pol, da bi ga spasili od london-; skih zračnih napadov, čim pa jej dosegel dovoljeno starost, se je Tujec se je začuden ozrl na moža, ki je sedel ob Radoslavu, razširile so se mu oči in ves vesel je zaklical "Stric, stric!" Obličje nagovorjenega rje prebledelo, s presunjajočim pogledom je motril mladeniča in dejal nato hladno: "Stric mi praviš; pri Sveto-viku, ne poznam te!" "Ti nisi Vragočrt " vprašal je mladenič. "Krutiboj me imenujejo," odvrnil je mož. "Motil sem se, oprosti," dejal je mladenič. Krutiboj pa je vstal in šel, za njim je šla deklica, ki je slonela pri njegovih nogah. "On je čuden," dejal je Ne-pokor tujcu, "a deklica je njegova hči." Ko so bili pripravili gostoma postelj, legel je Stregomil. Vlah mu je obvezal rane, zaspal je trdno in kmalu, in v sanjah je videl nad seboj obličje Krutibojevo in ni se mogel domisliti, kje je že videl to obli-čj.e, pred davnim, davnim časom je moralo biti kje. Ko se je po noči, šlo je že proti jutru, prebudil, opazil je ob svoji strani Vlaha. "Ti ne spiš?" "Ne smem, nevarne rane, gospod, in če se prisadi j o, boš trpel. Vlah čuje!" Mladenič je molčal, čutil je hvaležnost d'o'tega vernega sluge. "Čuješ, Vlah," dejal je nato, "sanjal sem o Krutiboju." "Poglej, tukaj v Ameriški Domovini je zopet oglaše-vanih nekaj prav poceni predmetov! "Tako priliko je treba izrabiti, da se prihrani nekaj dolarjev. "Pomni, draga ženica, vsak cent se pozna, ki ga moreva prihraniti. "Zato vsak dan preglejva Ameriško Domovino, ne samo novice in drugo berilo, ampak tudi oglase. Trgovec, ki oglašuje v Ameriški Domovini je zanesljiv in pri njem kupujva." "Tudi jaz sem mislil, da je on Vragočrt, a on te ne pozna." Mladenič ni odgovoril in vz-dihnil. "Spi," dejal je grbovec, "še daleka je najina pot!" > "Oče, oče!" viknil je mladenič. "Umiri se," dejal je tovariš, "če še živi, ga naj deva in rešiva ali pa( pogineva, Kriste nama pomagaj !" In sta umolknila, mladenič je iznova zaspal in v sanjah je videl obličje Radoslavino in je sanjal, da hodi ž njo po zeleni trati. A naenkrat je zapadel sneg vso poljano in njena slika je izginila, zagledal je pred seboj visoko dvignjeno postavo Kruti bQjevo. Potem pa je vse izginilo in mladenič ni sanjal nič več, nič več čutil. Vlah ob njegovi strani si je bil pomel in del roko na glavo ranjenčevo in preplašen vzkliknil: "Mrzlica,, o Kriste, pomagaj _!» Na vzhodu se je delal dan. Krutiboj. Ko je prišel Krutiboj s hčerko domov, velel ji je ,naj leže, sam pa je oblekel nase plašč iz medvedje kože in se odpravil. "Kam greš ,oče," dejala je hčerka in skoro na jok ji je šlo. "Pojdi spavat, dete, kmalu se vrnem!" "Ne hodi, oče, bled si in treses se, lezi, skuham ti zelišč, da bo sladek tvoj spanec." "Umiri se, dete, in lezi, saj pa ne grem." "Mene je tako strah, ko ni tebe, oče, in vedno se bojim za te, ti pa hodiš v gozd, kjer so volkovi in besi!" Medtem je bila deklica legla, oče je sedel^ ob njenem ležišču, z rokami si je podprl glavo. Svitoslavo, hčerko Krutibojevo, pa je začel objemati sen in ko je začul Krutiboj njeno lahko dihanje in je videl, da spi, vstal je in se ogrnil zopet z medvedjo kožo in nalahko, je odšel iz hiše. Mesec je bil x*avno prisijal izza obraščenih vrhov gora in razlil vsevprek po dolini svoj medel sijaj, globoko nekje v goščavi je »tulila zver, mehka sapa je vela od juga, šumelo je v gozdu tiho in plaho. Krutiboj se je zavil v med-vedovko in njegova sključena postava je izginila v gozd. Jasno seje odbijala mesečina od njegovih srebrnih las, podoben je bil bitju,-ki ni iz tega sveta. Njegove oči so bile napol zaprte, polagoma so se odpirale njegove ustnice, mrmral je nekaj v brado. Počasi in ne ozirajoč se ne na levo, ne na desno, stopal je starec skozi gozd navkreber. Večkrat je utrujen obstal. Visoko gori nad selom je štrlela visoka stena proti nebu, globok prepad je zijal pred njo, mala steza se je vila mimo nje onstran doline. Po tej stezi stopal je sedaj Krutiboj, in ko je bil dospel nad prepad, je obstal in njegova sključena postava se je zravnala, veter, ki je vel iz doline, zavil se je v njegovo brado in lasje. Starec pa je sedel tik nad prepadom in njegove oči so strmele v globino, veter je spodaj šumel v gozdov ju. (Dalje prihodnjič.) -o--- Pomagajte Ameriki, kupujte obrambne bonde in znamke. PRODAJALKE 18 do 45 Predznanje ni potrebno. Plača Zglasite se S. S. Kresge Co. 216 Euclid Ave. Poleg May Co. (78) IZUCENI OPERATORJI BORING MILLS (Horizontal in vertical) LARGE PLANER RADIAL DRILL Plača na uro, vrhu overtime. Ako ste zdaj zaposleni pri vojnem delu, se ne priglasite. WELLMAN ENGINEERING 7000 CENTRAL (81) ženska se sprejme Želi se dobiti žensko za čiščenje, pranje in likanje. Stalno delo. Pokličite IV 2460. (79) Kanarčki naprodaj Naprodaj imamo kanarčke, ki so izborili pevci. Zglasite se po 'i uri zvečer pri Mrs. Marinkovič 1065 E. 66. St. (78) Drva naprodaj Naprodaj so drva za kurjavo, iz tovarne. Velik lot samo $4.00. Pokličite Liberty 2067. (82) Soba in Hrana Soba in hrana za poštenega fanta se dobi na 6604 Schaefer Ave. (77) Stanovanje išče Išče se stanovanje 4 sobe in kopalnica za 2 odrasli osebi. Pokličite ENdicott 2985 pred 2:30 popoldne. (77) flraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanlioe 2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVAL-NICA NADROBNIH SPOMENIKOV "Xrtry dim mtd dotks not vitally Mttdnd te* __.abaolut« n—wIti— should go into WAR BONDS and STAMPS to add to M» striking poww of mat Mined form*." -lunui D. Boaavra* FrtMmttfOu VMMHk * * * Think WmI Aot Wwl Buy WAR SAVIN GUI BONDS— Imu* 10% ot your par Ittydftyt DELO DOBIJO MALI OGLASI ženska se sprejme Sprejme se ženska, da bi likala in čistila v hiši dvakrat na teden. Zglasite se na 671 E. 113. St., ali pokličite MU 5456. (78) RE NU A UTO BODY CO. 982 East 152nd St. popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body In Xenderjo. Welding! J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830. FR. MIHČIČ CAFE 7114 St. Clair Ave. ENdicott 9359 0% pivo, vino, žganje in dober prigrizek. Se priporočamo za obisk. Odprto do 2:30 zjutraj East 61st St. Garage PRANK RICH, lastnik 1109 E. 61st St. HEenderson 9231 Se priporoča za popravila In barvanje vašega avtomobila. Delo točne in dobro. PODPIRAJTE SLOVENSKE TRGOVCE HONOR THE FLAG UPHOLD ITS IDEALS F LAT LUX FLAT WALL PAINT In Alsace-Lorraine even the family names have been taken from the residents and Germanized names substituted. Century-old French streets of Mulhouse, Strasbourg, Metz have been given Nazi names. In their effort to destroy all French culture in these prov- inces the Germans are burning libraries—even the privately owned French cook books. In Strasbourg alone nearly 20,000 homes have been damaged in this war but the residents still pray for allied bombers to come over again with their block busters. In America our war efforts are tranquil, but nevertheless they must be determined if we are to defeat Hitler. Buying War Bonds every pay day is one; good way to exhibit our j determination to aid in the war | .effort. WSS 741E V. S. Treasury Dept. J NAZNANILO IN ZftHWAL* V bridki žalosti globoko potrti naznfn^o4 sorodnikom, prijateljem in znancem Pr.eza(inlilfis!tl da nam je bil prizadet hud udarec, ko je n ^jij tako nepričakovano posegla v našo dru^ nanagloma odvzela ljubljenega in mkda nega soproga in očeta Stephan Jaksal ki je postal žrtev nesrečne usode in se f^jnO sreči 1 v tovarni, ko ga je zadel električni rj koi podlegel in za vedno zaspal dne 1. bjP'J| najlepši moški dobi, star 36 let. Rojen J J etu, 111. cerm Po opravljeni pogrebni sveti masi ^ pO<-'*J Vida smo pa položili k preranemu vecn ^J dne 5. marca, 1943 na, Calvary pokopal^; tom se želimo naj prvo prisrčno zahval i ti Rt. Rev. B. J. Ponikvarju za opravljene .^jr krsti pred pogrebom, za premstvo iz A\ vljen<>; I novi pogrebne kapele v cerkev in za. oprae^e J mašo in ganljive cerkyene pogrebne obr ^ ,0 M Prisrčno zahvalo naj sprjmejo vsi, A bili ob času prevelike žalosti v prvo Pom°^orilir kakor tudi vsem, ki so nam kaj dobrega - J najbolj žalostnih in težkih dnevih. vS®1"' J Ravno tako se prisrčno zahvaljujem® . , ga prišli pokropit, ter vsem, ki so z nami c j ter se udeležili svete maše in pogreba. 11 i Posebno se želimo prisrčno zahvalit1 I prišli izven mesta ter se poslovili od P , krsti in se udeležili pogreba. -gt&P £ V globoki hvaležnosti se želimo PrK „ oKi liti vsem, ki so v blag spomin pokoju® krsto s številnimi krasnimi venci, enako t ^ j zahvala vsem, ki so v znak sožalja dar°^^ maše za mirni pokoj blage duše in raV11°;1 ^ ki so dali svoje avtomobile brezplačno n j ob priliki pogreba. Našo iskreno zahvalo naj sprejme.] » of Leece-Neville Co. za dar v gotovini. g0 tfj Obenem tudi prav lepa hvala vsem, sožalje s pismi ali pa sožalnimi kartam 'gl j zahvala tudi članom, društva sv. Vida, s 1 QSeWj ki so se udeležili sv. maše in pogreba ^ „]j onim, ki so nosili krsto ter ga sPr®ml pre zadnji zemeljski poti'ter ga položili k t j njem večnem počitku. og^V Našo prisrčno zahvalo naj sprejme ^ pO5 vod Anton Grdina in Sinovi za Vso P"18^, $ ljivo naklonjenost in za lepo urejen Pog r0g ^ i Preljubi jeni in nikdar pozabljeni ^ ben oče, zastonj Te sedaj iščejo naše žalostni smo, ker Te ni več med nami i« še nam je pri srcu, ker je bil Tvoj odhod „j ij sto jutro Tvoje zadnje slovo. V najleP^ nja si nas moral tako nesrečno in nanag ^ J]ad ti. V solzah zatopljeni in v globoki žal°s ^ bridko izgubo pošiljamo prošnje k Bgu- jeii , bo usmiljen in dober plačnik in naj Ti srečo v večnosti in lahka naj Ti bo rodna Žalujoči ostali: ROSE JAKSA, soproga. ^ STEVE in'THOMAS, sinova-^ Zapušča tukaj tudi žalujočo sestro Afifnc^njio £ San Francisco, Cal., pa žalujočo aestr°vini P*^1 bič in brata Gregor Jaksa, v stari dom0 ^b* in mater in dve sestri ter številno soro in v stari domovini. Cleveland, O., 1. aprila, 1943. Helen Reitsma ima tri brate in soproga v vojaški službi. Uslužbenci. 'Marshall Field & Co. so ji izročili skoro 5,000 milj, volne, iz katere sedaj plete jopiče• m brate in soproga. ___ (s magic this new ^ OIL PAINT covers in ONE COAT over wall paper and most interior surfaces White Lead, olja in terpentina, čopičev, vrtnarskega orod ja, umetnih gnojil in semenja. ZALOGA VSAKOVRSTNE ŽELEZNINE Se priporočam JIM SEPIC HARDWARE KEnmore 1300 16009 Waterloo Rd RAINEY INSTITUTE 1523 E. 55. ST. HE 0992 PRIHRANITE DENAR s tem, da se naučite napraviti /a Veliko noč svoje lastne obleke ali suknje. Zmožna, izkušena slovenska učiteljica. Kratki natečaji, 10 poukov samo $2. Vpišite se zdaj! za svilo in drug". ^M treba." Mihaela je JI pri a usteca kakor J' I in menih je zdlhnlji pri nas kaj takega JJj dalj časa. sem še S1 jI Štefana se je obot* ^ zlato. v pl "To je preveč, »t goldinarje dobim v I treba." Vi "Le vzemi, deteJJ kel pater ErtehJ, ,;J mlademu stotnik«- M vse da svoji mat^' 1 i ja si ne prihra^^^ je rekel: "Cerkveni zbor sem, cerkveni zbor tje, jaz si bom vseeno vzel svojo lepo nevesto." Vzel si je s prsi svoj zeleni svilnati stotniški trak in ga ji je dal rekoč: "Vezla boš torej petelina vanj." S svojimi hladnimi, nežnimi prsti je vzela v roke svilo, ki je bila še topla od njegovega moči in življenja polnega telesa, ter jo je skrbno položila v svoje naročje poleg svojega bledega, starega svetnika. Henrik je segel v žep ter ji je ponudil težak cekin: "To je je vse drugače pobožen in strog- Mladi Hendel se je od jeze ugriznil v ustnice; zdelo se mu je, da ga nalašč muči, pa vendar mu je všeč njen pogum in trma, bolj všeč kakor pomirjevalne besede starega duhovnika. Stotnik je zasmehljivo trenil s svojimi poševnimi obrvmi in Kompletna zaloga BPS BARV Jo§. Zele in Sinovi POGREBNI ZAVOD Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki url na razpolago. AVWm smo vedno pripravljeni t najboljšo postrežbo 1502 ST. CLAIB AVENUE Tel.: ENdlcott 0581 COLLINWOOBSK1 DEAD: US E. I52D STREET Tel.: KEnmore SIM ZAHVALA Podpisana se najprisrčneje zahvaljujem vsem premnogim prijateljem, znancem, sorodnikom in sosedom. Posebno Še iskrena zahvala Rev. Milan Sla-jetu za vso duhovno pomoč, tolažbo ,in številne obiske. Hvala Rev. L. Virantu in Rev. F. Ivanko. Nadalje iskrena zahvala vsem, ki so dali avtomobile in zamudili čas, vsem, ki so poslali cvetlice in vsem številnim darovalcem sv. maš. Najlepša hvala društvu sv. Alojzija, št. 6, društvu Najsv. Imena in Eagles. Lodge ter sploh vsem za vso prijazno tolažbo in pomoč, ki ste jo v tako obilni meri izkazali ves čas bolezni, ob. smrti in pogrebu mojemu nepozabnemu pokojnemu soprogu Antonu Zalarju in meni. MRS. ANNA ZALAR. Lorain, O., 81. marca, 1943. Sedaj se je okrenila tudi Šte- (l fana in je zagledala stotnika i i in svojega izpovednika . za j njim; oba sta se smejala. Ona \ pa je hitro vstala in se je skrila za omaro, da si je popravila s odprto kito. < Henrik je, neprestano nanjo j gledajoč, vzel delo v roke in je ] rekel patru: "S temle pokriva- i te kelihe, kajne?" V tistem hi- j pu se je prikazala Štefana izza j omare, kito je imela ovito okoli ] glave kakor kraljičino krono. , . . . Kraljica ne stopa lepše, ka- j kor je v revni obleki stopala ona, ki v tej revni mehiški sobi- : ci dela za košček kruha. Otroško spoštljivo je naj preje pozdravila patra, nato pa stotnika, ki mu je urno vzela iz rok svilnato vezenje, ki je nosilo križ, kajti ni ji bilo všeč, da se je ta luteran dotaknil posvečenega cerkvenega paramen-ta. "To ni velum, gospod, marveč je le del pluvijala. Toda meni se mudi. Kaj želijo gospodje?" Zopet se je usedla, vzela si je iz bogatih las zlato-rjavo lasno nitko, vtaknila jo je v iglo, ki jo je vbodla v preperelo svilo. Stotnik je privil meč k boku, da bi ž njim ne zadel vanjo, in je stopil tik k njej, nagnil se je čez njo, ki ji je čudovite lase ožarjala mavrična svetloba, in je rekel: "Naj vidim, kaj znaš. To hočem vedeti. Imam delo, ki pa ga mora izvršiti spretna oseba. Tukaj le vezeš Janezu brado s svojimi lasmi?" — prekinil je sebe samega in je z gorečim pogledom sledil potoni male roke, ki je bila lepa, kakor bi bila izrezana iz sinove kosti. Mala sestrica je stala zraven in ga je občudujoč z velikimi očmi opazovala. Štefana je odgovorila: "Nisem našla kaj prida v rjavi svilnati štreni; zato sem si vzela las z glave za Janezovo brado. Če. ne bo za nič, bom zopet razdrla."/ "Moj ljubi otrok," je rekel stari pater, roke sklepajoč pod škapulirjem in je zrl na lepo devico, poleg kamere je stal in se venomer smejal krasni vitez; o, kako lepo cvete mladost —! Jaz pa sem stara črepinja. prav nič nisem vreden. "Tvoj las je vSaj toliko vreden, kakor rjava svila, tudi Magdalenini lasje niso bili sla- i, ko je ž njimi brisala Zveli- ' ar j eve noge." "Zib, zib, zib!" je iz vrta va-ila zaljubljena ptičica. Mladi stotnik se je še vedno mehljal: "Zelo si velikodušna, la ubogemu Janezu daješ od vojih las, pa dosti jih imaš in ahko miloščino deliš ... pa ■prašal bi te rad, utegneš li veti zame . . . treba mi je nove-:a stotniškega pasu z mojim gr-jom, petelinom . . . Seveda bi noralo biti vezenje zelo lepo in )a, razume se, prav hitro." Deklica se je z zvezdnatojas-limi očmi preko njegovega tem-lega obraza ozrla na omaro za oaramente. "Tu je še toliko de-a," je rekla, "kje naj vzamem ;as?" "Res, miši so nam toliko ško-le naredile," je zdihnil stari pater. Razburjen veli stotnik zapovedujoče—bil je Hendel: "Kako, ti da nimaš časa za štajerskega stotnika?" To dekle! Lepa kakor majnik in mrzla kakor ledena luna. Šlo mu je za življenje zaradi nje — desetkrat je izzival očeta njej na ljubo — in sedaj si zbada nežne prste za menihe, zanj pa nima časa. "Bomo videli, gospod," je mirno rekla, "tu imam še za cel teden dela. Morete li potrpeti ali pa mora pri vas hitro iti kakor ura?" Zopet gaje minula jeza, kajti lahek nasmeh ji je na licih izkopal dve najljubkejši jamici. "Lahko počakam," je odvrnil, "toda ne predolgo. Cez nekaj tednov gremo na Dunaj k cesiarju. Saj bi te ne mučil, pa moja vezilja v Lincu, ki sicer dela zame, ne more. Ravnokar'' — se je smejal — "je dobila malo dete, ki ji daje posla noč in dan." Štefana ga je pogledala take resno in malo prijazno, da j« mlademu fantu v hipu prešel smeh, ki sicer ni bil hudoben, z brkatih usten. "Seveda ima posla noč in dan če ji je ljubi Bog podaril dete,': je resno rekla, pomislila nedolžno in nato pristavila: "Matere imajo veliko truda in skrbi s svojimi otroki od prvega dne, ko pridejo na svet: to je kaj velika in sveta stvai pred Bogom, tu ni vzroka, smejati se. Zapomni si, Mihaela,' obrne se k mali sestric. "Velike truda so imeli mati s teboj ir z nami vsemi. Zato pa lepe ubogaj, pridno delaj." Čudovito so zvenele besede < materinih bridkostih in skrbel z usten te nedotaknjene mlad« nedolnžosti, in začarana sta pri sluškovala oba moža, stari ii mladi. Mladi pa je začudeno skoraj plaho vprašal: "Odkoc pa ti vse to veš?" On, on ne v« ničesar. Štefana odgovori upognjen* k bledemu, svilnatemu Janezu "Imam doma bratce in sestri ce. Stregla sem materi, kadai nam je Bog zopet poslal brat ca ali sestrico — takrat sem vi dela, koliko skrbi in truda s< imeli mati. — Vi pač nimate n< brata, ne sestre, sicer bi to ve deli."' "Imam malo polsestrico," j< rekel in je uprl oči na čudovi to učiteljico, katere modre oč plavajo preko njegovega obra za ne da bi ga pogledale. Kakoi svetle cvetke v majnikoverr solncu se mu vzbudijo v mlade niški duši sicer tuje misli. J< torej tudi mačeha imela skrb zaradi svojega deteta. Nikdai je ni mogel prav' trpeti, uboge . . . Ti pa — sladka Štefana, praviš, da je to sveta stvar — Štefana — ako boš kdaj nosila v svojem naročju svoje dete — tedaj boš lepša kakor vsi tvoji svetniki, celo lepša kakor je vaša Marija — in, bi ti li bil drag oče tvojega otroka? Ah? Toda zopet mu stopi pred oči vitez z grbom, strašni oče z mečem, Kaivin in Luter zastavljajo pot njegovemu neutešlji-vemu mlademu hrepenenju. Li ni poti, ki bi vodila tja in nazaj ? — moram li streti v prah svet, ki je med menoj in njo? - in vendar moraš biti moja, moraš. S svojo lastno krvjo plačam, da smem poljubiti tvoja sladka, najnežnejša usta, tvoje čudovite zvezdnate oči —, da si, sladka deklica, moja vsaj eno uro. Ko je divjal boj in je vrela j kri v njegovih mladih prsih, jej zopet zazveilel njen pobožni | glas, angelske noge se dotikajo razpenjenih valov in jih pomirjajo: "Torej, gospod, storila bom, kar bom mogla, vendar pa ve-zilje v Lincu nočem pripraviti ob zaslužek, ki ga je vsled malega otroka tako krvavo potrebna!" "Ne skrbi," je rekel stotnik. Vesel medvedek je zamrmral in zagodrnjal nad njunima glavama, kladvol je zaropotalo. Na steni je bila stara ura. Moram iti. Zunaj pred mestom se potikajo p a savski roparji, nagnati jih moram. Zopet te moram zapustiti, najslajša deklica, pa pride ura, ko te ne zapustim več, magari za svoje življenje ne." "Vezilja bo dobila še dosti dela. Čez par mesecev se oženim, takrat bo za mene in za mojo nevesto vezla ženitvanj-sko obleko in bo prejela zame sto, za mojo lepo nevesto pa tisoč goldinarjev. Mala Mihaelica je od samega začudenja in groze šla globoko po sapo. Oj, tisoč goldinarjev, to je malo manj kakor raj z zlatimi jabolki. Štefana, se j( na tihem smehljala k svojemi Janezu doli. Luteran se baha ' Pater Ertelij pa bi rad svoj in bratom kaj novega povedal, za to vprašuje: "Ste li, gospod, ž< ; zaročeni, smem vprašati, kate ro ste si izbrali?" ' Henrik je naj preje molčal ! potem je objel Štefano z veli ' kim, čudnim pogledom, da ji ; menih takoj spoznal, pri čen da je. Preden je postal menih . je bil vojak in je tudi ljubil de klico, dolgo je že od tega, da ji ■ že komaj res. Pa še dobro ve kljub svoji meniški halji, kak< ' govori in gleda ljubezen. Zani • ma ga, kaj bo odgovoril fant ; Henrik je rekel: "Nisem zaro ' čen. . . . Izbral sem si papešk« ■ deklico." ' Menih je ves prevzet od ve > selja in strahu obenem in nn 1 takoj pridejo na misel Asve > in Estera, Konstancij in Hele na, Klodovik in Klotilda, kako > je bral v življenju svetnikov 1 Nevestin venec se spleta, zope 2 bo počival krvavi meč v nožni - ci. . . . O čudno naključje! i Štefana je pazno nadaljujo , svoje delo rekla: "Čudno se m 1 zdi, kar. pravite, gospod." 2 "Tako, tebi se čudno zdi, d mi je všeč papeško dekle? Sa i si tudi ti papeška," se poredn : smeje. "Bi li rada vedela, kate - ra je?" Zaljubljena ptičica j r nenadoma predrzno prileteh - se je na okno usedla ter lep - zapela. — Doli na zelenem vi > tu so prisluškovali novici in s s svoje ostrižene glave obračal proti oknu, zakaj stotnik je govoril tako naglas, da so ga ume-li na vrtu. Štefana pravi s pridušenim glasom: "Preglasno govorimo. Spodaj molijo gospodje. Kar se tiče mene, mi ni prav nič mar, toda čudna katoličanka mora biti ona, ki jemlje lute-rana, saj to prepoveduje naša vera!" "Misliš, da me kaj brigajo vaše prepovedi?" se je prevzetno in izzivajoče sklonil pokonci. Na njeni šivanki se blišči biser, naj bi bila mesto bisera rajši kapljica krvi, ker ga tako neusmiljeno zbada v zaljubljeno srce. "Kljub temu jo bom vzel!" je pokazal zobe. Pater je pomirjeval: "Štefana, kar praviš, ne drži povsem, to jaz bolje vem. Sicer prepoveduje tridentinski cerkveni zbor zakon med katoličani in luterani, toda dovoljeni so tam, kjer cerkven zbor ni bil razglašen, in pri nas v Štajru ni bil razglašen, zato imajo, kakor veš, pri nas mnogi katoličani luteranske žene." "Potem pa naj bi še v Štajru razglasili tridentinski cerkveni zbor," je jasno in odločno rekla deklica. "Ne more biti božji blagoslov nad takimi zakoni, se li ne zdi tudi vam tako, go-' spod pater?" Misli si: Pater Ertelij je pač dober, predober, govori, kakor je gospodu Henriku všeč, toda on ni Albert. Ta JUNAKINJA IZ ŠTAJRA PREVEL DR. JOS. JERŠE >