Knjige Kmetijske matice »Kmetijska matica« je poklonila tudi letos svojim udom štiri knjige: »Veliki koledar Kmetijske matice za leto 1933.«; Miloš Štiblerjevo: »Zadružništvo«, II. del; inž. I. Teržana: »Več dobre krme« in Ivana Albrehta povest: »Dom na Slemenu«. Kakor žc prejšnja leta, tako je tudi letos postregla »Kmetijska matica« z izbranim in poučnim gradivom svojim udom. Ker se učiteljstvo živo zanima za težnje in potrebe našega kmetovalca, pa tudi zato, ker bo našlo učiteljstvo v teh knjigah marsikaj porabnega za pouk *v narodnih, še več pa za pouk v kmetsko - in gospodinjsko - nadaljevalnih šo- lah, se hočemo nekoliko pomuditi pri teh publikacijah. »Veliki koledar Kmetijske matice« je letos pred vsem posvečen naši občinski upravi. Možem, ki je naložcno požrtvovalno delo v naših kmetskih občinah posebno županom in svetovalcem, bodo navodila in nasveti dobro služili in jim lajšali izvrševanje naloženih poslov. kar je danes še posebne važnosti. Ravnatelj Anton Rupnik razlaga poljudno in razumljivo predpise iz jugoslovenskega zakona o državljanstvu v zvezi s predpisi o domovinstvu ali pristojnosti v domovno občino. Ker je nepoznanje tega zakona in napačno postopanje pri sprejemanju tujih oseb v domovno občino povzročila marsikateri občini nepotrebne sitnosti pa tudi stroške, je poznavanje teh predpisov zelo važno. V današnjih, za vse občinske uprave težkih časih, je prav primeren in poučen spis Franca Gorkiča o občinskem gospodarstvu. Pisatelj podrobnejše razpravlia o občinskem proračunu, obračunu, občinski blagajni, občinski imovini in posojilih. O stvareh, ki v živo zadevajo vse občine. Poleg drugih poslov morajo biti zlasti občinski blagajniki točno poučeni o predpisih pravilnega odtegovanja poslovnega davka. O tem važnem predmetu govori Leopold Grošelj. O glavni in mestni kontroli kot nadzornem oblastvu in računskem sodišču naših občin daje pojasnila računslki preglednik glavne kontrole Karl Vitori. O gradnji, vzdrževanju in upravi cest poroča pregledno in izčrpno ing. M. Dekleva. Ker je skrb za šolstvo in vzgojo državIjanov brez dvoma ena največjih in najvažnejših nalog, je razložil nadz. Skulj Andrej dolžnosti, ki jih imajo za gradbo in vzdrže- vanje šol, kakor tudi s šolskim gospodarstvom upravne in šolske občine. Skrb za narodno zdravje ni le iz državnih vidikov nujna potreba, marveč je tudi velikega gcspodarskega pomena. Zdravstveno stanje našega naroda ni tako ugodno, kakor bi bilo želeti. Dr. Franta Mis nas uvaja v naloge, ki jih nalaga občinam zakon o zdravstvenih občinah, zakon o podpori za asanacijo vasi s tozadevnim pravilnikom in gradbeni zakon. Opozarja dalje na zakpn o zdravstveni zaščiti učencev z zadevnimi pravilniki o pregledih učiteljev in učencev narodnih in sorodnih šol. Seznanja nas o dclokrogu, delovanju in dolžnosti šolskih poliklinik in šolskih zdravnikov. Končno nam pojasnjuje zakon o bolnicah s pravilnikom o sprejemanju bolnikov v bolnice in plačevanju taks. Hojan A. Janko govori o vojaški razvidnici občinske uprave; o važni stvari, ki ne zadeva samo mož občinske uprave, marveč vse moške občane, ker smo po zakonu vsi moški obvezani braniti svojo domovino, varovati svobodo in postave ter staviti ogroženi domovini na razpolago svoje sile in imetje. Isti pisatelj nam predoči potrebe in naloge občinske požarne policije. Kako je pri nas urejeno vprašanje zaščite vojnih invalidov. predmet, ki v živo zadeva mnoge naše občane, nam je razložil v svojem prispevku Dolfe Schauer. Spisu so dodane pregledne tabele. Za zaključek govori dr. Riko Fuks o »ZuPanski zvezi v Ljubljani«, ki naj združi vse občine in njene predstavnike k skupnemu delu v prid celote. Poleg naštetih razprav, zadevajočih obcinsko MPravo,. govori. ing. Wenko Beno o ^metijskem pošpeševanju, ing. Jože Miklavcič o vzgajanju, pomlajevanju in zasajanju kmetskih gozdov, torej o predmetu, ki je za našega kmetovalca vir blagostarija. Poleg navedenega prinaša koledar še poučno razpravo o metodi kmetijskega izobraževanja na Poljskem. Ob stoletnici se spominja dr. Miroslava Tyrša, ustanovitelja in glavnega ideologa sokolske organizacije. Knjigo zaključujc: »Politični pregled«. V II. delu svoje knjige: »Zadružništvo«, nadaljuje pisatelj Miloš Štibler o razvojnih možnostih zadružništva. Opisuje različne vrste zadrug, kakor: stanovanjske m stavbne, tiskarske, zavarovalne, šolske, pravne i. t. d. Predoči nam odnose države do zadružništva, pa o neodvisnosti zadružništva od političnih, verskih in drugih pokretov t. j. o nevtralnosti zadružništva. Učiteljem - zadrugarjem bo ta knjižica prav dobro služila. »Več dobre krme« je naslov knjižici ing. Teržana, s katero hoče poučiti in prepričati naše kmetovalce - živinorejce, da je treba več in boljše krme, če hočemo dvigniti našo živinorejo. Z besedo in sliko nam predoči dobre trave in škodljivi travniški plevel. Seznani nas z raznimi deteljami in drugimi krmskimi rastlinami, njihovimi škadljivci in zajedalci, s travniškimi mešanicami. V naslednjih poglavjih govori o vodi, apnu, o strojih za obdelovanje travnikov, o gnoju in uspehih, ki jih dosežemo s pravilnim gnojenjem. Za zaključck nam še pojasni, kako pomlajamo stare in kako napravljamo nove travnike. Knjiga, ki je pisana prav poljudno in priprosto, bo iskan učni pripomočck v našifc kmetsko - nadaljevalnih šolah. Za razvedrilo in kratek čas bo čitateljem Albrehtova povest »Dom na Slemenu«. V njej nam slika pcsnik ljubezen in skrb za domačijo, ki zlasti danes bolj ko kdaj poouščata.