: -V Bpedizione in abbonamento pestalo ^•štnina plačana v gotovini Cena 1 Iira\ DRUŽINSKI TEDNIK .................. rnmmmmM Drevo se po sadu pozna. Slovenski rel Leto XIV. V Ljubljani, 17. septembra 1942-XX. štev. 34 (670) »DRUŽINSKI TEDNIK« Izhaja ob Četrtkih. Urednlfitro ! a uprava v Ljubljani, Miklofiičeva 14/111. Poštni predal fit. 345. Telefon fit. 33-32. — Račun poStne hranilnice v Ljubljani Bt. 15.393. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor Je treba priložiti 2 liri v znamkah. NAROČNINA *U leta 10 lir, */i leta 20 lir, vse leto 40 Ur. V tujini 64 Ur na leta — Naročnino Jo treba plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčna petltna vrsta ali njen prostor (višina 8 mm in širina 65 mm) 7 lir; v oglasnem delu 4.50 lire. V dvobarvnem tisku ceae po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali oglati: beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust. Danes: NAŠ NOVI LJUBEZENSKI ROMAN HJELGIN DOM (Gl str. 5) ZMAGE ITALIJANSKE POMORSKE SILE Na egiptovski fronti ni bilo važnejših bojev Glavni stan Italijanskih Oboroženih gu je objavil 8. septembra naslednje f>34. vojno poročilo: Živahno delovanje patrulj in topništva v južnem odseku egiptovske fronte. , Naši lovci, ki so bili v zaščitnem križarjenju nad prednjimi postojankami. so prestregli skupino sovražnih bombnikov in jo prisilili, da se je obrnila . Nemški lovci so zrušili štiri sovražna letala. Nadaljnje letalo so uničili nad srednjim Sredozemskim morjem. V Črnem morju je neki MAS torpediral in potopil ob zori 6. septembra Pri Novorosijsku en sovjetski parnik. Glavni stan Italijanskih Oboroženih cit Je objavil 9. septembra naslednje °oa. vojno poročilo: V Egiptu je naše topništvo vzelo Pod svoj odstrel zbirališča nasprotnih niotoriziranih vozil, štiri sovražna le-*v?. so fre^oNa na tla. Tri od teh so ‘bdi nemški lovci, eno pa protiletalske baterije iz Tobruka. s " letalskem dvoboju nad Malto se i® eho letalo tipa »Spitfire« zrušilo v 01 orje. Torpedovka »Orsa« ie potopila neko Sovražno podmornico. Glavni stan Italijanskih Oboroženih g‘l ic objavil 10. septembra naslednje vojno poročilo: Včeraj ni bilo na egiptovski fronti nikakršnega važnega boja. Protiletalska obramba v Tobruku ie zadela in uničila 2 britanski letali. , Naša letala, ki so spremljala neki Konvoj, so prestregla pot sovražnim bombnikom in enega sestrelila. . Z uspehom so bombardirala tudi letališča na Mikabbi. V zraku nad Scoglittijem (Ragusaj naši lovci napadli štiri sovražne 10 dni septembra meseca je sovražnik izgubil na tej fronti 170 tankov in oklepnih avtomobilov. Naši lovci so zapleteni v boi s sil-nejšimi letalskimi formacijami nasprotnika ter so pri tem sestrelili štiri lovce. Nemški letalci so izbili y letalskem boju še dve letali, tri pa so uničili na tleh ob poletu nad neko britansko letališče v Nilovi delti. Obramba v Tobruku ie zadela neko letalo v bližini mesta, ki se ie zrušilo v plamenih. S poletov tega dne se eno letalo ni vrnilo. Na Sredozemskem morju ie torpedovka >Orsa« pod poveljstvom poročnika bojnega broda Henrika Buccija potopila še eno angleško podmornico. Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 13. septembra naslednje 839. vojno poročilo: Normalno izvidniško delovanje na egiptovski fronti. Nemški lovci so v spopadu v zraku sestrelili dva »Spitfira«. Nadaljnje letalo je uničilo protiletalsko topništvo tobruške posadke. Letalo, o katerem smo poročali v včerajšnjem komunikeju, da se ni vrnilo na svoie oporišče, ie v resnici pristalo med našimi črtami. Naši oddelki so izvedli nočna bombardiranja nad letališčem v Mikabbi. Ogenj iz strojnic, s katerim so sovražna letala obstreljevala nekatere vaške hiše okrog Raguse. neko žensko, sicer pa ni škode. Prtgionieri sovie. tiči catturati da. grli Italiani sul Don. — Sovjetski ujetniki, ki so jih zajele Italijanske čete na Donu. DUCE V NETTI1N1) I Prisostvoval Je uspelim gasilskim vajam Neltunia. 11. sept. Dure ie danes prisostvovaj vežbam gasilcev v Nettu-. "Hi- Gasilci, ki jih ie režim na narod-; „.,^i I11,1 uodlag! reorganiziral in opremil z l nareau, obilnimi sredstvi ter izbranim osebjem, so Duceju prikazali svoie odlične sposobnosti pri gašenju požarov v pristaniščih. Na morju pred pristaniščem ie bila flotilja motornih ladij z brizgalkami, ki so jih pred kratkim zgradili po i Ducejevi volji ter predstavljajo nai- Jovce ter jih prisilili k _________________ ‘■uega ameriškega pilota so pri tem Ujeli. S poletov zadnjih dni se dve basi letalj nista vrnili. Torpedovka »Polluce« pod poveljstvom korvetnega kapitana Tita Bu-rattiuija je v Sredozemskem morju Potopila neko britansko podmornico. „ Gjavni stan Italijanskih Oboroženih uiLlo objavil II. septembra naslednje °a7. vojno poročilo: XT V Egiptu akcije sovražnih izvidnic. Na letališče v Mikabbi so naša letala v rušilne in zažigalne bombe. • Naše lahke vojne ladje so napadle u Potopile neko sovražno podmornico. Gjavni stan Italijanskih Oboroženih gu te objavil 12. septembra naslednje °ao. vojno poročilo: Na egiptovski fronti intenzivno obstreljevanje topništva. V teku prvih Glavni stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 14. septembra naslednje 840. vojno poročilo: Preteklo noč si ie sovražnik po daljšem letalskem napadu, ki ga ie izvršil z velikim številom letal, poskusil s so- i u «=• i>i™>io>h«iu “‘VI krovu mnlnmo indi-iuVo „« n.-m, delovanjem padalcev izkrcati z lahkih !! po?, ton ih ter vežbam motornih ladij « za promet, podtajnika notranjega ministrstva in podtajnika mornariškega ministrstva. Sprejel ga ie prefekt, nakar je Duce sedel v avto in se odpeljal ob vzklikih ljudstva. Vse prebivalstvo se ie zbralo vzdolž ceste, po kateri se ie Duce vozil do pomola. Ko je prispel tja se ie z motornim čolnom odpeljal na odprto morje. . ier le pregledal motorne ladie z briz« linami. Ko seje vrnil na kopno, ie prisostvoval vežbam gašenja požara na razne,, ... ---- -.---v--- pristanku lacl11 na področju pri Tobruku in ie svoje podjetje podprl s 6 vojnimi enotami. križarkami in rušilci. Takojšen poseg italiiansko-nemške obrambe ie v kali strl sovražni poskus. Dve izmed voinih ladii sta bili zadeti in sta zgoreli, ena izmed njih se I je kasneje potopila. Nemški lovci so sestrelili v letalskih bojih 2 letali. 4 nadaljnja letala pa ie zadelo in uničilo protiletalsko topništvo tobruške trdnjave. Britansko torpedno letalo je kakih 40 milj od Tobruka napadlo in potopilo italijansko bolniško ladjo 3 Arno«, ki je plula v Tobruk, da bi natovorila ranjence. Ladja ie imela prižgane luči in vsi nieui predpisani znaki so bili močno osvetljeni. Večina osebja, med drugim tudi vse strežnice Rdečega kriza, so se rešile, družine žrtev smo pa obvestili. VEL. KRALJ IN CES V AQUILI Navdušene manifestacije prebivalstva mi in pesmimi revolucije ie ljudstvo s jioveličevalo tisočletno in večno slavo ' n ^ O I? n I 1 - ■ \ li * X A J n . 1 >\ 1 2 - . ._ ..* I rv^quila-v .,seph Danes je kralj in j-esar počastil s svojo visoko navzočih0 uuuilsko pokrajino ter si ogle-uat važna v zadnjem času izvršena jr'ua dela. Med dolgimi ogledi ie mm-1 *1,1 Desar. ki so ga spremljali minister za lavna dela Gorla. prefekt ^»rtese m drugi odličniki, izrazil svoje visoko zadovoljstvo spričo velikega storieuega dela. Popoldne je Kralj in Cesar obiskal {Jiesto Aquilo. Vest o njegovem prihodu je šla takoj od ust do ust in *i?rod se je zbral v fašistovskih orga-Jiizacijah, mesto pa se ie odelo s tro-jblnicami. Kralja in Cesarja ie sprejet župan, ko je visoki gost stopil v mesto, na trgu Castello. kjer so se mu »oklomle množice fašistov in ljudstva. Otod se ie kralj odpeljal v središče jjiesta. Prebivalstvo mu ie povsod izdalo svojo vdanost ter ga je spredlo z navdušenjem. cv?n-ba,?c<>noY,.ie .Prebivalstvo metalo Svetlice m vzklikalo Kralju in Cesarju. 9*vojski hiši ter Zmagi. Kralj in cesar je odzdravlial prebivalstvu Aquile ki g. vedno izkazalo zvestobo vladaioči iJJPastiji z najbolj odkritimi čustvi nupiotizma. ko je žrtvovalo svoie nai-r®JiSe sinove. Kralj in Cesar ie dospel do vladne palače. Na trgu pred-■Učo so bili postrojenj hierarhi in .»božice pripadnikov GIL-a. fašistov in UPdstva ter zastopnikov bojevnikov vil °,sKe. I refekt ie vladarju predsta-*v«; zus|opnike oblasti hierarhe in »oiifi i 13 »netnikov zlate kolajne iz jMuiisite pokrajine. Množica na trgu VznV?e3tem čedalie bolj navdušeno (Vo!*ita!u Kralju in Cesarju. Kralj in u°ar je odzdravlial prebivalstvu ki 6v«;Z velikim navdušenjem izražalo ”lo zvestobo in vdanost. DuVt-i .llri ie Krali in Cesar za-'i vladno palačo in se odpeljal na *brn1l0‘ cest' 20. septembra se ie Zm„'a velika množica, ki ie vzklikala , Vla-f^^emu Kralju. Na postaji je *«vor 18 P°zdravilo 500 članic Dopo-1 a v nošah. Z domovinskimi pesmi-1 je Italija tudi na tein področju avantgardistična v primeri z napravami pj-j drugih velikih narodih. Nove" motorne ladie z brizgalnami delujejo lahko ne samo v pristaniščih, temveč tudi na X8!'1,8 r>“F„ H m i - odprtem morju ter gredo lahko na potapliačev. Ob koncu va pomoč ladjam, ki jih pokličejo na pomoč. Posadke so izbrane kar najbolj skrbno ter so obiskovale poseben tečaj. V bližini pomola ie bila ladia z oddelkom gasilcev, specializiranih v brizgalnami, zasidranih na morju, in motornih brizgaln na obrežju. Naposled ie Duce gledal vežbo reševanja pod vodo. katero ie izvedel od-'j “ \ izvef denih v popolnem skladu in z brezhibnim strokovniaštvom. ie Duce. očitno zadovoljen zaradi tehnične opreme gasilskih oddelkov v pristanišču in na morju, izrazil svoie zadovoljstvo držav- reševaniu pod vodo. Na obali so čaka-: n,enui. Podbiiniku notranjega minislr-le številne motorne brizgalne. s va in generalnemu direktorju gasil- r, .... stva. Duce ie nato zapustil Nettunno Duce ie prispel v Nettunijo ob 17.15 i ob živahnih ovacijah vsega prebival-v spremstvu tainika Stranke, ministra ! stva. metni, korporacijski minister in mini ster za devize in valute, podtajniki • , ... ,, , •---- ------ notranjega ministrstva in ministrstva Savojske hiše. Vzdolz vse proge po za vojno produkcijo, podtajnika Pa-aquilski pok ra i lin ie hudstvo priredilo , scolato in Amicucci. generalni komi-Kraiju in Cesarju navdušene manife- j sar za ribolov, šef inšpektorata za stacije. la pozdrav je bil odkrit in obrambo vlagateljev in za kredit, in-pnsrcen in ie bil globok dokaz vereispektor PNF Fabrizzi. predsedniki fa-v zmago. 'šistovskih zvez delodaialcev in delav- Sklepi medministrskega odbora za prehrano Duce je predsedoval razpravi o preskrbi z živili in o cenah Rim. 7. sept. Medministrski odbor cev poljedelstva in trgovine, predsed-za koordinacijo oskrbe, razdeljevanja: nik fašistovske zveze industrijskih deni cen se ie sestal v Beneški palači ■ lavcev, ravnatelj fašistovske zveze in-pod predsedstvom Duceia^ od 17. do dustrijcev iu predsednik zavoda za sodelovanje. Navodila za zbiranje žita Minister za poljedelstvo in gozdove je obširno poročal o stanju prehrane in se ie zlasti pomudil pri poteku zbiranja žita in pri izvajanju uredb o mletju. Ugotovil ie. da razne transportne težkoče preprečujejo producentom, da bi naglo izročili pridelke v skladišča. Odbor ie določil, da se podaljša do 30. septembra termin za podelitev 19. ure dne 5. t. m. in od 17 do 19. ure dne 7. t. m. Navzočui so bili Tajnik PNF, finančni, poljedelski, pro- Velivoli Italiani accompagnano un convoglio nel M^^aneo.. - Italijanska letala spremljajo konvoj na Sredo- žetvenih nagrad. Odbor ie nadalje, da bi zagotovil “alijanskemu poljedelstvu kar naivr' aizvajalni produkt. do>-ločil. yda i ni 1942/43 ne bodo zmanjšam ine žita. nakazane pridelovalcem za družinsko in podjetniško porabo. Ta odločitev odbora io sama po sebi tudi poziv vsem italijanskim pridelovalcem, nai v celoti izpolnijo svojo dolžnost glede izročanja žita v zbirališča. Poenotenje cen umetnini gnojilom Odbor ie v skladu z navodili s prejšnjih sestankov, da ie treba uravnovesiti in po možnosti zmanjšati stroške v poljedelstvu, da dobi politika blokiranja cen trdnejšo podlago, sklenil poenotiti cene umetnih gnojil in dobo porabe. Poenotenje bo izvedla federacija poljedelskih konzorcijev ki so jim pred kratkim poverili razdelil tev umetnih gnojil v Kraljevini. Poenotenje se bo izvršilo s finančno intervencijo države na temelju nižjih' cen, kakor so bile dosedanje. Cene bodo znatno znižane, velike koristi bodo pa imeli poljedelci tudi zaradi poenotenja umetnih gnojil in dosežene stalnosAi nabavnih cen. Določili so enotne eeue za vse kraje Kraljevine, m sicer: za rudninski perfosfat 2.55 lir, za amoniakov solfat 90.52 lir za stot, za kalcijev nitrat 93.90 lir. za 13.50°/o kalcijev nitrat 84 lir. za amoniakov nitrat 83.90 lir, za kalcijev cianimat 83.25 lir. v vrečah po 75 kg. Tipizirana produkcija obleke in obutve Podtajnik Amicucci ie očrtal odboru delo ministrstva za korporacije gleda ustanovitve tipiziranih produkcij. Odbor ie ugotovil, da je mogoče samo s tipiziraniem vseh manufakturnih produktov kontrolirati cene ter je dal navodila za izvedbo tipizirania vseli tekstilnih in oblačilnih proizvodov. Zmanjšalo se bo do skrainosti število vrst tipiziranega blaga. Ustanovile se bodo prodajalne samo za tipizirane proizvode. Nadzorovala se bo proizvodnja. Potujoči prodajalci tekstilnih’-proizvodov bodo smeli prodajati samo tipizirano blago in iim bo dobava olajšana, da 1)0 s temi proizvodi zajamčena oskrba poljedelskega prebivalstva zunaj mestnih središč. Odbor ie nato z zadovoljstvom vzel na znanje. da je ministrstvo za korporacije poskrbelo za proizvodnjo tipizirane obutve, ki se bo prodajala na oblačil-, ne nakaznice. Dodeljevanje kruha in testenin Medministrski odbor ie končne po jmročilu ministra za poljedelstvo o sistemu določitve cen kruha in testen nin odobril načrt, s katerim bodo dosegli strožjo in natančnejšo kontrolo potrošnje moke in kakovosti kruha. Minister za poljedelstvo bo načrt takoi izvedel. O raznih vprašanjih so poročali « govorili še Tajnik PNF, ministra Pa-reschi m Ricci. podtajnika Pascolato in Amicucci, inšpektor PNF Fabrizzi’ ter nekateri nacionalni svetniki. Prihodnji sestanek odbora bo 9f. septembra ob 17. uri. \ls- princesa Piemontska se io pretekli teden udeležila zlate maše duhovnika Heurvia. znanega italijanskega alpinista, pisatelja in znanstve-ii ih a. Sv. maša ie bila v cerkvi, kjer jubilant mašuje že 50 let. Svečanostt •so se udeležile mnoge civilne in vojaške osebnosti. Po obredu je princesa priljela zaslužnemu jubilantu odliko* ivanie. ki mu ga ie podelil Nj. Vel. Kralj m Cesar. Duce je sprejel senatorja D’AmeIijo in profesorja Sillo, ki sta mu poročala o pripravah za bližajoči se znanstveni kongres v Capidogliu. Udeležilo se ga bo okrog 1000 znanstvenikov in hr italiianske znanosti t> -uiotmci i.tšistovsjte revolucije. Duc.a s ie živahno zanimal za priprave !n oudaril znanstveni, moralni in poli-jični pomen tega kongresa. Naposled dal navodila za nadaljnje priprave. Italijanska vlada je poklonila vse-ačilišču v Osloju zbirku 450 zvezkov Italijanskega slovstva. Ob izročitvi sto bnela predstavnik italijanske vlade in rektor vseučilišča pomembna nagovora. v katerih sta poudarjala vse tesnejše sodelovanje med Italijo in Norveško na kulturnem in gospodarskem področju. Ministrstvo za naroilno vzgojo je v priznanje zaslug podelilo srebrno kolajno v spomin Arielle Rea. ki je padla kot žrtev komunističnega zlo: cinca v Ljubljani. Pri tej priložnost' so v ministrstvu poudarili zasluge padle lašistke za domovino. Nov delovni čas za ljubljanske denarne zavode je določil Visoki Komisariat. Upravni uradi bodo delali v delavnikih od 8.30 do 13. in od 16. do 18.30. ob nedeljah bodo imeli prosto. Blagajne bodo odprte od 8.30 do 12.30. ob nedeljah pa bodo ves dan zaprte. Ljubljanski podžupan dr. Tranehida Je pretekli teden obiskal prostore Novinarskega doma v Ljubljani. Pozdravil ga ie predsednik g. Železnikar, na kar se je podžupan zahvalil z iskrenimi in prisrčnimi besedami, zagotavljajoč. da bo mestna občina tudi v bodoče skušala pomagati novinarjem. V nadaljnjem razgovoru ie poudaril, kako všeč mu je bela Ljubljana in kako mu je pri srcu njena blaginja. Ljubljanski podžupan dr. Salvator Tranehida je poslal načelnikom mestnih uradov in podjetij okrožnico, v kateri jih poziva, naj pišejo svoja poročila v jasnem, tudi preprostemu bralcu razumljivem uradnem jeziku. Ta poziv dokazuje podžupanovo kulturnost in dobrohotno skrb za lepoto in pravilnost slovenščine. V okrožnici opozarja podžupan, naj bo poročanje kratko, jasno in natančno, slog preprost. predvsem naj se izogibajo okorelih birokratskih oblik. Hkrati poudarja podžupan, da ie treba vselej paziti na čistost slovenskega jezika. Okrožnica poziva tudi prevajalce v italijanski jezik, da prevajajo preveč dobesedno, tako da prevodi niso v duhu italijanščine. Najprej ie treba ugotoviti smisel in pomen besedi, potem pa prevesti kolikor mogoče natanko v italijanščino. Na koncu okrožnice izraža dr. Tranehida upanie. da napredek pri bodočem delu gotovo ne 1)0 izostal, sai pri uradnikih ne manjka dobre volje in razumne iniciative. Prehranjevalni urad opozarja vse krnele pridelovalce krompirja, naj do 30. t. m. prijavijo točni naslov tistega, kateremu in koliko so prodali krompirja. PREVOD jim bo to oddaio upošteval in jih razbremenil za prijavljeno količino. Kdor v določenem roku ne bo oddal prijav, bo kaznovan po določilih uredbe. Poveljstvo napadalnega oddelka Črnih sraje ie sklenilo ovaditi vojaškemu sodišču Ano Trčkovo. rojeno v Ljubljani in stanujočo na Tržaški c. 5. ki je ovajala Slovence, o katerih je vedela, da niso krivci, a se jim ie hotela maščevati, ker jim je bila dolžna denar. Ovajala jih je, da imaio orožje, strelivo in komunistični propagandni material. Z izročitvijo Ane Trčkove vojaškemu sodišču hoče poveljstvo Črnih sraic dali opozorilo vsem tistim podležem, ki iz osebnega maščevanja, koristolovstva in drugih nizkotnih ozirov izrabljajo resnost sedanjega položaja in spravljajo nedolž,-ne ljudi v nesrečo. Vsi pošteni ljudje pozdravljajo ta korak poveljstva, ki je jasen namig podobnim elementom, naj si premislijo, preden ovajajo nedolžne žrtve. Spominsko kapelico so zgradili v notranjosti vojašnice Viktorja Emanuela III. Svečanosti so se udeležili poveljnik Armadnega zbora general Kobotti. Zvezni Tajnik, generalni poročnik Montagna. zastopnik Vis. Komisarja cornm. Bisia in drugi. Dostojanstveniki so v tihi zbranosti obstopili spominski kamen, v katerega so vklesana imena grenadirjev, padlih v Sloveniji. Rossinijev teden se bo pričel v ljubljanskem Narodnem gledališču prihod- nfi teden v polastitev spomina Imetnice njegovega rojstva. V ta namen bo v ponedeljek 21. septembra v opernem gledališču simfonični koncert, katerega bo dirigirat Drago Mario Siia-nec. 22.. 24. in 25. t. m. bodo pa peli njegovo opero »Seviljski brivec«. Poglavnik ie odlikoval predsednika bolgarske vlade Filova z veleredom krone Kralja Zvonimira z zvezdo. Odlikovanje ie izročil Hrvatski poslanik v Sofiji dr. Zidovec. Pol leta so varni pred tifusom vsi tisti, ki so cepljeni z zaščitnimi tabletami, ki jih je brezplačno dajal ljubljanski mestni fizikat. Kdor bi se še hotel dati cepiti proti tifusu, lahko stori še ta mesec, ker bo mestni fizikat še ves mesec september brezplačno cepil. Cepljenje se vrši vsak dan med 8. in 9. uro. Ker je Ljubljana obvarovana za jesen in zimo pred tifusom. bo novo cepljenje pričel mestni fizikat prihodnjo pomlad. Sele po 20. septembru naj prideio po drva oni. ki so jih dobili šele 25 kil in jih torej morajo dobiti še 55 kil. Tako bodo prvi na vrsti tisti, ki drv sploh še niso dobili. Zaradi hitrejše delitve kuriva naj se ljudje zadovolje tudi s celimi poleni ln naj ne zahtevajo žaganih. Ravnateljstvo IV. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da se bodo popravni izpiti v jesenskem roku vršili za sedem razredov 16. in 17. septembra. višji tečajni izpiti pa od 18. do 22. septembra. Privatne izpite bo-: do učenci lahko delali od 18. septembra dalje, sprejemne pa 25. in 26. septembra. Natančne snorede vseh izpitov naj si učenci ogledajo na deski pred ravnateljevo pisarno. Učenci, ki stanujejo zunaj kontrolne črte. naj si o pravem času priskrbe propustnice. Na ahiturientski tečaj na državni trgovski akademiji v Ljubljani se lahko vpišejo učenci vsak dan do 26. t. m. od 10. do 12. ure. Predavanja se bodo pričela 1. oktobra ob 8. zjutraj. Končni izpiti v septembrskem roku se začno 17. t. m. po sporedu, ki ga učenci lahko preberejo na uradni deski. Formularje za prijavo kuriva ie pričela razdeljevati ljubljanska mestna občina te dni. Hišni lastniki in najemniki naj prijave točno izpolnijo, tudi če imaio že dovoli kuriva. Prijavnih obrazcev naj nikar ne mažejo in ne zgibajo, zaloge kuriva naj pa prijavijo v stotih ali centih (100 kil). Izpolnjene formularje naj čim prej vrnejo gospodarjem hiše. ker pristoini urad zakasnelih prijav ne bo sprejemal. Mestna občina opozarja, da bodo dostav-ljalci takoj pregledali, ali so prijavljeni podatki resnični. Tiste, ki bi prijavili neresnično podatke, bo kaznova- lo vojaško sodišče. Prehranjevalni zavod v Ljubljani ie začel razdeljevati vsaki osebi po dve kili krompirja na odrezek A živilske nakaznice. Ker še ni dovoli krompirja za vse prebivalce, naj trgovci nakazano količino sorazmerno porazdele na svoje stranke. Popust na ljubljanski električni cestni železnici bodo imeli vsi mestni uslužbenci v Ljubljani. Po dogovoru mestne občine s tramvajsko družbo bodo mestni uslužbenci odslej lahko kupili mesečne vozovnice po 20 lir zjt vožnie od doma do urada in nazai. Ravnateljstvo III. moške realne gimnazije v Ljubljani sporoča, da bodo učenci lahko polagali popravne, razredne in privatne izpite od 16. do 24. septembra. Natančni spored izpitov naj si ogledajo na deski, ki visi v šolskem poslopju poleg ravnateljeve pisarne. Za pismene izpite naj učenci prinesejo s seboj papir in pisalne potrebščine. Sprejemne izpite za 1. gimnaziio bodo učenci lahko delali 22. in 23. septembra, vsakokrat ob 8. uri. Višji tečajni izpiti bodo pa od 25. do 30-septembra. Cepljenje proti kozam bo za zamudnike onstran kontrolne črte na Barju 17. t. m., in sicer ob 17. uri v šoli na Barju. Za zamudnike z Brda. Viča in. okoiice Ceste dveh cesarjev v petek 18. t. m. ob 17. uri v gostilni »Karo« na Cesti dveh cesarjev, za zamudnike z Dravelj. Podutika. Dolnic in Zg. šiške bo pa cepljenje v soboto popoldne na tistih krajih', ki tih ie ▼ eerkvi oznanil duhovnik. Svojci vojnih ujetnikov in internirancev. ki so zaradi odsotnosti ujetnika ali interniranca potrebni podpore, naj se javijo v mestnem socialnem uradu v sobi št. 8 na Ambroževem trgu št. 7. Evidenčne številke prijav, ki jih prosilci potrebujejo, pa dobe v Lingarjevi ulici 1» v sobi št. 43. Podpore izplačuje urad na Bleiweiso- vi (prej Tvrševi) cesti št. 38. in sicer v ponedeljkih družinam častnikov, v torkih družinam podčastnikov, v sredah ie dan poizvedb, ob četrtkih in petkih pa urad izplačuje podpore svojcem civilnih internirancev in ujetnikov. V sobotah urad ne posluje. Slinovka in parkljevka sta se pojavili na nekem dvorcu v Kočevju. Zato so prepovedani za nedoločen čas vsi živinski sejmi v sodnem okraju Kočevju in prepovedana izdaja živinskih potnih listov za parkljarje v ogroženih občinah Kočevje-okolica. Dolenja vas. Stari Log. Koprivnik. Mozeli. Fara in Kočevska Reka. Židje so odnesli iz Evrope ob izbruhu vojne za svojih 1000 milijonov dolarjev gotovine in vrednostnih papirjev. kakor je pred kratkim izjavil neki ameriški finančni strokovniak. To je največji beg kapitala z ene celine na drugo, kar jih pomni zgodovina, kakor poročajo iz Rima. Hrvatsko finančno ministrstvo ie začelo zadnji čas strogo nadzirati cene in jim določati višino. Tako so maksimirali ceno nekaterih kmetijskih pridelkov. Določili so maksimalno ceno za slive od 5 do 7,5 kune. ceno slivovki pa so znižali za 30 do 35%. Tel. 40 88 PREMOG GOMBAČ GLEDALIŠKA 14 100 vagonov sladkorja bo dobavila Srbiji Madžarska po novem dogovoru med obema vladama. Kaj bo v zameno dobavila Srbija še ni znano. Osebne vesii POROČILI SO SE: V Ljubljani: jrosp. Smiljan Vranjek. cand. phami., in gtjr. Nuška Krebljeva, stud. pha rti).; gosp. Vlado Gajšek, arhitekt, in gdč. Zinka Marinkova; gosp. T je Š igo j Ažman in gdč. Malči Rusova. Bilo srečno! UMRLI SO: V Ljubljani: Rozalija Strajherjeva; 76Ietna Marija Strletova, trgovka in posestnica; 751et ni Anton Zorko, ravnatelj pomožnih uradov bivše banske uprave v pok.; 22letna Breda (Jalajeva; 7Sletna Marija V idičevat Franc Černe, veterinarski Inšpektor v pok. V Celju: Marija Kosovinčevai Frančiška Krivčeva; Terezija Teršanova: Jurij Plahuta. Na Vrhniki: 921etnl Franc Ogrin, posestnik. V Ncvem mestu: 621etna A.ia Murnova, gostilničarka in posestnica. V Gorici: 871<‘tni Hinko Cazafura, bivši podpredsednik deželnega sodišča v Trstu. V Kranju: Anton Vizjak, trgovec in posestnik; 4:>letni Vinko Bedenk, okrajni živino- zd ravni k. V Mariboru: fifiletna Jožefa Kekčeva, posestnica: ?21ctna Marija Prosenakova: 4lletna Marija Rebernakova; 78?etna Neža Lešnikova; 6t>letna Jožefa čohova: Adolf Bizjak; 73letna Antonija Staničeva; oOletna Elizabeta Feko- njeva. V Dobrunjah pri Ljubljani: 7Jletna Marija Remičeva. Pri Sv. Križu nad Jessncami: Janez Pičulin. V Počehovi: 651 e tu % Roza Jelenkova, vini-čarka; 51 letni Ivan Kac. V Dogošah: Sfiletni Jlirij Novak. V Rušah: 8ftletni Anton Srnee. V Paridolu pri Celju: 75letni Ivan Fajdiga. V Krčovini pri Ptu)u: SOIetna Elizabeta Ko-škarjeva. V Belskem vrhu pri Zavrču: 531etna Katarina Jugovčeva. V št. Juriju ob |už. lel.: 75letni Jane* Fajdiga. Naše sožalje! Barvanje vrnjenih Izdelkov i speci. Je Ido barvo na brizgalnik. Barve in aceton — E faks — Napoleonov trg. Filatelija Opredelitev pojmov v filateliji i. Večkrat se dogodi, da zaradi nepravilne rabe izrazov nastanejo nesporazumi med filatelisti. Ker se zato lahko rode neljube posledice in celo spori, se mi zdi važno podati kratke definicije izrazov, ki pridejo v praksi v poštev. Do sedaj so bili v rabi zvečine nemški izrazi. V tem sestavku sem jih nadomestil s slovenskimi, kolikor in kakršne sem pač našel v tovrstni strokovni literaturi ali jih povzel iz prakse. Prosim vsakogar, kdor bi vedel za tuj izraz boljšo in lepšo besedo v slovenščini, da to sporoči uredništvu lista. S tem bo pripomogel obogatiti slovensko strokovno izrazoslovje. Pristne znamke (echte Mar-ken) so vse one znamke, ki izhajajo od tiskovne plošče, katero je izdelala ali uporabljala država. S filatelistične, ga stališča je pristna znamka lahko izvirnik (Original) ali pa novotisk (Neudruck), ponatis (Nachdruck) in državni fantazijski tisk (staatlicher Phantasiedruck). Izvirnike imenujemo one poštne vrednotnice, ki so izdelane z državnimi ploščami z namenom, da jih v svrho frankiranja spravijo preko poštnih uradov v promet. Novotiske imenujemo one »nove tiske« kakšne poštne vrednotnice, ki so jih sicer izdelali s pomočjo nespreme. njenih državnih plošč, vendar šele takrat, ko so prenehali tiskati istovrstne poštne vrednotnice, namenjene poštni uporabi. Pri tem je vseeno, ali so te poštne vrednotnice bile do časa novega tiskanja veljavne ali pa ne. Novotiskov torej ne izdelujejo zato, da bi jih uporabljali za frankiranje, nego služijo le kot vzorci, uporabljajo jih za darila ali vede(!) kot nadomestek izvirnikov, ki jih ni več v zalogi. Kot take jih prodajajo zbiralcem mnoge države. če gre za novotisk, ki ga ni naredila državna poštna uprava, govorimo o zasebnem novotisku (privater Neudruck). Tudi ti izvirajo od nespremenjenih državnih plošč, so torej nedvomno pristne znamke. Nastanejo takrat, če zasebniki kupijo ali dobe v dar držav, i ne plošče ali tiskala (Druckstocke) in ti potem z njimi izgotove nove tiske. I Ponatisi so novi tiski, izdelani na naročilo države, in sicer po tem, ko so že dokončno prenehali tiskati istovrstne poštne vrednotnice, namenjene poštni uporabi. Za njih izdelavo se ne uporablja nespremenjeno originalno tiskalo, nego to originalno tiskalo pre. delajo ali (če popolnega ni več) izpopolnijo. Ker prizna filatelija samo one ponatise, ki izhajajo od spremenjenih originalnih tiskal ali plošč, izgotovljenih na nalog države, imamo torej le državne ponatise (staatliche Nachdrucke). Kar bi v primeri z novo. tiski lahko imenovali zasebne ponatise, so le zasebni fantazijski tiski (private Phantasiedrucke). Državni fantazijski tiski (staatliche Phantasiedrucke) so takšne znamke, ki jih kasneje izda država za zbiralce in to s ploščami poštnih vrednotnic, ki so bile pripravljene za poštno uporabo, a niso nikoli izšle. N. pr.: Avstrija 1860., 2 soldi rumena in oranžna. 3 soldi zelena, 15 soldi modra itd., ki jih na trgu napačno imenujemo novotiske. Zasebno izvršeni fantazijski tiski so znamkam slične tvorbe, ki jih kdo izdela brez vednosti, pooblastila in toleriranja onih oblasti, ki imajo pravico izdajati znamke (država, deželna vlada, stranka, vojaška uprava itd.). So s filatelističnega vidika brez vrednosti. Potvorbe so posnemanje poštnih vrednotnic, izdelanih v škodo zbiralcev, s pomočjo popolnoma zasebno narejenih plošč, tiskal itd., in to brez vednosti in sodelovanja države. Lahko je ponarejena vsa znamka, torej njen papir, njen vodni znak, njeno zobča. nje, njen žig itd. Takšne kose ime- nujemo popolno ponaredbo (Ganz-falschung). Delno ponarejene (»ver-falscht«) so pa takšne znamke, katerih bistveni del je sicer pristen, medtem ko je ona posebnost, zaradi katere je znamka za zbiralca dragocenejša, umetno pridana, odstranjena ali spremenjena, n. pr.: natisk, zob-čanje, razvrednotenje, barva znamke, lepilo, zlog papirja iti. (Prideta še dva članka.) ŠPORTNI TEDNIK In spet je minila nedelja z velikim športnim dogodkom. V milanskem bazenu »Cozzi« se je nadaljevala plavalna borba med italijanskimi in madžarskimi plavači, borba, katere prvi del so že v soboto spravili pod streho. Rezultati so bili še boljši ko nedeljo prej v Genovi: Žižek je postavil nov rekord na 400 m prosto, a štafeta 4X200 m je zboljšala svoj en cel teden stari rekord. Pa vendar ni bilo dovolj za zmago nad Madžari. Končno stanje je bilo 53 proti 41 v korist Madžarov. Sobotna polovica tekmovanja je prinesla te rezultate: 400 m prosto: 1. Žižek (I) 4:509, rekord; 2. Veghazy (M) 5:00,3, 3. Ta-tos (M) 5:05,8; 4. Signori (I) 5:22,9. Žižek je imel s Tatosom dve leti star račun, ki ga je pri tej priložnosti poravnal. 200 m prsno: 1. Szegedi (M) 2:46,8; 2. Nemeth (M) 2:50,4; 3. Galassi (I) 2:57,8; Bertetti (I) 2:58,1. 100 m prosto: 1. Costa (I) 1:01; 2. Elemery (M) 1:01,1; 3. Angyal (M) 1:01,4; 4. Vittori (I) 1:01,5. Skoki s 3 m: 1. Cozzi (I) 143.47; 2. Hidvegy 142.70; 3. Balla (M) 132,56; 4. Marinetti (I) 132,16. Water.polo: Italija :Madžarska 3:2 (1:0) — gotovo lep uspeh! Rezultat prvega dne: 26:26 neodločeno! V nedeljo pa so se borili tako: 1500 m prosto: 1. Veghazy (M) 20:32,4; 2. Močan (I) 20:37,8 ; 3. Grof (M) 21:19,4; 4. Schipizza (I) 21:24,7. 100 m hrbtno: 1. Galambos 1:12,2; 2. Iosza (M) 1:13,6; 3. Angeli (I) 1:15,2; 3. Dellina (I) 1:17,4. 4X200 m: 1. Madžarska (Elemery, Veghazy, Angyal, Tatos) 9:18 3; 2. Italija (Costa 2:18.8, Signori 2:22,4, Schipizza 2:24,1, Zižet 2:18,2) 9:23,5, nov rekord. Skoki z 10 m: 1. Hidvegy (M) 126.36; 2. Cozzi (X) 125,22; 3. Kolubau (M) 121,16; 4. Marianetti (I) 109,45. Končno stanje; Madžarska 53 točk, Italija 41. Nato so se Madžari revanžirali v prijateljski tekmi za poraz v water-polu: Madžarska:Italija 6:2 (2:2). Madžari so imeli za prihodnji teden na sporedu spet dve srečanji v plavanju, s Švedi in s Hrvati, obe v Budimpešti. Ti dve prireditvi sta odloženi. Na florentinskem stadionu so v rrtr-deljo poskušali tri rušilne rekorde, na 1000 m, na 5000 m in v skoku ob palici. Prva dva sta uspela, tretji ne. Nova rekorderja sta: na 1000 m Lanzi 2:22,3; na 5000 m Beviacqua 14:31,8. Nogometna sezona je na pragu. V glavnem so moštva za sedaj zaposlena z zadnjimi pregledi v prijateljskih tekmah. Dve izločilni tekmi za udeležbo v pokalnem tekmovanju so igrali to nedeljo: Fanfulla:Savona 6:1 in Cremone-se:Brescia 2:1. V razredu B je 18 moštev, zato je bilo treba dve izločiti; ostali bodo tekmovali s 16 moštvi razreda A. V Švici so odigrali drugo kolo prvenstva: Grasshoppers:Biel 3:2, Servette: Cantonal 3:0, Lausanne:Bacel 2:1, Lu-gano:ZUrich 5:0, Gvenchen:Nordstern 4.0. Young Boys:St. Gallen6:0, Young Fellows:Luzern 0:0. V viehyski Franciji so že tudi začeli jesenski del prvenstva. Zdi se, da so se uživeli v sedanjo dolgotrajno začasnost, in so izvedli nekako reorganizacijo tekmovanja. Tekmuje osem parov moštev, torej so morali število udeležencev močno zvišati. O. C. %udi a m 3dJ_nJ n* °d muh/ DETEKTIVSKA POVEST »Tja.« ie zamišljeno odvrnil nadzornik. »Govoril sem z odvetnikom, ki ga te takrat zagovarjal. Victor Shaw ni bil običajen zločinec, zakai izviral ie iz ugledne in premožne rodbine. Oče mil je umrl. ko je bil še otrok: njegova mati ga ie očitno zelo razvajala. Gladko ie govori* francoski, nemški in italijanski, zakai bil ie dobro vzgojen. Poleg \po večini se mladi liudie poboljšajo in postanejo vendar še čiOh,< ie odvrnila Luciia. »Nadzornik Moore to gotovo že vse ve.« »A jaz ne,« jo ie strogo opomnila Amanda. »Oprosti, na to sploh nisem pomislila. Hesterina iutrnia halia ie ležala lepo razprostrta čez stol. ko sem io pa vzela v roko. sem videla, da ie en rokav ožgan. Ogledala sem si tisto mesto natančneie in razločno videla, da je moral nekdo vroč likalnik pritisniti nani: na blagu se ie poznal cel odtis likalnika. Potipala sem rokav; bil je še vlažen. Očitno je bil nekdo levi rokav pred kratkim opral in zlikal, a samo rokav, zakai sicer ie bila iutrnia halia popolnoma suha in nekoliko zmečkana, kakor se to pač zgodi pri nošnii. Rob rokava ie bil od-paran in to mi je pojasnilo, zakai so ga bili oprali in zlikali... Jutrnia halia je kaipak pokvarjena, zakai takšno blago se nikoli ne sme vlažno likati.* »Nikar se ne izgubliai v podrobnostih!« je velela Amanda. »Gotovo, ]p bil širok rokav?« Ko ie Luciia prikimala. ie nadaljevala: »Razumem. Sodiš. da so se škarie zataknile v rokav, ga odstrigle in poškropile s krvjo... Hm. to se mi zdi logično.« Obrnila s.® ie do nadzornika: »Nedvomno ste prišli do istega sklepa.« »Da... eh... gotovo.« je odvrnil. Hkrati je spet vzel v roko stekleno krogi®-»Nadaljujte. Miss Luciia. Kai ste še ugotovili? Bržčas ste preiskali tijdj umorjenčeve žepe? Ali ste tudi v niiP kai našli?« »Ne,« ie odgovorila Luciia. a J,r| tem ie živo zardela. Hitro ie dodal*; »Pogledala... pogledala sem samo pl#* in sukniičeve žepe. A pozneje smo iz' vedele, da so bile vse umorienčev. reči razen kovčeea in fotografij nile iz njegove sobe. Izvedele smo tudi. da ie Miss Dot De Veere dvaKi_a| videla, kako ie Mr Smvth čisto stodušno stopil v Hesterino sobo. drugih podnajemnikov smo tudi sikaj izvedele. Vedeti morate, go^poi nadzornik, da sva z Wat... eh... t sestrično obiskali dopoldne nekal di. To je vse, kar imam poročati.« ^ dolžno se ie zazrla vanj. . »Tu bi bila še ena točka.« ie rr nadzornik zamišljeno, vzel iz }.evf> barni mehur in si spet natlačil »Od madame La Velle smo izvod Listek „Pružin3kega tednika*1 ŽLAHTNI KAMEN ALUNDUM Napisal dr. Eaoul France, Dubrovnik Na vprašanje, kateri žlahtni ka-p)®n je diamantu najbližji, srno vselej odgovorili, da je to korund, zakaj uiamant ima številko deset v trdotni lestvici, korund pa devet. Ta odgovor se nam zdi tudi čisto razumljiv, če ®e spomnimo imen barvastih korundov. Temnordeč se imenuje rubin, od twinovišnjevega do sinjega se imenujejo safirji, zeleni je pa orientalci smaragd, najredkejši izmed vseh Jahtnih kamnov. Vsi ti dragulji-so enako cenjeni kakor diamant. Če pa korund ni čist ko steklo in Prozoren, le trd ko pravi korund, mu odrekamo žlahtni naziv in ga imenu. Jemo navadni korund; tega uporabljamo v gospodarstvu. Če je višnjev Kakor indigo ali črn in neprozorenj Je še za stopnjo manj vreden. Tedaj se imenuje smirek in je poceni, zato zasluži to manjvrednost, zakaj pomešan z železom je manj trd in zato tudi manj poraben. V sorodstvu s ko-rundom in diamantom pa vseeno vsi ostanejo, čeprav je diamant čisti ■ogljik, korund pa Jelina, namreč aluminijev oksid. In čeprav je smirek manj vredna snov, ima še zmerom tolikšno trdoto, da je najuporabnejši Pripomoček za brušenje in likanje. Z navadnim korundom brusijo druge žlahtne kamne in steklo. . Vse to je tisočletja stara znanost. Nova je pa, da smo se naučili ustvarjati umeten korund in iz njega delati noy drag kamen, ki so mu dali ime alundum. Ker je korund aluminijev oksid, so korali tudi umetno snov ustvariti iz aluminija in so zato uporabili splošno znano surovino boksit. Tudi boksit Je samo z vodo zvezani aluminijev oksid, po večini je pa pomešan z železno rjo, zato je rjastordeč. Malo 'Judi ve, od kod izvira njegovo nenavadno tuje ime in da ni nič drugega kakor popačeno ime njegovega Prvega največjega nahajališča* To je natnrcč kraj Les Beaux (izg. Le Bo) 7. Južni Franciji, ob ustju Rodana, KJer so ga najprej našli. Boksit pride najprej v velikansko Vročino električne peči, da se izpre-meni v umetni korund; to se pa posreči le tedai, če ne vsebuje preveč železne rje. Zelo zanimivo je gledati, kako se v nezgorljivi peči sivi prah stali _ v visoki temperaturi obločne ju« in se izpremeni v steklenočisto tekočino; najvažnejše je, da se ta tekočina kolikor mogoče počasi in enakomerno ohladi. Tako torej posnemamo ustvarjanje umetnih korundov Po naravi, zakaj tudi naravni dragi kamni so bržčas nastali tako, da je vročina v ognjeniški zemeljski notranjščini raztopila snovi, ki so se v razpokah počasi kristalizirale. , V nezgorljivi peči zadostuje že ne-*aj ur, da se oblikujejo kristali. Tako nastane neke vrste kremenjak, leskečoč se, iskreč se v mnogih kristalnih ploskvah in raznobarven, kakršna je pač čistost boksita. Kemična sestavina je prav takšna kakor sestavina čistega aluminijevega oksida. Snov se mora prav počasi ohladiti; dejansko ima slavno trdoto dragih kamnov, t. j. devet in s tega stališča mora torej že veljati za žlahtno snov. Poznamo umetne korunde, ki vse-PuJeio samo še dva odstotka nečisto-ce. Ti kamni so prozorni in kajpak zelo dragoceni. Ko se kristalna gmota popolnoma ohladi, jo zdrobe: nato se začne nova in nenavadna obdelava. Najbolj nečista vrsta se prodaja v trgovini kot brusilni prah, prav tako kakor navadni korundi. Korundov prah ie že dolgo časa važno trgovsko blago. Njegova najvažnejša nahajališča v pokrajini Ontario dolga več ko 50 kilometrov, so ■Veljala doslej za eno največjih kanadskih bogastev. Če korund zmeljemo v pesek in ga nalepimo na papir ali platno; če ga stisnemo v brusilni kamen; če ga uporabljamo kot smirkov papir ali za brušenje — vselej nam koristi le njegova trdota. V tem korund ni imel tekmeca, dokler se ni pojavil alundum. Ker je alundum popolnoma enakomeren, česar ne moremo doseči pri nečistem korundu in smirku, pomeni revolucijo na področju brusilnih sno- vi in čedalje bolj izpodriva korundov prah. Tako se ponavlja tragedija indiga. Prav tako je nekoč umetni indigo izpodrinil naravno barvilo in ga prekosil po vrednosti. Življenjska pot novega žlahtnega kamna se šele začenja. Iz njega so že izdelali nezgorljive posode in talilne lonce. V ta namen zmešajo alundum z nezgorljivo glino in ga lahko poljubno oblikujejo. V porcelanski peči žgo te posode in tako postanejo trde ko smaragdi in tako netaljive, da kljubujejo še tako veliki vročini. Pri tem se je pokazalo novo tehnično čudo: ti lonci se ne raztezajo in ne pokajo; zato so tako rekoč nepokvarljiva snov in zdaleč prekašajo porcelanske talilnike v industriji. Alundum je res žlahtna snov, enakovredna čudežnim dragim kamnom. Zdi se, da ga čaka bodočnost, polna neomejenih možnosti, saj bo tam. kjer je na razpolago dovolj vodnih sil za njegovo električno pridobivanje, v kratkem ena izmed najcenejših snovi. Volk und Welt, Hannover. Naš vrt Sadni grmič Napisal Janez Štrekelj (Glej začetek v prejšnji številki!) Ako je drevo pravilno posajeno ter zemlja izboljšana s primešanjem humusa ob koreninah, zraste vrhnja voditeljica že v prvem letu 50 do 100 cm. če mladike tudi spoda j v vejnem vencu dovolj odženejo, prikrajšamo spomladi pred sokom vrhnjo v višini približno 80 cm mereč od gorenje vejice v vencu. Ostale v vencu pa okoli 40 cm mereč od debelca. Krajšanje vrhnje voditeljice ima namen, da v tej višini zraste drugi vei-j ni venec, krajšanje stranskih vejic pa da se okrepijo. V slučaju, ako dre-| vo ne odžene v prvem letu tako rnoč-! no, kakor povedano, počakamo, da to opravimo v naslednjem letu. Ko drugi i vejni venec zraste, skrajšamo vodite-; 1 jico in stranske mladike_ v dolžini, ! kakor je rečeno pri spodnjem vejnem ' vencu. Končne mladike na spodn jem vejnem vencu pa prikrajšamo isto- i časno na okoli 40 cm. Za toliko so namreč spodnje daljše od zgornjih. Če pa v drugem vejnem vencu odže-neta samo 2 stranski mladiki, kar je premalo za vejni venec, obrežemo vrhnjo voditeljico in stranski na dva pgpka, da iz teh odženejo razen vrhnje voditeljice vsaj še tri stranske za vejni venec. Vse stranske mladike na vejah vejnega venca pa pustimo nepnkrajšane, zakaj na teh se razvijejo cvetni popki. V drugem in prav gotovo v tretjem letu začno pritlikavci roditi. Tedaj tudi rast poienju-je. Ko pa doseže voditeljica določeno višino, vzgajamo tretji vejni venec. S tem je grmič dovršen. Kakor prva leta oskrbujemo grmič tudi v naslednjih, da so veje na vsakem nižjem vejnem vencu daljše in v vsakem naslednjem proti vrhu krajše, ker sicer bi spodnje prišle pod kap. V takem stanju so nerodovitne in tudi odmro. Tekom let se veje razrastejo tudi na široko, v napotje dru-ga drugi in se vsled teže sadja tudi i pobesijo druga na drugo. Zaradi tega treba slabše veje redčiti (odstranjevati), da so ostale boljše deležne vec zraka in sonca. Pri nekaterih vrstah jablan in pri vecim hrušk rastejo mladike, name-njene za vejni venec, preveč pokončno. lake treba najuspešnejše še mlade v mesecu juliju ali v avgustu razkrečiti s primerno oporo v lego 45", ker se tačas najprej vrastejo. če pa 1 ^lllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIII>i | OKVIRJI | zz ta ~ = SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. 5 | KLEIN ! = LJUBLJANA, Woltova 4 § niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiir rasto pobešeno, jih s primernim ve-zilom dvignemo v omenjeno lego. Tvorbo cvetnih popkov pospešimo, ako proti koncu julija in avgusta upogibamo mladike. Močnejše navežemo v vodoravno lego, šibkejše pa v polukrog navzdol. Nasprotno pa striženje mladik, ki ga opravljajo, pa naj si bo v jeseni ali spomladi, na sadnem drevju v večini ljubljanskih vrtov je brezumno in škodljivo. Tako protinaravno mrcvarjeno sadno drevje odganja še več jalovih mladik namesto rodni les s cvetnimi popki. Neuspešno je se bojevati proti neumnosti, še težje pa proti naravi! Zato pustite drevesa, naj svobodno rastejo no njihovi naravi, 'nudite pa jim to, kar potrebujejo. To so zlasti obilno gnojenje, zatiranje škodljivcev in bolezni ter redčenje gošče, da 'so vse veje deležne sonca in zraka. Tako oskrbovana doprinašajo obilen in prvovrsten pridelek in tudi dočakajo večjo starost. Donos sadnega drevja odvisi tudi od vrste in od kakovosti drevesa samega. Le drevesa čvrste rašce in z dobro razvitimi koreninami so sposobna za nasad. Zaradi tega treba naročiti drevesa pri drevesničarjih že poleti, ker pozneje, zlasti spomladi, so r.a izbiro samo odbirki in največkrat vrste, ki jih ne maramo. Zadnjič sem našel v veži velikega hotela neko pismo. Pisemski ovoi ni A i zaJeP]ien in ie bil brez naslova. Dolgočasila sem se ravno in zato sem potegnila pismo iz ovoia. List je bil na o.>eh straneh gosto popisan 3 pokončno pisavo. Začela sem brati, brala sem in — se nisem več dolgočasila... 1 rav za prav ie škoda, da bi samo iaz tirala to pismo. Razen tega nikakor ni naslovljeno name. To pismo ^nai bo objavljeno, da ca bodo lahko brale mnoge ženske. Mnoge ženske in _____________ neki mož. Mož s svetlimi očmi in temnimi lasmi: neznanec, na katerega ie naslovljeno to pismo. Naslov: »Dragi neznanec!« In nato pismo: »Kovčegi so pripravljeni in iaz potujem dalje. Preživljam življelrie na popotovanjih in presedim mnogo ur v hotelskih vežah in gledam, kako drugi liudie pisma pišeio. Nikoli nisem rada pisala pisem, razen ljubezenskih pisem. A za ljubezenska pisma že več let nimam porabe. Prav zdaj, v trenutku. ko nameravam odpotovati, sem si zaželela napisati ljubezensko pismo. I ustila ga bom na mizici tu v veži jn nekdo ga bo našel. Gotovo so na svetu . P. ZAJEC IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, sedal Stritarleva ul. 6 pri frančiškanskem mostu Vsakovrslns otaia, ra nogretft, enem;!, oaromatr mgromeir, itd. Vsiiia .ibira ur, iasmne in srtflrmnt’ Same t»aii(etna optik« Canik' brrrJatra možje, ki ne dobivajo ljubezenskih pisem vsak dan in bodo morda veseli" slučajnega priznanja slučajne ženske... Na ljudi naredim vtis lahkomiselne ženske, ker nosim naidražje svilnate nogavice in neprestano potuiem. Nisem lahkomiselna. Če bi bila. bi vendar že našla pogum, spet poročiti se s tem ali onim ljubeznivim gospodom, živeti v udobnem stanovanju in dobivati ljubke otročičke. Ker pa nisem lahkomiselna, se ne maram poročiti s tem ali onim ljubeznivim gospodom... Sicer sem bila pa že nekoč poročena. Moj mož je bil Američan in živela sem dolga leta v mestu z visokimi hišami, imenovanem Newvork. Moja evropska rodbina je bila najprej v skrbeh, ali mi bo v tuli deželi ugajalo. Sicer mi je bila dežela nova, a nikoli ne čisto tuia. Z mojim Američanom ie bilo pa narobe: zmerom mi ie ostal tuj. Čez nekai let me ie vprašal, ali bi rada šla stran od njega. Kako tuje, kako prijazno in kako velikodušno, sem si mislila. Odšla sem na potovanje. Leta beže. iaz potuiem. Najlepše ure prebijem na železnici. Gledam mimo bežeče brzojavne žice in se veselim novih dežel in novih ljudi. Mislim na tisti čas. ko sem bila majhna deklica in sem sanjala o velikem življenju. Takrat sem mislila, da si srečen, če nosiš pajčevinaste nogavice, nežnovijoličaste nočne sraice in klobuke s^ tenčieo. Razen tega sem bila prepričana, da prav gotovo lepega dne srečaš velikega neznanca, kateremu si^ namenjena. Bila sem zelo romantična deklica in sem mislila, da je za vsako ženo na svetu namenjen pravi moški, nad vse ljubljeni, usode-polni. Tega moža ie treba samo srečati. sem mislila, in biti lepa. da tudi 011 takoj opazi, da si ženska, ki si mu namenjena. Sedim torej v vlakih, raz-govarjam se s svojimi sopotniki o tem. ali naj pustimo okno odprto, ali nai ga zapremo, in pri tem premišljujem, ali sem bila prav za prav nespametno dekletce.^ ali sem pa prav imela. Zdai vse to pišem, da me bo moi ljubljeni neznanec poznal. In ker ie tako lepo. pisati ljubezenska pisma... Moj neznanec ima svetle oči in temne lase. Ne vem. zakaj si ga tako predstavljam, a prav gotovo ima nai-svetlejše oči tega svela in najtemnei-še lase. če grem v modno trgovino in si kupim novo večerno obleko, zmerom mislim na tvoj smehljaj, dragi, in na tvoj pogled, ko me boš prvič videl v moji novi obleki. Ti naidražii mož — čakam te in sem zbrala že dva velika in en manjši kovčeg. polne čudovitih oblek. Moi prejšnji mož mi ie pisal, nai se vrnem nazaj. Ne vem. ali misli k sebi nazaj ali sploh samo nazaj v mesto z visokimi hišami. Strah me ie pred vrnitvijo. Sploh me ie mnogih reči strah, bojim se. da sem zapravila svoie življenje. Če pomislim na siadke otročičke drugih ljudi... Sicer se pa bojim tudi železniških uradnikov, ca-rinarjev iu obmejnih straž. To otežuje potovanje, če se človek boji takšnih reči. Carinarii imaio naistrožie obraze. kar si jih moreš misliti. A pravkar sem se odločila, da se ne vrnem .nazaj*. Potovala bom dalie. Dragi, morda se srečava v prihodnjem mestu. Ali pa v prvem za niim... V mislih te poliubliam in ko me prvič vidiš, me ne imei za lahkomiselno. Mislim namreč, zaradi tankih nogavic... Pravkar prihaja hotelski sluga s sporočilom, da avto. ki me popelje na postaio.v že čaka. Pismo ostane tu v veži. Včasih moraš vendar pisati ljubezenska pisma, če si ženska. Zelo iskreno te poljubljam. Potuiem in čakam...« Vtaknila sem pismo v žep in vprašala vratarja po dami. ki ie pred menoj sedela za mizico v kotu in pisala. Skomignil ie z rameni: >Dama se je odneliala s popoldanskim ekspresom.« Kakšna ie bila po zunanjosti? Vratar ie pomislil: »Ni bila več prav mlada in — 110 da. bila ie pač takšna kakor tisoč drugih žensk, ne spominjam se več natanko...« In tako sem se odločila, da bom pismo objavila. Ker ie takšna kakor — tisoč drugih žensk! ZRCALO ' naših dni Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lii Žoga in kopanje Res je, da žoga, gibanje na svežem zraku m kopanje spadajo skupaj, toda samo tam, kjer je dosti prostora za igranje z velikimi, težkimi nogometnimi žogami. Manj umestno je pa žoganje tam, kjer je dosti kopalcev in malo prostora, tako na primer ,na špici*, kjer nam je mestna občina priskrbela prijetno javno kopališče. Kako neprijetno je, če ti težka nogometna žoga prileti na hrbet ali pa' na glavo, prav ko prijetno lenariš na soncu. Zdi se ti, kakor da bi te bila zadela bomba. V nevarnosti so tudi majhni otroci in dojenčki, ki spe v senci svojih vozičkov in ki bi zanje takšen udarec težke nogometne žogu pomenil že nevarno poškodbo. želeti bi torej bilo, da bi se kopalci bodisi žogali z lahkimi žogami, lri-nikomur ne morejo škoditi, ali se pa preselili s težko nogometno žogo tj e, kamor je prostor zanjo, na nogometno igrišče ali na posebno, nalašč pripravljeno obširno igrišče za odbojko na kopališču na Ljubljanici. Tako bc* volk sit in koza cela. J. M. Zakasnela poroka Leta 1881. sta se v Cikagu zaročila, tedaj 20Letni Mandley Hokman in eno leto mlajša Daisy Visherjeva Kaj se je takrat pripetilo, da se nista poroči, la, nihče več ne ve; dejstvo je pač, da sta s poroko zmerom iznova odlašala. Zato se pa mlada dvojica, ki se je seveda medtem tudi starala ni prav nič jezila ali se celo drug drugemu izneverila. Zdaj šele v letu 1942. sta premagala tudi zadnjo zapreko, stopila pred stanovskega uradnika in Izjavila, dm se hočeta zvezati za vse življenje. Po poroki je odšla novopečena zakonska dvojica, ki šteje skupaj nič manj ko 161 let, na poročno popotovanje k Michiganskem jezeru. Ko sta se vrnila s popotovanja, se je na železniški po. staji zbralo pol mesta. Množica rado. vednežev je spremljala zakonca do njunega doma. na katerega sta čakala iuč manj ko 61 let. 50 časopisov za 3 milijone bralcev Tudi v Tibetu imajo tiskamo, ki je pa še zelo preprosta. V njej namreč tiskajo en sam časopis pa še ta ni dan v samo 50 izvodih, ki jih pa bera nič manj ko 3 milijone ljudi. Vsako številko tega časopisa pošljejo lamam, tibetanskim duhovnikom, ki preberejo zbranim vaščanom več vas* potem ga pa dalje pošljejo lamam na. slednje pokrajine. Včasih hodi ta časo. pis tako dolgo, da pride v zelo odda. Ijene kraje Tibeta, ki ima več ko 1 milijon kvadratnih kilometrov površina šele čez šest mesecev. Ljudi teh krajev pa prav nič ne moti, če berejo šest mesecev stare dogodke, temveč srečno in zadovoljno dalje žive. Srebrne lisice se razmnožil-* jejo Prve srebrne lisice so prinesli nrS Norveško leta 1913. 2e leta 1937. jo število srebrnih lisic poskočilo na pol milijona. Istega leta so na Norveškem prodali že 330.000 kož srebrnih lisic. SPLOŠNO KROJAŠTVO za gospode, dame in otroke ter vse vrste popravila. Cene nizke. Prvovrstno delo. Istotam poučujemo krojno risanje najnovejših krojev. Izdelujemo vse vrste krojev po meri. — Čopova 10/1. da_ izjava Miss Galove. da ie zapustila niso pred sedmo, ni resnična. Miss De veere ie opazila, da ie stopila na cesto ob sedmih in pet in štirideset minut. Vidite, da se mreža čedalje boli stiska. Ljudje si pač ne morejo kaj. da ne bi lagali, samo da bi imeli alibi.« »Celo če so sleherno podrobnost skrbno premislili?« se ie nasmehnila Lucija. Zdajci ii ie očitno šinila v glavo neka misel .»Pač. to drži. Kakšno nepremišljenost zagreši celo najbolj Prebrisan zločinec.« Nadzornik ie priprl oči in ostro pogledal Lucijo. »Kaj ste hoteli reči. Miss Lucija?« , »Oh!« Lucija se je stresla kakor pes, *i prileze iz vode. »Nič važnega! Sa. **>o smejali Ui se mi, če bi vam po-vedala.< .»Zelo me zanima, slišati vaše mne-nl<\« ie rekel trdovratno. »No. prav.«^ ie rekla Lucija ubogiii-?o. in prekrižala roka v naročju. Ne-yaj časa je razmišljala, preden ie za-®e,a: »Hestera Galova se je seznanila * nekim mladim možem, se z niim Poročila in že čez teden dni spoznala, }’a 1« ne ljubi in da je malopridnež, posodilo ga na dosmrtno ječo zaradi •ekega zločina in on ii priseže ma-jjfvame. ker ni hotela lagati pred solnem v njegov prid. Našel je celo £oia in način, da ii je med ietništvom y.?nil živlienie; vsaj ona ie tako mi-r,no Naposled se ji ie pa vendarle l.i e- ‘°- da ,e Premagala strah, spre-j;Ja /e spet svoje staro ime in nada-i„ i!, svojo gledališko kariero, ki jo o,, ,la že »Pustila. Spoznala ie čedu£, ^» Premožnega moža. ki bi se rad po-flČil z njo. *Tedaj ie nien mož u5el iz ietniš-lii i Pdkril je njeno bivališče, se vse-kot njen sosed in začel — kdo ve! h, Vsiljevati njo ali pa Johna Byna-hort Morda ji tudi ni hotel vrniti svoda „ Y»kak° ie imela dovolj vzroka. Ca ie zaničevala. Seveda bi se bila lahko obrnila do policije, a morebiti se ie bala škandala.« Lucijin obrazek ie bil čisto zasanjan. »Naposled ne vidi drugega izhoda, izvabi ga v svojo spalnico, vzame ostre škarje iz šivalne košarice, iih skriie v širok rokav svoie iutrnje halje in zabode svojega mučitelja. Na srečo pride tedai John Bvnam. Vse kaže. da se bo stvar srečno končala. Umorjenec ima brazgotinaste konce prstov, nihče ga torei ne more identificirati na podlagi prstnih odtisov. John izprazni umorienčeve žepe, mu sname prstan, pobere iz njegove sobe vse reči. ki so last »Mr. Smytha«... odreže s krušnim nožem umorjencu glavo in poveže vse, kar bi utegnilo jzdati niegovo istovetnost, v culo in io obteži z likalnikom. Dvajset minut pred osmo zapusti Hestera niso 8 kovčegom v roki.« — Luciia za-mišlieno vzboči obrvi. — »Vsekako... sedem minut pred poli osmo je bil ,Smyth se pri življenju. In če pomislimo. da sta se pred umorom nekaj časa prepirala in da se je morala He-stera poleg vsega še preoblačiti... potlet ie...« Lucija šteje minute na prste... »potlej je sedemnajst minut zelo pičlo odmerjen čas za toliko različnih reči.« »Nikarte... nikarte,« sem zastokala »kai ie pa počel John, ko je bila Ile-stera odšla s kovčegom? Potlei ie pač minula več ko ena ura, preden nam ie telefoniral?« Lucija ie živahno zaploskala. »Bravo, Marthv!« Potem je pa nagubala celo. »Morda le še marsikaj pospravil, kaj misliš?« Naslonila se ie nazaj, spet zardela in v svesti si krivde rekla: »Ne bodi huda, Amanda. da sem toliko govorila. Toda nadzornik ie si- lil...« »Seveda,« ie suho pritrdil Moore. »Vašega mnenia o tei zadevi pa le še nismo slišali, Miss Luciia.« »Oh!« Luciia ie še boli zardela. »Moje mnenie prav nič ne pomeni. Hotela sem le vse našteti, kar sem opazila ia slišala... To gotovo ni nič novega za vas. gospod nadzornik. Naštela sein nekatera dejstva in zveze med njimi...« »Tn sicer prav lepo in čedno, sestra.« je pripomnila Amanda: ni mogla čisto skriti svojega ponosa. »Tu imate torej vso afero, gospod nadzornik. Kai pravite?« »Čudovit uspeli.« ie odvrnil, ne da bi bil odvrni! pogled od Lucije. »Vsekako so s tem razčiščene nekatere bistvene točke. Samo... da vaša sestra sama ne verjame niti besedice tega.« Igral se ie s stekleno kroglo, a hkrati neprestano gledal v Lucijo. »Torei, prosim. Miss Luciia. zdaj pa vaše mnenje?« »Oh...« Luciia ie bila videti na moč v zadregi. »Toliko sem že klepetpla in peljalo bi pač predaleč, če bi... vidite. gospod nadzornik, moja s^ra vam lahko potrdi, da sem prava klepetulja. kajne, Amanda?« »To res lahko rečem.« ie dostojanstveno odvrnila Amanda in pogledala na uro. »Pol petih ie že in nismo še pili čaia. Kako bi bilo. če bi se nam pridružili, gospod nadzornik?« Položil ie stekleno kroglo nazai na njeno mesto in opazoval, kako pada sneg. »Hvala lepa. drugič.« Vstal ie. Jeff je pritekel k niemu in mu pomagal ogrniti plašč. »V zadovoljstvo mi ie bilo. da sem vas poslušal, Miss Luciia čeprav...« Umolknil ie. sčeprav ie državni tožilec drugačnega mnenia?« je dogovorila Amanda. »Morda si bo še premislil. Človek ni nikoli prestar, da se ne bi mogel še eesa naučiti. Najsi bo že kakor koli. glavno je, da bomo našli pravega morilca. To ie prav za prav vaša stvar, gospod nadzornik, a ker gre za našega klienta, se bomo tudi mi potrudili. Zal mi ie. da ne marate ostati pri ča^ iu. Luciia ie spekla včeraj izvrsten kolač.«- »Hvala, sestra.« Luciia se ie priklo- nila. Potlei ie spremila nadzornika do vrat. ga pocukala za rokav in ga resno pogledala. »Vem.« ie rekla, pridržujoč dih. »da ie bil Smvth Shaw... če ie bil pa tudi Floto?? Madame La Velle ie tudi nenavadna prikazen... in profesor. ki zna skriti vse reči... in Dot De Veere. ki ne more videti Hestere... S tem nočem reči nič odločilnega, toda v takšnem primeru ne smemo pustiti vnemar nikogar in ničesar, kaine? Amanda sicer misli, da ie Shaw utegnil imeti pajdaša, ki ie izvršil umor — po pomoli, ker bi bil moral prav za prav umoriti Mr. Bvnama. — škoda, da ne morete ostati dalie. gospod nadzornik. Če bi se vam morda kai drugega prileglo — imamo močan jabolčnik, ki ga ie naš oče še sam zvariL..« »Hvala, drugič,« ie ponovil nadzornik in se naglo oirl po svojem klobuku. Jeff mu je izročil klobuk in ga spremil ven. 19. Čaj je bil izvrsten in Lucijin kolač nam ie nad vse teknil. Jeff ie poskrbel, da ga ni ostala niti mrvica. Amanda ie bila tiha in zamišljena. Lucija je sanjarila predse in jaz —no. jaz sem čutila, da kar mrgoli vprašani v moji glavi. A vedela sem. da bi bilo brez uspeha izgovoriti iih in — resnici na ljubo — tudi preutrujena sem bila za to. Ko smo pojužinali, ie Amanda spet odšla v pisarno, a med vrati se ie še enkrat obrnila: »Sestra, reči moram, da si izsledila nekai prav zanimivih reči. čeprav rada mimo udariš. Zdai bom razmišljala o tem.« Lucija ie ganjena gledala za nio: »Čudovita ie. Kakor skala... kakor prava pravcata skala.« Potlei se ie namerila, da bo prebrala članke v časopisih, iih izrezala in nalepila, in iaz sem šla ven. da bi pripravila večerjo, pri kateri smo se potem spet vsi zbrali. Jeff je neprestano klepetal in pri- povedoval o časnikarjih, ki so bili skoraj razrinili pisarno. Amanda gu ie le naspol poslušala; še zmerom io bila zatopljena v svoie misli, Luciia mu ie pa veselo prisluškovala in si dala ponoviti vse neugodne pripombe, ki so jih bili upapolni mladi liudie naredili o »starih devicah iz East- Bid-dicutta«. »Eden ie bil posebno vsiliiv.« ]e poročal Jeff. »Hotel ie. da ga pp vsaki ceni spustim noter, in hotel ie spoznati tudi Rabelaisa in Tabbv. Ro-, til me je. nai mu pokažem stanovanje, ker namerava napisati dolg članek v ,Staru‘. Peljal sem ga skozi pisarno, mu pripovedoval o vaših kuharskih zmožnostih in mu dal recept dobrih skladancev. Potem...« Luciia mu ie segla v besedo: »Alt te bil prikupen mlad mož. Jeff? Kak. šen ie bil po svoji zunanjščini?« »Ne ravno pozornost zbujajoč,« ie odvrnil Jeff in žvečil dalie. »Imel ie svetle lase in velike naočnike. Ni bil napak. Ali nai bi ga bij drugače odpravil? Podietiu ne more škoditi, če so časopisi polni člankov o nas.« Lucija se ie iz srca zasmejala. »Jeff, .lerf. vi bi morali postati strokovnjak za reklamo!« Pozneie sem pomivala posodo z Jef-rom in prerešetala z niim vso zadevo, loda oba skupaj nisva našla nobenega razpleta in sva vedela samo to. da Lucije ne razumem. Ko sva se vrnila v dnevno sobo, nama je Amanda poročala, da ie pravkar telefoniral Johnov odvetnik. Sedela je na svojem stolu in božala Tabbv z divjo nežnostjo, ki ie postavljala na laž njeno suho stvarnost. »Tudi Johna so aretirali. Našli so kovčeg. ki ga je bila Hestera vzela s sebol k reki.« »Kie?« ie vprašal Jeff. pridržujoč dih. »V neki greznici, tako. kakor ie rekla.« »Ne v reki?« ie zaječal Jeff. Dalje prihodnjii DRUŽINSKI TEDNIK Zanimivosti narave Kuščarji so najobčutljiveiši plazilci Kolikokrat lahko zraste kuščarju rep? — Koliko let živi? Križanka 1_2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 Vodoravno: 1. Galsvorthyjev man. 2. Ladijska priprava; vhod. 3. Začetnici našega pisatelja; cunje! veznik. 4. Veni ali bivši v sestal ljenkah (po latinsko); ime ženske i» rastline; ploskovna mera. 5. Kolo * dvema sedežema; del Carigrad** 6. Ime naše črke ali nemški on (obakrat). 7. Madež, lisa; velikani (grški)* 8. Osebni zaimek; lakota; pl°^‘ 9. Rimski hišni bog; napis na križu! okrajšava za mestno občino. 10. Ženske ga nosijo, a ptiča nosi; grško ime za Trojo. 11. Dragocen les. Navpično: 1. Velikomoravski knez- 2. Dekliško ime; finsko jezero. 3. I1) (italijansko); padavina; vodne živali (2. sklon). 4. Nedavni nebesni pojavi ljub, dragocen; samo. 5. Pravilo, merilo (tujka v množ.); morski zaliv blizu Marseilla. 6. Trajno in redilno mornarsko hranivo. 7. Del rastl'ne ’ športni pojem. 8. Naselje (brez samoglasnika) ; grški slikar; reka, ki S® izliva v Balkaško jezero, več Slovanom pa pomeni ali. 9. Grška črka! grški bog ljubezni; veznik. 10. Sta* avstrijski denar; polinezijsko otoč)e' 11. Zdravilen prašek. L’EIbrus, la cima pla alta del Caucaso, sulla qnale gli alpini tedeschi hanno issato questi giorni la bandiera eon la croce uncinata. — Pogled na Elbrua. najvišji vrh Kavkaza, na katerem so te dni nemški planinci razvili zastavo s kljukastim križem. Širom po svetu Odpadke volne, bombaža, papirja, kovin in kavčuka bodo zbirali na Bgl-crarskem po nainoveiši odredbi. Občine bodo na določenih krajih postavile zbiralnice, kamor bodo liudie prinaša- li svoie prispevke. Huda nevihta je divjala pred nekaj dnevi nad Milanom. Zaradi dolcotrai-ne suše je bil dež zelo koristen, žal ie pa napravil tudi nekaj škode. Strela je udarila v več poslopij in zanetila nekaj požarov. Pol milijona lir je zadel v loteriji Bruno Nicolasi, ki ie zaprt v ietnišni-ci v Padovi. Jetnika so bili osumili, da je v neki trgovini ukradel krznen ovratnik, in zdaj čaka na obravnavo. Ko je izvedel, da ie zadel pol milijona lir. si je najel kar dva zagovornika. Nemški listi poročajo, da so skoraj vsi nemški dijaki in dijakinje zaposleni z delom za vojno. Zaradi niihove pomoči lahko na tisoče delavskih žen in mater uživa daljše počitnice, kakor bi jih mogle sicer. Petrolej ii majskih hroščev so pričeli izdelovati na Madžarskem. Opazili so, da ie hroščeva mast odličen nadomestek za petrolej. Kakor pišejo madžarski listi, pri dob# iz enega stota hroščev 7 do 10 litrov olja. ki ga prav lahko uporabijo namesto petroleja za kurjavo ali pa za vozovni promet. Ostanke hroščev uporabijo za kokošio pičo ali za umetni enoi. Pivu podoben nadomestek mislijo izdelovati v Nemčiji. Pijačo ie iznašel .Nemec dr. Roeger. pridobivali jo pa nodo iz ostankov, ki jih dobe pri izdelavi sira. Pijača ima čisto pivu podoben okus. samo odstotek alkohola ie v njej manjši kakor v pivu. Dosedanji poskusi so pokazali, da bi smotrno izrabljanje četrtine sirarskih stranskih produktov nadomestilo 386 tisoč stotov slada in 495.000 stotov ječmena na leto, torej vse surovine za izdelavo piva. >Pivo< dr. Roegerja ima samo 1.4 odstotka alkohola, ie pa dvakrat tako hranljivo kakor navadno pivo. Pivca to »pivo« ne opijani. Naprave za zbiranje maščobe iz ka-: nalov so postavili po vzorcu nemških mest tudi P9 budimpeštanskih klavnicah. bolnišnicah, velikih kuhinjah itd. 38 takšnih naprav, ki so iih doslei postavili. zbere na leto toliko tehnične: maščobe, da lahko iz nie izdelajo 120.000 do 140.000 kil enotnega mila. Na Bolgarskem so ustanovili poseb-: no komisijo, ki bo ugotovila one kavčukove rastline, ki bi se dale pridelo-: vati na Bolgarskem. Doslei so na Bolgarskem nridobivali neko vrsto umetnega kavčuka iz apna in oglja. Vsa eskimska narečja, ki jih govore prebivalci severnih pokrajin od Gron. landa pa do Beringovih vrat. Imajo neštevno besed, katerim ena sama črka ali zlog popolnoma Izpremeni smisel. Tako se pravi na primer: tlgl: priti; tiglpa: prišel je k njemu; tagi-pakit: prišel bom k tebi. Zgodovina limon V času Aleksandra Velikega je prišla la Prednje Indije, prava limona v Evropo. Stari Rimljani so jo 6e dolgo potem uporabljali samo v okras in zdravilo proti revmi. Pozneje so pa limone uporabljali v vse mogoče namene. Z njimi so celo nadtšavili svoje obleke. Navadno so v starem Rimu v stebričastih dvoranah zmerom stale ob stebrih košarice z limonami, da si je prišlec z njimi lahko nadišavil svojo obleko Bili so namreč trdno prepričani. da’ obleko nadišavljeno z limono, ne jedo molji. Lepotne operacije v starem veku Po podatkih nekih zapiskov v sans. krtu so že v starem veku poznali vse mogoče operacije za katere mislimo, da so pridobitev najmodernejših časov. V resnici so že v 5. stoletju pred Kr. zdravniki predpisovali bolnikom razno dietično hrano, kopeli in operacije. Prav tako so že takrat znali nakazo na obrazu odpraviti tako, da so nanjo prenesli kožo s kaJcšnega drugega dela bolnikovega telesa. če Vam je težko pri srcu in si želite malo razvedrila, sezite po »Družinskem tedniku«! SESTAVLJENKA Ded — otka Igo — Jana pot — lise tih — lama Ide — Adela luna — Brit Iva — rida oven — cin Dvojice besed sestavi v nove samostalnike. Začetne in končne črke vse* bujejo imeni naših 2 slovstvenikov. ČAROBEN KVADRAT 'VolovSpk 1. sibirski veletok 2. ovratnica 3. posamezen, nenavaden 4. naslanjači 5. majhen srez 6. odsvojitev 7. srbsko mesto a = razpoloženje, b = špon = turški vojak. ?MRGRL 3E VSELEJ ČRNUH.KI3E VSE DRUGE UGNRL. TRM SO SE POSKU 5RLI V BOR3EN3U. O03EnHll >N STISKRLI SO SE z vso notio. PO JEDI SO Šil RRZBOJNIKl NR PAO»TR.RNO 3RSO SREH GOZDU TUDI 3RK6G 3E SEL l N3lt1l. POGLRVRR GR 3E CELO POVRBIL K MIH. 3HKEC S6 3E SEVEDR T A K O 3 ODZVAL VABILU LETALSKA NALOGA Dva mlada prijatelja opazujeta 1 tala in se pogovarjata o njih. M drugim meni prvi: »Če bi štiri leta poletela iz Ljubljane, Rome, Duna in Prage, zdaj vsi hkrati na nato proti severu in vzhodu in še ’ zahod, bi se gotovo nikoli ne sreča pa naj bi imeli kakršne koli hitro1 ali naj bi poljubno daleč leteli.« Drugi pa odvrne, da to čisto 1 drži in da je odvisno od tega 5 katero stran neba letijo. Kateri je imel prav in kako hi razložili? Ernuh je hotel VES 3E- iFN ZGRRBITI JRKCfl ZR PBJ IN GR VREtl OQ TUR ..PR SE JE IZ NE MR OR SRM 2N.RŠEI NH • TLEH. POIZKUSITI BI SE MOR R L S fRNUHOM. PODRLR STR Sl ROKE IN 3RKEC MU JO 3t T R KO STI-SNI L, PR it ČftNUH KAR PISKU«. KO SO POVBBILI TUDI 3RKCR, 3( TR HITRO II-PIL HEKR3 ČUDODELNE PIJHCE, IN STOPIL NRPRE3. Križanka: vodoravno po vrsti: 1. nje. 2. ma, Jahr, Al. 3. prhut Hun. *■ miren. 5. ediii. teza. 6. s. ljubezen, »tak, ko. 8 ogoni, t t„ s. 9. nekaj-10 ini, Erosi. 11. sistematik. 1* tiac Zlogovnica: 1. ozidje, 1. balet, 8. 4. karat. 5, klarinet, «. morje, 7. 8. veljak, 8. olje, 10. lastnost, 11. °v 12. mesto. 18. sliva, 14. birič, 1*. 10 poraz. — Za malo del* veliko dem tatvina. ...MAHAL 3E PO N3IH0VIH GLAVAH. OH 3E 8ILO 30}. POGLAVAR »B 3« P R SR MO SMEDRl IN UKR-IBL 3RKCR ZGRABITI. TOOH 3RKB« POORR- BIL KIJ.KI3E LEŽAL V (SLI IN z NJIM V ROK I tAKRL.&fi 30 PRlSlI. 3RKCC 31 STOPIL TCOR3 PRED POURVDMR IN ZAHTEVBL, NR 3 MU II-ROfl ‘ KRRLliNO. Sicer sem si pa šele drugi dan po-fckala zavetja v ladijski kabini. Prvi ■»n na palubi sem bila več kakor ■rabra. Stala sem pri kapitanu na toostičku in ga po bedasti navadi turistov vpraševala po imenu vsakega taliva, slehernega rtiča. Bog nebeški, kako ljubka dežela je naša Norveška! Nikoli se mi ni sanjalo, da vidiš ob •balni vožnji iz Bergna toliko znamenitih zanimivosti. Nato je obala izginila. In pričelo •e je guganje. Kapitan se je namuznil, ko sem v ,salonu' vstala, pustila kavo in izjavila, da grem nekoliko počivat. Bila sem menda že bleda; splazila sem se ven in v svojo kabino. Čudno sivo morje — ne mirno, a tudi ne razburkano. Preden sem se zaupala spektrumu kabinskega smrada, sem še poslednjič pogledala po morju. In tedaj sem opazila, da ne Vidim več kopnega! To morda ni tako čudno za ljudi, ki so že daleč potovali, toda jaz sem bilav prvič na morju in polotil se me je čuden, tesnoben občutek. Samo ta drobna ladjica med menoj in težko, mokro sivino. Samo nekaj jeklenih plošč med menoj in brezdanjo globino. In zato sem splezala v kabino. Trda slamnjača s trdim zglavjem. Poslala sem Matti zahvalno misel za njeno »oslovilno darilo in privlekla iz prtljage čudovito rožnato gumijasto blazino in jo napihnila. In ure so minevale; pila sem gre-sk: ki * ljubezenski ROMAN nejše, bolj vsakdanje — hiša je nosila pečat delovnih in ne v razkošju razvajenih ljudi. Po navadi tudi sebe prištevam k delovnim ljudem, če se me hočejo polotiti manjvrednostni občutki; to krepi samozavest. Da, tla so bila parketna, na stenah so visele dragocene slike, sobe so bile opremljene s čudovitim starim pohištvom ; vse je bilo sveže, svetlo in praktično, brez vonja, čisto in inteligentno. Teta Elizabeta je prihitela v sinje . , J X; »V.1 /.lrl jm in Kilo lin_ nak čaj, morje je pljuskalo ob ladij ski bok — in zgoraj na mostičku so razbili sam Bog ve koliko kozarcev •— ladja se je z umerjenim ritmom približevala teti Elizabeti in Amsterdamu. Čez dva dni semvvstala v novem, sivem popotnem plašču na palubi in gledala, kako smo vozili v pristanišče. Čudno, če tako polagoma začneš razločevati dimnike, cerkvene stolpe, visoke hiše, nazadnje pa leži mesto pred teboj kakor strnjena siva gmota s kipečim življenjem, s tisoč človeškimi Usodami, s skrbmi in veseljem. Carinski pregled. Pregled potnih listov. Kje je teta Elizabeta? Nikjer nobenega ženskega bitja. Pristaniški delavci, prizadevni carinski uradniki in drugi uradniki, polni mrzlične vneme — in tamkaj 2elo mlad temnook fant, ki mi maha s sivini klobukom. Hej, prišel je na palubo. In ko sem videla, da je namenjen prav k meni, sem naposled doumela: nečak! Kajpak, poslali so nečaka;^ ta naj pripelje nečakinjo iz dežele severnih medvedov! »Gospodična Helmerjeva? Zelo me veseli. Ime mi je Jean Aubrey in sem nečak. Ali ste imeli prijetno vožnjo?« Ena, dve, tri, že so bili kovčegi na obali — očarljiv sinji dvosedežnik — val holandščine — ozke ulice — širše ulice — kavarne — veletrgovine — cerkve — rotovž — hoteli. In nato: čudovit, širok nasip — pot za jahače — velike, lepe vile. Le katera od njih je last tete Elizabete? V izložbenih oknih trgovin so se šopirili lepaki z napisom. .Poletna razprodaja-. Čevlji za nič celih nič in nogavice še ceneje. (Rada bi vedela, kje je na svetu ženska, ki ob poceni razprodaji ne pomisli najprej na čevlje in svilene nogavice?!) Srčkani majhni beli parniki z modro zastavo so se zibali čez sinjo, sinjo vodo. Kakšno vreme! Zasenčila sem si oči z roko in gledala neskončno gladino. »Ali vam je všeč?« se je nasmehnil Jean. Bog, kako se je znal ta fant progasti domači obleki in je bila ljubezniva in prisrčna; občudovala je moj sivi kostim — Bog jo blagoslovi za to! — in nas je povabila k mizi. Stregla nam je edina služkinja v hiši, mično, mlado bitje. »Le pošteno vzemi,« je dejala teta po norveško. »Najlepša hvala,« sem odvrnila in si spet naložila nekaj žlic duhteče zelenjave, ki je bila glavna jed. In še preden je mogla teta dalje govoriti, sem se obrnila k Jeanu in pohvalila njegov čudoviti avto — in tako se je razgovor avtomatsko dalje pletel v francoščini. »Jean je tudi šele pred kratkim prišel v Amsterdam,« je pojasnila teta Elizabeta. »Čez teden dni bo pričel delati v neki avtomobilski delavT nici. Ta teden morata pač porabiti Kajpak sva šla. To pot nisva sedla v .sinjega', temveč sva krenila peš skozi drevorede in po dolgih cestah, in kar šumelo mi je v glavi od holandščine in prometa in novih imen ulic in holandskih napisov. Nato sva sedla v neko kavarno z italijanskim orkestrom in bogatim cvetličnim okrasjem; Jean mi je pripovedoval o sebi. Najboljši način, kako si pridobiš prijateljstvo moškega je, da ga pustiš, da ti pripoveduje o sebi. Stavila bi, da je Jean pozneje pripovedoval teti Elizabeti, da sem nenavadno inteligentna mlada dama in da izvrstno govorim francoski. V resnici sem pa kdaj pa kdaj dejala ,da‘, ,oh‘, ali ,ne‘, kadila in jedla sladoled, medtem ko je Jean risal na marmornato ploščo avtomobile in govoril o cilindrih in konjskih silah. Pričel bo v delavnici, da se bo naučil vsega res temeljito. Že kot pobič si je želel v avtomobilsko stroko. (Bil je tako ljubek, ko mi je sedel nasproti z razvnetimi, rjavimi očmi in kodrom plavih las, ki so mu padali na čelo!) In oče mu je dejal, naj se, če je le mogoče, izuči vsega prav temeljito, če hoče obvladovati svoj poklic. .Sinji čudež' je bil dobil za ena in dvajseti rojstni dan. Oče je moral vsekako imeti nekaj pod palcem. _ _____ Oh, da, v teku razgovora — samo- za potepanje, ne gre, da ne bi spo- govora — je prišlo na dan, da je oce znala nočnega življenja pri nas!« tovarnar v nekem majhnem iianco-Teta se je zasmejala in zdelo se mi skem mestu, ime mi je bilo cisto ne-je, da sem morala narediti tiošteno znano in tudi danes se ga ne morem začuden obraz. To je bilo vendar več domisliti. hudo svobodomiselno za damo okrog »Koliko let imate?« sem nazadnje petdesetih let. vprašala, ko sem se bila seznanila že »Muzeje in podobne resne zadeve z vsem njegovim življenjem in z vse- bova morali opraviti sami,« je na: mi njegovuni načrti za bodočnost, daljevala. »In menda boš že zaradi »Koliko mi jih prisodite.« »Štiri in dvajset.« sem ugibala. Zasmejal se je in prikimal. »In vi?« »Uganite!« Dolgo me je pozorno ogledoval. Zazdela sem se sama kakor šestcilindr-ski motor, ki ga hoče raziskati s strokovnjaškim pogledom. »Na prvi pogled se zdite, da jih imate osemnajst. Vendar vidim v očesnem kotu gubico (takoj sem se odločila, da si bom drugi dan dala masirati obraz) In vaše oči so tako vsevedne...« Nagnil je glavo in se nasmejal: »Pet in dvajset!« »Šest in dvajset.« »Toliko?« Za nekaj trenutkov se ie zresnil, nato se pa spet nasmejal: »Nič za to!« »Nič za to?« »Da jih imate šest in dvajset! Zato se lahko vseeno dobro razumeva!« In nato sta kmalu priromala na mizo dva coetaila_ in plavolasi Jean ir, .izkušena' Kisinka sta si napila na praznični teden. »Jutri pričneva,« je dejal Jean. In drugi dan sva pričela. »Vendar te bo to drago stalo, če boš dala vsakomur, ki se ti bo smilil, pet goldinarjev,« se je nasmehnil Jean. Niti opazila nisem, da me je zdaj tikal. Vendar je bilo kar dobro tako in zato sva ostala pri tem. Nato je prišel natakar in postavil pred naju neko nemarno alkoholno brozgo. Jela sem se ozirati okrog sebe, odrinila sem rdečo zaveso in pogledala v lokal. Oh, pač, Jean je imel prav. Če bi hotela vsem, ki se mi smilijo, dati pet goldinarjev... Sedele so po tri ali štiri okrog krhkih kavarniških mizic ob vrčkih piva. Ob velikih, neokusnih vrčkih .črnega'. Ne dosti boljše od ženske, ki sem jo bila videla na cesti. Za točilno mizo debela ženščina z uhani in globoko izrezano bluzo. Prednjo je lilo pivo iz v»>'kih pip. Gong. P, a se je plesalka v krilcu in klouucku iz peres — ljubi Bog, kako da žive takšna bitja? In kako, da žive ljudje, ki se ob takšnem plesu zabavajo? Postajalo mi je slabo. »Pojdiva, Jean!« Nazaj na zabavišče, nazaj k luči, lahkomiselnosti in godbi — ven iz te bede! »Kam«? »Odločaj ti. Vidiš, kako je, če jaz odločam.« Nikoli ne bom pozabila .Alkazarja-. Gost dim, šampanjec, orkester, igrajoč tango, ki je postavil na glavo vsa načela in vse predsodke, ki si jih še utegnil imeti, čudovita razsvetljava, bar, balončki in konfeti — _ in Jean. Tako imenitno se je podal sem. Jean je skratka spadal povsod, kjer je bilo veselo. In nikoli nisern plesala toliko tan-Visok, siv zid na eni strani. Uma- f ga kakor tisti večer, zana kavarna — ne, beznica — na Nato so ugasili luči in plesišče se šla sva. Jaz v plesni obleki in v čevljih z visokimi petami. Da, tam je bilo zabavi ščev Luč ob luči v dolgih vrstah. Bleščeče, rdeče mlinsko kolo — prav kakor doma — cela pročelja iz leskečočih se električnih žarnic. »Ali naj greva v lijak?« »Ne. še ne. Rada bi še gledala.« »Pazite na torbico,« me je svaril Jean. »Tukaj mrgoli žepnih tatov.« Prijel me je pod roko, in bilo je varno in dobro, čutiti ob sebi tega velikega, močnega fanta, ki je pazil name. Vsak trenutek sva se ustavila. Pred izložbenimi omarami s slikami in kačjimi ljudmi, golimi plesalkami in akrobati. Ob uniformiranih hvalisavih vzklikih ljudi, ki so v kar se da živih barvah hvalili svoje predstave... Dalje. Mimo žarečerdečih svetlobnih reklam, slepečih svetlobnih stebrov — svetloba, svetloba! Glasba iz vsake, prav vsake hiše. Dalje, v stransko ulico. Komaj sva naredila deset korakov, že sem se ustavila. Ali je bila to bližnja soseščina tega svetlega, živahnega zaba- drugi. Ob znožju zidu ženska, kakršne nisem še nikoli videla in ki si je z božjo pomočjo ne želim nikoli več videti, šminkam, stara, izživi jena, s steklenimi, zapitimi očmi. Strmela je je izpodmaknilo izpod nog. Zadrževala sem dih. Jean se je smejal. Bil je že poprej tukaj, prevejanec! ^ Iz globin se je dvignilo plesišče iz umetnega ledu. In nato sem občudo- v naju, potem pa zaklicala mimoido-1 vala skoraj gole drsalke in se ču- smehljati! Želo rada imam mlade ljudi z jamicami v licih. Matti trdi, da je to moj .izpodrinjeni materinski čut‘, ki se tako uveljavlja. Kakor lem bila že povedala — zelo se navdušuje za Freuda... Kakor koli že, izpodrinjeni mate rinski čut ali kaj drugega, vsekako je bilo kar neverjetno lepo, ko sem se vozila skozi tuje mesto v čudovitem avtomobilu ob strani res čednega, žal nekoliko premladega fanta, in se zavedala, da sem elegantna, in si domišljala, da sem bogata. Hiša ni bila tako odličnjaška, kakor sem si jo bila v mislih naslikala. Predstavljala sem si prav za prav potencirano palačo bergenskih ladjarjev. Vendar nel Tu je bilo vse trez- poklica rada vtaknila nos v velike modne trgovine. V Amsterdamu jih je dovolj, gotovo boš lahko napisala lepo število člankov o njih.« Nehote sem se morala smejati. »Teta, ti si angel! Naredila si načrt zame, da ga sama boljšega ne bi mogla!« »Človek se mora zabavati, dokler ie mlad,« je dejala .teta odločno. Nato smo vstali od mize in teta mi je pokazala mojo sobo. Bila je kakor majhen sen v belem in rumenem, prav takšna, kakršno sem si želela, ko mi je bilo petnajst let, ko sem ogledovala v velikih modnih revijah predloge za sobe odraslih hčera. Lahki, beli stoli z zlatim okrasjem, nedolžne slike v zlatih okvirjih, bele zavese z rumenimi pičicami in belo pleskana postelja z zlatimi latva-mi. Skozi odprta vrata, držeča na balkon, si videl morje. »In tukaj je moja,« je dejal Jean, ki je prišel s kovčegom za menoj. »Ali bi jo hoteli pogledati?« Kajpak sem to hotela. Da, tudi tukaj je bilo vse tako, kakor se spodobi. Na steni stričeva diploma nekega trgovskega društva, v okvirju pod steklom, častna nagrada in kadilna mizica. In gnamičina* slika na notni omarici. Vselej sem ganjena, ce vi: dim, kako mladi ljudje nosijo s seboj ,mamičino‘ sliko, bodisi da jo imajo v listnici, ali jo pa postavijo na nočno omarico... Najini sobi sta bili sami zase v drugem nadstropju. Bodisi da je imela teta tako izvrstno zaupanje v nravnost in stanovitnost moderne mladine — ali je pa ohranila v pozna leta _ naivnost, ki je vse življenjske izkušnje niso mogle izpodkopati. No, da, to je njena stvar. Jaz znam že paziti nase... »Zdi se mi, da bi šla vidva zdajle lahko na sprehod, jaz bom pa ta čas čemu mornarju nekaj, česar nisem razumela. Jean me je hlastno potegnil dalje. Toda jaz sem hotela vse videti. Tudi če ie bila gola, siva revščina. Pri- .1 -LIL . . 4 v,» ,* .. n „11/1 1»Y» 1 - -M. ec dila nekemu fantu v strumni uniformi in na visokih drsalkah. Dala sva se fotografirati in Jean mi je podaril dolgonogo svileno lut- _ _____„. ... v . ko v črni pidžami z lahkomiselnimi ...a sva do ozkih stopnic s čudnimi očmi. japonskimi okraski, vodečih v kavar-j »Podobna je neki moji prijateljici no. čisto zgoraj sem srečala neko Parižanki,« je dejal Jean in pogladil dekletce. N; moglo imeti več kakor (-.n)0 3Vilo. »Ta ima tudi takšne oči. štirinajst let. lin črne pidžame. Rafiniranka!« Jean V garderobi — in kakšni gardero-!se je smejal, prijel me ie za roko in bi! — sem stopila pred zrcalo. In se poigraval z dvema prstanoma, ki v zrcalu sem videla, kako je dekletce ■ sem ju dobila pri birmi, stopilo k Jeanu. | Bila sem nekoliko, majceno zaeude- »Ka.j pa hoče?« sem vprašala po na. To je. t ra ja 1 o samo renu tek. ce francosko. Nenavadni, vročični dnevi, polni sonca in vedrosti — čudoviti večeri s šampanjcem in plesom in plesno fodbo, sivi, mačkasti zajtrki v šo-erskih krčmah s kurjo juho in kolački, nato sva se ob sončnem vzhodu do smrti utrujena vozila domov — zdaj, toliko mesecev pozneje, se mi zdi vse to edinstven, nenavaden čudovit živžav. Ne morem razumeti, da sem bila jaz tista, ki je vse to doživela. Tisti tedsn to nisem bila jaz, ni-bila Kisinka s črnimi prsti od črnila in s polomljenimi nohti od pisalnega stroja — bilo je drugo bitje, ki ga zdaj več ne najdem. In morda ga sploh nočem več najti. Mlado, srečno in neskrbno bitje, ki je prejemalo ne-skrbnost in mladost drugega, še mlaj-večerjo,« je dejala teta, seEa- ®e neskrbnejšega bitja... ’xi|uavua t v-vci jo.ii jc ucjaia teta, :o sem se bila okopala, preoblekla, pokadila cigareto in eno uro pripo- »Ne bova se peljala z avtom,« je dejal Jean. »Če hočeva kaj imeti od vedovala o Norveški, Oslo.ju in živ-1 nosnega Amsterdama, morava iti ljenju mlade časnikarke. 'peš.« sem vse dobro premislila, vendar nisem mogla pričakovati, da bi bil Jean asket. »Jean. Jean, kaj slišim o tebi?« Začudeno me je pogledal. »Misliš tisto o moji prijateljici? Ljuba — jaz sem pa mislil, da ti —« Pomolčal je in mi pogledal naravnost v oči. »Menda mi vendar ne boš xi>-vorila. da nisi še ničesar doživela?« Prvi trenutek nisem vedela, kaj naj mu odgovorim. Neka trma v meni mi je velela, naj se ne pokažem takšne, kakršna sem, neizkušena in nekoliko nerodna; na videz izkušeno in prešerno sem odgovorila: »Ker že vprašuješ, mladi mož, si gotovo prepričan, da imam za seboj .doživljaje', kakor ti temu praviš, šest in dvajset let mi je, sem kar čedna, ali ne, živemu krstu nisem dolžna odgovora in živim že dve leti v družbi časnikarjev in bohemov. Torej...« »Lepo,« je dejal Jean. »Pojdi, greva plesat!« Bilo je čisto v redu, da me je ponoči, ko sva sev polmraku pred sobo poslavljala, Jean poljubil za lahko noč. Mislim, da si nihče nič slabega ne misli. • Teta Elizabeta mi je prinesla zajtrk v postel.jo. »No, pač čedna si videti!« Teta jp »Smešno vprašanje,« je dejal Jean, naspol se smejoč. Obrnila sem se k deklici. »Koliko let imaš?« »štirinajst.« »Kaj počneš tu?« »Kaj vam mar?« Kri mi je šinila v lice. Posegla sem v torbico. »Pojdi domov! Slišiš? Pojdi domov!« »Domov?« Dekle se je zasmejalo. »Ali mislite, da je tam bolje?« Stisnila sem ji pet goldinarjev. Začudeno je ogledovala bankovec. Pogledala je mene. nato Jeana. »Kaj želi dama?« Nisem slišala, kai je odgovoril. Toda mala je poslušala in prikimala vsevedno in razumevajoče. In na le: pem se je nasmehnila. Ta smehljaj sem bila že videla. Videla sem ga pri otrocih, ki dobe čudovito novo igračko. In nato mi je pokimala in stekla po stopnicah navzdol. Ne vem, kako sem prišla v kavarno. Vem pa. da sem sedela na divanu, prevlečenem z rdečim povoščenim platnom za rdečim zastorom in trepetala po vsem telesu, tako da nisem mogla spraviti iz sebe niti besedice. »Nesmiselno je, da tako gledaš na pa bila kar dražljivo sveža. »Ali si to,« je dejal Jean tiho in me pobožal1 se že pogledala v zrcalo?« po hrbtu. »Tako je pač tukaj, vidiš. »Grrr,« sem zagrgrala in potisnila Z desetimi leti gredo na cesto. Ljubo, nos še globlje v rumeno odejo, majhno, veliko dekletce... ali pri vas »Krasno sonce je zunaj.« tega ni?« Nisem vedela. Zdaj in tukaj sem prvič to videla in premagalo me je. Ta beda! štirinajstletno dekletce...I »Urrr...« »Pol dvanajstih je.« »Grrr...« Dul ie prihodnjič. HUMOR Škoda »Da. poznala sem vašega prvega moža. Bil ie postaven mož in značajen. Res škoda, da ie tako zgodaj umrl.« »To zmerom trdi tudi moi drugi mož!« Zlobno Ančka pripoveduje svojemu znancu: »Pomislite, kakšne sirote bi bile žen-eke. če ne bi bilo na svetu živali. Poglejte samo mene. čevlie imam iz krokodilje kože. torbico iz kačje, plašč iz srebrne lisice, svilo za obleko od sviloprejke. jopico pa iz volne angor-skih zajcev.« »Da. da,< pritrdi znanec sam zase. »nešteto živali je treba, da se obleče ena sama gos!« Škotska Skot pokaže svojemu sinu vzorec blaga za svojo obleko. »Ali ti ugaja.« ga vpraša. Sin obrne vzorec narobe in blago pohvali. »Saj si vendar gledal napačno stran,« se razjezi oče. »Je že prav.« ga potolaži sin. »saj nosim za teboj vendar zmerom obrnjene obleke.« Dobra kuhinja »Imamo dve vrsti goveje juhe.« razlaga natakar. »Pravo in umetno.« »in v čem ie razlika?« vpraša gost. »Umetno iuho pripravimo iz ene kocke mesnega nadomestka, pravo pa * dvema.« V šoli Profesor: »No. Cmok. kai mi znate povedati o Homerju?« Cmok: »Hvala Bogu. nič slabega, gospod profesor.« Vljudna bolnica »Ančka, če pride zdravnik, mu recite. da sem tako bolna, da ga ne morem sprejeti.« Zlobnost Gospa čebulčkova in gospa Korenčkova se pogovarjata. K njima pristopi še gospa Zamudnikova in iu vpraša. 0 čem govorita. »O nastanku sveta,« ii pove gospa Korenčkova. »Kai pa vi veste o njem?«, »Nisem bila zraven, o tem morate vedve več vedeti.« se odreže eospa Zamudnikova. V šoli Profesor zgodovine ie zelo natančen in svojevrstno razlaga snov. Nekoč ie pravil učencem o nekem Grku. ki le iz same želje, da bi zgodovina o n jem pisala, zažgal neko svetišče. Profesor je svoje predavanje takole končal: »Mi mu pa njegove želje ne bomo izpolnili. Zahtevam, da njegovo ime takoj pozabite!« Previdnost Pri prodajalcu papig: »Ali zanesljivo veste, da papiga, ki io mislim kupiti. ni bila pri ljudeh, ki pteklinia-io?< Prodajalec: »Hudiča vendar — »ai 1 sem vam to že petkrat povedal!« Kaj pravi znanstvenik o kozjem mleku Marsikdo, ki rad pije mleko in ima primeren prostor za rejo večjih živali, si je letos omislil kozo. Ta koristna žival ne potrebuje prav posebne nege. postreže nam pa vsak dan s primerno količino mastnega, okusnega mleka, iz katerega ne pripravljamo samo kave. temveč tudi sir in razne druge mlečne izdelke. Marsikdo se zdaj čudi. zakaj poprej ni pil kozjega mleka. Po navadi ga ljudje sploh pokusili niso. češ ,da ima duh-. V resnici pa kozie mleko prav nič ne diši. če ie koza zdrava, pravilno pomolzena in negovana. Poslušajmo, kat pravi o koztem mleku angleški znanstvenik R. II. Douglas: »Krava nikakor ni edina žival, ki nam daje mleko. V času. ko smo va V 24 URAH barva, plisiia In kemično čisti obleke, klobuke itd. Skrobi in evetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in puh tovarna IOS. REICH LJUBLJANA jeni piti samo kravje mleko, smo že pozabili, da nam daieio mleko tudi koze in oslice. Še pred petdesetimi leti si v Londonu lahko dobil osličje mleko in nihče se ni smejal, če si ga v gostilni ali restavraciji zahteval. Na splošno velja pa kozje mleko kot nadomestek za kravje nileko. Roze se paso povsod na deželi, žive lahko tudi v hlevih, in mnenje, da so nesprejemljive za tuberkulozo, še podkrepi njih splošno koristnost in uporabnost. O kozjem mleku moremo reci samo najboljše, čeprav nekaterim slabo postane, že če ga samo kdo omeni. Ti ljudje mislijo, da imajo izredno dober okus, v resnici si pa samo domišljajo. Kozje mleko nima nrav nobenega duha. če ie koza čista, če smo mleko pravilno pomolzli in če ie žival ^zdrava. Duha se navzame samo. če te mleko na kakršen koli način onesnaženo. kar ie pa kravje mleko prav tako lahko. Trditev, da so koze imune proti tuberkulozi. čisto ne drži. vendar io res. da koza vse redkeje zboli za kakšno boleznijo kakor krava in da ie torej čisto kozie mleko od zdrave. ne-_ govane koze tako rekoč brez bakterij in zato posebno priporočljivo za bolnike. okrevajoče in — pravilno raz; redčeno — za dojenčke, če jih mati ne more dojiti ali kot dodatek k materinemu mleku. Razen tega ima kozje mleko, ce ga primerjamo s kravjim, še marsikatero prednost, ki k> zagovorniki kravjega mleka pozabljajo. Kozje mleko ima, več trdnih sestavin in ie boli mastno. Kroglice tolšče v koziem mleku so vse manjše od tolščnih kroglic v krav- jem mleku, zato se pri kozjem mleku smetana počasneje tvori in ie vse mleko boli mastno. Ker so te tolščne kroglice tako drobne, kozje mleko tudi laže prebavimo: kazein v koziem mleku je takisto zelo lahko prebavljiv. Vsakdo, kdor razume, kai to pomeni. bo priznal, da ie kozje mleko boljše, redilneiše in boli zdravo od kravjega. . , „ . Ta ali oni bo ugovarial. ces. zakat pa sploh pijemo kravje mleko, če ie kozie tako dobro in zdravo? Več ie vzrokov, zakaj kozie mleko ni tako razširjeno kakor kravje. Predvsem reja koz še ni povsod dovoli razširjena. Kmet nerad goji žival, ki ni izredno poceni in ne koristi vse leto. Koza ie sicer majhna žival in krma zanjo le malo stane, zato pa daje v primeri s kravo tudi mani mleka. Sicer pogosto čitamo o kozah mlekaricah. ki dajejo skoraj toliko mleka kakor krave, toda povprečno daje koza mnogo mani mleka kakor krava. Razen tega ie kozo teže molsti kakor kravo, ker ima vime niže pri tleh. Če pomislimo, da ie treba pomolsti celo čredo koz. bomo razumeli, da kmet rajši molze krave, pn katerih z manjšim trudom dobi več mleka. Razen tega se koza tudi hitreje obreii kakor krava iu tisti čas. ko doji ko zliče. kajpak ne daie mleka.« Tako torej znanstvenik. Mi bi pripomnili samo. da pri mis_ pač nihčf ne namerava gojiti celih čred. ce or goji eno kozo ali dve, bo imel dovol mleka za vso družino, kozličie meso s. ho privoščil za dobro pečenko, mlado kozico pa prodal. Važno je le. da imaš dovoli krme in dovoli prostora za rejo le koristne živali. DRUŽINSKI TEDNIK Urejuje A. Preinfalk Problem št. 191 SestavU A. C. White potezah, (Ti trije modeli so risani izrečno za »Družinski tednik« in niso bili še objavljeni) športna svetlorjava obleka z zvončastim krilom, pošitim z gubami v obliki žarkovja. Ovratnik in veliki žepi so iz kockastega živobarvnega blaga, iz kakršnega je tudi ohlapna jopica brez ovratnika, ki se dobro poda k takšni obleki (druga skica). Letošnja moda dovoljuje sestavo dveh vrst kockastega blaga: zelo velikega in zelo drobnega. Na sliki vidite krilo in bluzo, sestavljeno v tem smislu. Problem št. 194 Sestavil G. Jonson gega. Mladenič, ki je dotlej udobno sedel in pustil, da je starka pred njim stala, bo vljudno vstal in ji ponudil sedež. Razumljivo je, da ima tudi šef rajši smehljajoče se uslužbence kakor godrnjave. Ljubezniv učitelj veliko več opravi pri učencih kakor nasršen in prestrog, ki se ga sicer b.oje, a ga ne ljubijo. Samo ljubezniv smehljaj odbira vrata do otroških s;c. Smehljajoči se bolnik ima skrbneišo nego kakor sitni. Mnogo prej vas bo kdo uslišal, če ga boste prosili z nasmeškom na ustnicah kakor z mev-žasto nagubanim obrazom. Takšnih primerov bi lahko navedli na tucate. Še važnejšo vlogo igra smehljaj doma v družini. Doma namreč živite zmerom z enimi in istimi ljudmi, od katerih je mnogo bolj odvisna vaša sreča in zadovoljstvo kakor od menjajočih se ljudi v družbi in službi. Še tako skromen dom postane sončen, če se njegovi stanovalci druer drugemu nasmihajo. Smehljaj more še tako hudemu prepiru odkrhniti konico, graji ostrino, očitkom trpkost, odpovedi trdoto. Smehljaj pomirjuje, sprijaznjuje, poleg tega je pa še najboljši polepševalec in pomlajevalec, ker daje očem lesk, napenja lične mišice in poživlja izraz obraza. Seveda ima takšno moč samo topel, naravni smehljaj, ne pa umeten, ki fa ljudje z muko spravijo na ustnice, akšen umeten smehljaj prav tako neprijetno zadene ljudi kakor srepa posteklena krinka. Tudi posmeh in prevzeten nasmeh sta samo izrodka, ki s pravo umetnostjo smeha nimata nič opraviti. Pravi osrečujoči smeh izvira iz srečne človeške narave, pride iz srca, čeprav stane včasih spričo trpkosti življenja tudi dobršen obrok samopremagovanja. Mladi ljudje se radi in lahko smejejo, starejšim pa včasih smeh zamre. Redki so ljudje, ki ohranijo do pozne starosti smehljaj, poln prizanesljivosti, dobrote in humorja. In vendar bi se moški in ženske najbrž bolj smehljali, če bi vedeli, kako jih smehljaj polepša in naredi dobre. Mat v 2 potezah. Lani so ga odlikovali s prvo nagrado. Kaj vse lahko narediš iz moževe pa ponošenega klobuka? NAS NAGRADNI NATEČAJ (•tiček za praktične gospodinje Km Mtk prispevek, objavljen » tej m-brlki, plačamo 10 lir kak5no drugo primerno »adie pokri i r. drugo polovico testa in peci dobre Za jesenske dni, za nakupe in & solo, '/* ure. Sfr toplo zreži na kocke, po za damice in za dame, je kaj priprav-okusu potresi s sladkorjem in shrani na obleka i* volnenega kockstegablaga, Riževe kocke 80 zelo izdatne in osta- kakršno vidite na gornji sliki. Edina neje dobre po ves teden. posebnost je učinkovitp izrabljena K. S., Moste smer črt. REŠITEV PROBLEMA IT. 1*1. 1. Dd2, KXgS *. Sil mit. 1. ... Ke4. 2. Db4 mat. 1. ... e4. 2 Ddfl mat. 1. ... T—. 2. TXg4 mat. PLAČAJTE NAROČNINO! Izda.a K. Bratuža, novinar; odgovarja H, Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. t Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalelc — vsi t Ljubljani.