V TEJ ŠTEVILKI PREBERITE:

Stran

Tretja konferenca SDP v Postojni. 2

Iz korenin rastemo . 2

Upokojenci imamo stranko. 3

Pestro praznovanje krajevnega praznika

v Jevnici. 4

Praznično leto Šmarčanov. 4

Mesto Litija nekoč in danes. 6

Pomagaj mi, ko te potrebujem. 7

Možnosti, ki jih nudi čebelarstvo. 8

OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU V SREDIŠČU SLOVENIJE

8. marec je na koledarju rezerviran za - dan tena. Saj veste, to je tisti dan, ko

o°in? an .°. S,i na s P odn ji Slivni so se gostje in obiskovalci preselili v dvorano na kačah, kjer je potekal razgovor
dram l  ! kulturni  Problematiki. Vodil ga je g. Peter Svetik, v njem pa so sodelovali akademik Ciril Zlobec tn
‘foica Polde Bibič in Uroš Maček. V ozadju je razstava lesorezov samorastnika Draga Koširja.

' K. Šušteršič)

Grad Bogenšperk je bil prizorišče ustanovil ve driatne košarkaške reprezentance Slovenije. Gosteje pozdravil li
tijski župan, g. Mirko Kaplja. (Foto: Zofka)

»SLOVENSKO DRZ4V0 SI JE PRIBORIL
VES SLOVENSKI NAROD

V nedeljo, 9. februarja, je bila na Spodnji Slivni pri Vačah - v geome¬
tričnem središču Slovenije - že sedmič svečanost ob slovenskem kultur¬
nem prazniku, tokrat prvič v samostojni in mednarodno priznani Repu¬
bliki Sloveniji. Lepo vreme je privabilo morda največ ljudi doslej, bilo jih
je nekaj sto, ki so hoteli počastiti smrtni dan našega največjega pesnika
Prešerna tudi kot državni praznik in dela prost dan.

Član predsedstva Republike Slovenije,
akademik Ciril Zlobec, je najprej odkril
nov slovenski grb, izklesan v granitni ka¬
men, nato pa je zbrani množici tudi spre¬
govoril. Med drugim je dejal:

»Res je, da smo se v slovenski politiki
trudili za to, kar zdaj imamo za neodvis¬
no in mednarodno priznano Slovenijo,
čeprav je temu ves vplivni politični svet
nasprotoval. Imel sem priložnost, da sem
lahko spremljal njihov odnos do nas in
naših prizadevanj in lahko rečem, da na
spremembo njihovih stališč ni vplivala
samo slovenska politika, tu je bilo odlo¬
čilno razpoloženje ljudi in odločenost
vsega slovenskega naroda. Tako si je slo¬
vensko državo resnično priboril ves slo¬
venski narod, vsak njegov član na svoj na¬
čin, vendar vsi skupaj veličastno in učin¬
kovito. Zato si moramo tudi vnaprej
predvsem prizadevati za poštenost in res¬
nico. Tu ima pomembno vlogo tudi kul¬
tura. Zato ne trgajmo države od kulture,
ne kulture od države ...«

V kulturnem programu so se predstavi¬
li: oktet Vasovalci iz Breznice - Žirovni¬
ce, moški pevski zbor z Vač in dramski
igralec Uroš Maček.

Drugi del slovesnosti je potekal v dvo¬
rani osnovne šole na Vačah. Tam je naj¬
prej g. Peter Svetik, vodja Odbora projek¬

ta Vače '81, odprl razstavo znanega ki¬
parja samorastnika Draga Koširja, ki je
tokrat predstavil 23 reliefov v lesu z na¬
slovom GORJE PREMAGANIM. Posve¬
til ga je žrtvam človeške zlobe z željo, da
se ta grozodejstva ne bi več ponavljala.
Škoda, daje nenadna bolezen avtorju pre¬
prečila prihod na Vače. Poslal pa je po¬
zdravno pismo, ki ga je prebrala Milka
Rogelj.

Odprtju razstave je sledil pogovor s Ci¬
rilom Zlobcem, Poldetom Bibičem in
Urošem Mačkom o žgočih problemih v
slovenski kulturi. Vprašanja obiskoval¬
cev, ki so dodobra napolnili dvorano, so
se nanašala na sedanje stanje kulturne
ustvarjalnosti in politike, na uresničeva¬
nje Prešernove napovedi o svetu brez so¬
vraštva, o uveljavljanju slovenske kulture
v svetu, o razprtijah med kulturnimi de¬
lavci, kar nam nikakor ni v čast in o vlogi
kulture pri našem vključevanju v Evropo.

Pogovor so popestrili igralec Polde Bi¬
bič s Prešernovo balado Povodni mož,
Vasovalci z Gorenjske, ki jih vodi Mojca
Legat in domači pevski zbor pod vod¬
stvom Matije Streharja, ki so zapeli nekaj
narodnih. Po poldrugi uri, ki je hitro mi¬
nila, smo se razšli z željo, da se čez leto
dni spet srečamo.

otroci materam prinesejo voščilnice, ki so jih naredili pri likovnem pouku in jim
popoldne v šolski jedilnici zapojejo nekaj jokajočih pesmic o zlatih mamicah; ko
rahlo okajeni možje opravičijo svojo zamudo s kakšnim shujšanim šopkom, in si
roke manejo predvsem cvetličarji.

Dnevni red tega »pomembnega« praznika je že dolga leta enak in ne bo se še
kmalu spremenil, kajti veliko snega ho še zapadlo do takrat,

- ko žensk ne bo več zavajala lepota rož za praznik, ki so le cvetje lažnega so¬
čutja, položeno na grob ženskih sanj, ambicij in idealov;

- ko bodo morda spoznale, da opevana demokracija nima niti toliko časa zanje,
kot si gaje za govoričenje o njihovi emancipaciji vzel gnili sistem rdečega enoumja,
in se bodo spomnile, da jih takrat nihče ni podil za štedilnike, ker bi ga obtožili, da
ne pozna osnovnega gibala zgodovine - napredka;

- ko bodo znale dati prav ženskam, ki si drznejo ugovarjati moški pameti in
samoljubju, in jih ne bodo obsodile za feministke, ampak jih izbrale za svoje pred¬
stavnice v parlamentu, da bodo znale dvigniti glas in spodnesti stolček vsakomur,
ki bi se jim drznil dopovedovati, da je njihova naloga v družbi le rojevanje otrok?

- ko se bodo zavedle svojega položaja in njihov glas ne bo več zvenet kot ne¬
močno trkanje na vrata, ampak kot udarec po mizi, ki zahteva.

Ženska

SLAVJE NA BOGENŠPERK!)

V Valvazorjevem gradu na Bogenšperku so v nedeljo, 26. januarja 1992,
slovesno ustanovili državne košarkaške reprezentance Slovenije, ki bodo
v naslednjih letih predstavljale našo mlado državo na raznih tekmovanjih.
Slovesnost so popoldne nadaljevali v litijski športni dvorani, kjer so se v
košarkaških tekmah pomerili kandidati za reprezentanco.

Košarkaškega praznika na Bogenšperku se
je udeležilo veliko pomembnih osebnosti. S
svojo prisotnostjo nas je počastil tudi predsed¬
nik slovenskega predsedstva Milan Kučan, ki
je v slavnostnem nagovoru povedal, da naša
košarka sedaj vstopa v mednarodno konkuren¬
co in kvalifikacijski turnir ter da je to velika
priložnost za potrditev, da so slovenski košar¬
kaši sposobni trdega dela in tudi uspehov.

Poleg tega se je tukaj zbrala vsa košarkaška
elita Slovenije. Med njimi je bil tudi predsed¬
nik slovenske košarkaške zveze in eden najza¬
služnejših članov za osamosvojitev slovenske
košarke Marko Sok, ki je poudaril, da to, kar
se je dogajalo na Bogenšperku, ni rojstvo slo¬
venske košarke, kajti začela se je rojevati že
pred 45 leti, sedaj pa je potrebno vse sile us¬
meriti v razširitev kvalitete klubov.

Vodja komiteja Košarkaške zveze Slovenije
za delo z reprezentancami ing. Boris Kristan¬
čič pa je zbrane opozoril, da bo sedaj potrebno

petkrat več delati v petkrat krajšem času in še
dvakrat tako kakovostno kot doslej.

Med ostalimi številnimi zborovalci je bil
med drugim tudi eden od začetnikov košarke v
Sloveniji, prof. Adi Klojčnik, dva nekdanja
odlična košarkaša Mik Pavlovič in Borut Bas-
sin ter še veliko drugih košarkaških delavcev
od Iva Daneua, Petra Vilfana, Zmaga Sagadi¬
na, Ladivoja Gorjana itd.

Ob tej priložnosti so predstavili tudi nov
znak slovenske košarkaške organizacije, ki ga
je izdelal Jože Trobec, akademski slikar, kije
med drugim izdelal tudi lik maskote olimpij¬
skih iger v Sarajevu.

Gostitelj, litijski župan Mirko Kaplja, je
skupaj s svojimi sodelavci tako ponovno doka¬
zal, da je geografsko središče naše mlade drža¬
ve in Valvazorjev Bogenšperk lahko tudi po¬
memben košarkaški center.

Karmen Benčič

2. STRAN

GLASILO OBČANOV ŠT. 2,

febru^

STRANKE SPOROČAJO

A

KOREN! RJSTEMO

Štajerska metropola Maribor je prejšnjo
soboto prisrčno sprejela v goste Slovensko
kmečko zvezo - Ljudsko stranko, ki je
tam pripravila konvencijo SLOVENSKE
LJUDSKE STRANKE in predstavitev
razširjenega programa, o katerem bo po
razpravi in morebitnih dopolnitvah odlo¬
čal občni zbor, ki se bo predvidoma sestal
aprila. Takrat se bodo predstavniki po¬
družnic odločili o sprejemu novega imena
stranke, ki bo z razširitvijo in sredinsko
usmeritvijo vključevala vse sloje prebi¬
valstva. Prav geslo predstavitve »IZ KO¬
RENIN RASTEMO« je simbolično po¬
nazarjalo usmerjenost stranke k tradicio¬
nalnim vrednotam, iz katerih stranka ra¬
ste in ki je tudi na tak način pripravljena
sprejeti izziv sedanjega časa.

Ker je Slovenska ljudska stranka sesta¬
vljena iz vseh slojev (kmetov, delavcev,
obrtnikov, uradnikov, podjetnikov, izo¬
bražencev, upokojencev, žena in mladi¬
ne) resnično predstavlja ljudsko stranko
slovenskega naroda. Svoj program v vred¬
nostnem smislu gradi na krščanskem eto¬
su, ki opredeljuje civilizacijski krog
evropskega in s tem tudi slovenskega člo¬
veka.

Kot stranka po meri Slovencev se
zavzema za zagotovljen (obvezen) social¬
ni in ekonomski minimum blagostanja za
vsakega državljana in pripadnika narod¬
nostnih manjšin.

Slovenska ljudska stranka si prizadeva
za ohranitev slovenskih tradicionalnih
vrednot, ki temeljijo na zemlji, družini,
delu in za iz teh vrednot izpeljan socialni,

gospodarski, kulturni in ekološki pro¬
gram.

Ker je to ljudska stranka, je SLS ši¬
rokih ljudskih interesov, zlasti tistih, ki
zagotavljajo pravičnost, socialno part¬
nerstvo in ekološko varnost. Ljudska us¬
meritev tudi pomeni, da se bo SLS zavze¬
mala za ohranitev in za ustvarjanje novih
naravnih podlag za kmetijstvo in gozdar¬
stvo, za zaščito narave, za socialno eko¬
nomsko podlago za vse državljane ter za
rast kulture in znanosti.

Ker samostojna in neodvisna država
Slovenija želi biti članica Evropske unije,
OZN in drugih mednarodnih organizacij
ter razvijati prijateljske odnose z vsemi
državami, se bo SLS zavzemala za zago¬
tovitev takih pogojev šolstva, zdravstva,
kulture, znanosti in drugih dejavnosti, ki
bodo Slovenijo približale evropskim stan¬
dardom.

Že ob predstavitvi programa SLS, je v
našo stranko prestopilo več vidnih oseb¬
nosti, med njimi tudi trije poslanci (dr.
Stanko Buser in Franci Feltrin od Zelenih
Slovenije in Janez Lukač, poslanec Litije
v zboru občin od Socialistov). SLS je torej
odprta stranka, ki ne bo zapirala možno¬
sti udejstvovanja zainteresiranim osebno¬
stim, ki sprejemajo program stranke.

Spoštovane občanke in občani: Pro¬
gram SLS vam je na voljo na sedežu naše
stranke v Litiji vsako sredo od 8. do 10. in
od 14. do 16. ure na Valvazorjevem trgu
3.

Franci Rokavec

DELOVANJE OBČINSKEGA ODBORA (SDSS)

Na zadnji seji Občinske¬
ga odbora SDSS smo skle¬
nili, da bomo v bodoče po¬
večali aktivnosti na pod¬
ročju obveščanja naših čla¬
nov in da bomo poskušali
predvsem povečati število
članov SDSS v občini Li¬
tija.

Zato bomo v bodoče v
vsaki številki občinskega
glasila objavljali članke v
zvezi z delovanjem Občin¬
skega odbora SDSS.

Zavedamo se, da se bli¬
žajo volitve in da bo obve¬
ščenost v zvezi s pome¬
nom, ki ga ima SDSS v
naši družbi, ključnega po¬
mena za pravilno odločitev

občanov pri izbiri kandida¬
tov.

Nikakor ne bi bilo do¬
bro, da se v posamezni KS
preveč razbohoti samo ena
stranka. Kaj to pomeni in
kako to izgleda, smo imeli
veliko občutiti iz pravkar
preteklih časov. Lahko
smo se prepričali, da »eno¬
strankarski sistem« nikakor
ni dober sistem. Prevelika
premoč ene stranke v dolo¬
čeni regiji ali krajevni
skupnosti pa lahko prav
tako privede do takozvane-
ga »enoumja«. Zato bo po¬
treben dober premislek vas
občanov, kako se boste od¬
ločali pri vključevanju v

SOCIALDEMOKRATSKA STRANKA SLOVENIJE

PRISTOPNA IZJAVA

SDSS je samostojna politična organizacija, ki deluje na osnovi sodobnega in učinkovitega
političnega koncepta evropskih socialdemokratskih strank. Prizadevali si bomo za suvere¬
nost Slovenije in za socialno pravičen prehod v tržno gospodarstvo, ki bo temeljilo na etiki
evropskega humanizma, parlamentarni demokraciji in na spoštovanju človekovega dosto¬
janstva

Ime in priimek...

Datum rojstva...Kraj rojstva.

Stalno bivališče ...

Kraj.Poštna številka .

V .

Dne

Podpis

Pristopne izjave pošljite na naslov: Občinski odbor SDSS, Brodarska 3, 61270 Litija,
tel. 881-543.

TRETJA KONFERENCA

SDP

UOV£8(l!

strankarsko delovanje in
pripadnost strankam.

Vsem nam pa je osnovni
cilj, voliti čim bolj sposob¬
ne in zlasti poštene kandi¬
date, ki nas bodo uspeli iz¬
vleči iz gospodarskih in po¬
litičnih zagat, ki nas tarejo.

V tej številki vam ponu¬
jamo pristopno izjavo
SDSS z osnovno usmeritvi¬
jo naše stranke in prosimo,
da jo tisti, ki želi biti član
naše stranke, izpolni in po¬
šlje Občinskemu odboru
SDSS Litija, Brodarska c.
3, tel. 881-543.

Občinski odbor SDSS
Litija

Pod geslom Slovenija 92 je
bila 20. 12. 1991 v Postojni 3.
konferenca SDP.

Konferenca je potrdila in
utrdila social-demokratski
značaj stranke. To se je na¬
vzven odrazilo tudi v spre¬
membi statuta, ki SDP opre¬
deljuje kot samostojno, social¬
demokratsko usmerjeno poli¬
tično organizacijo. Se pomem¬
bnejše pa je, da je konferenca
takšno usmeritev potrdila s
sprejetimi programskimi us¬
meritvami, stališči glede spre¬
jemanja ustave in nenazadnje
tudi z volitvami novih članov
predsedstva.

Konferenca je potrdila le¬
vosredinski značaj stranke.
Razprava o tem je bila sicer
polemična in ne brez čustev.
Potrdilo se je, da so za nas in
tudi za družbo še naprej po¬
membne tradicionalne vred¬
note levice, kot so solidarnost,
enakost, pravice žensk, otrok
in vsakovrstnih manjšin sku¬
paj z univerzalno vrednoto
ekološkega ravnovesja.

Konferenca se je zavzela za
to, da se sedanja neekonom¬
ska) politika Demosove vlade
nadomesti z alternativno eko¬
nomsko politiko, katere os¬
novne cilje in smotre smo do¬
ločili v programskem doku¬
mentu Za gospodarsko uspeš¬
no in socialno pravično Slove¬
nijo.

Namesto stiskaške podrža¬
vljene socialne politike in
ideološko obarvane drobno-
glednosti je konferenca izobli¬
kovala predlog aktivne social¬
ne politike, ki je pogoj eko¬
nomskega vzpona Slovenije.
Pomembna je tudi kadrovska
okrepitev predsedstva stranke.
Tako so na konferenci njegovi
novi člani postali med drugimi

tudi: član predsedstva republi¬
ke Matjaž Kmecl, direktor
Adrie Airways Janez Kocjan¬
čič, novogoriški župan Sergij
Pelhan, jeseniška županja
Rina Klinar, ekolog Mauricio
Olenik, podpredsednik skup¬
ščine Maribor Boris Sovič,
mag. Metka Tekavčič z Eko¬
nomske fakultete v Ljubljani,
Majda Potrata s Pravne fakul¬
tete v Mariboru. Za podpred¬
sednika stranke je bil izvoljen
mladi Borut Pahor.

Tudi te kadrovske spre¬
membe zagotavljajo utrditev
socialdemokratske usmeritve
stranke.

Naj za konec navedem za¬
ključno misel iz uvodnega go¬
vora predsednika stranke dr.
Cirila Ribičiča:

»...  Predvsem kriza ni od
Boga, ampak jo podaljšuje in
poglablja vladajoča koalicija
in njena vlada. To danes ni

osamljena ocena s J
ampak prepričanje večine A
žavljank in državljanov %A
nije. V njihovem interesu 'l
da čim prej pride do zameij
ve nekompetentne in p rot 3
vojno usmerjene vlade. -
no moramo povedati, da
za SDP glasujejo vsi, kisi £
jo razvojno uspešno in sociji
no pravično Slovenijo, ki l
pravna in socialna država
nih državljank in državlja
zasnova na policentrične
razvoju, z razvitim sistem«
socialnodemokratskih p rav
in soupravljanja zaposlenih
prijazna dp naravnega okc
in vsakršnih narodnih, polit
nih in drugih manjšin. Ho.
mo živeti v Sloveniji, v kat
bosta pozitivna rast proizvt
nje in negativna rast brezj
selnosti in ne obratno. V Sl
znamo ponuditi program
kandidate, ki bodo takšno S
venijo sposobni soustvarjati

Del vodstva SDP med konferenco; od leve proti desni: tajnik Franci Pi-  I
vec, predsednik Ciril Ribičič, Mauricio Olenik in podpredsednik Borut
Pahor.

Vsem ženam in dekletom litijske občine želimo lepo
praznovanje 8. marca in resnično spoštovanje vaše
enakopravnosti  v družbi nasploh. Ob materinskem
dnevu želimo vsem materam lepo praznovanje z Že¬
ljo, da bi se družba bolj zavedala vašega poslanstva.

Slovenska ljudska stranka Litija

SKB - ODBOR LITP

Spoštovani občani!

Mogoče ste nekateri opazili
v prejšnji številki Glasila ob¬
čanov, da je političnim stran¬
kam dovoljeno v glasilu obja¬
viti sestavek do dolžine 45 vr¬
stic.

Poskušal bom kar z obliko
pisma, da se na ta način obr¬
nem na vas. Ni moj namen, da
bi hvalil delo naše stranke.

Naš zelo pomemben cilj je do¬
sežen, to je neodvisna, samo¬
stojna, priznana Republika
Slovenija. Ne bi bilo prav, če
bi dejal, da je Slovenijo osa¬
mosvojil Demos ali naša
stranka. Gotovo pa je prav
Demos in v sklopu Demosa
tudi naša stranka uspela
združiti vse zainteresirane, da
so aktivno sodelovali v tem
procesu. Pri tem smo vzdrže¬
vali človeka vredne odnose
tudi s tistimi, ki so nam pri teh
pomembnih aktivnostih nas¬
protovali. Ni naključje, da so
nas prvi priznali Vatikan,
Nemčija in države, ki imajo
močno krščansko demokra¬
cijo.

Za v bodoče nam ostajajo še
zelo pomembne naloge, zlasti
na področju privatizacije. Le
malo je tistih, ki vedo, da je
blokada sprejetja zakona o
privatizaciji kriva za težko
gospodarsko stanje. Posledica
tega je, da še ni sprejet zakon o
pokojninah, ker ni oblikovan

pokojninski sklad, ki bi se
ustanovil na osnovi zakona o
privatizaciji. Kdo blokira
sprejetje tega zakona in zakaj,
je vsem jasno. Naše mnenje je,
da bi moral biti zakon že
zdavnaj sprejet saj bi s tem de¬
lavci dobili delnice in upoko¬
jenci svoj sklad, iz katerega bi
lahko črpali sredstva za pokoj¬
nine. Prav žalostno je, da zbor
združenega dela, ki naj bi ščitil
delavce, blokira zakon in s
tem delavci ne dobimo tega,
kar nam pripada in tega, kar
smo mi in naši starši ustvarjali
dolga leta. Sprejem tega zako¬
na je gospodarska naloga in bi
imela velik pozitiven vpliv na
gospodarstvo.

V gospodarski razvoj spada
še združevanje krajevnih
skupnosti v nove občine. Slo¬
venci smo sposoben narod, ne
samo vreden preživetja, tem¬

več smo vredni in se bomo
vključili v mednarodne gospo¬
darske in kulturne tokove. Ti¬
stim pa, ki so postavljali vpra¬
šanje o ceni osamosvojitve, pal
predlagam, da naj izračunajo.!
kakšna bi bila cena, ki bi jo
morali plačati srbski soldate-
ski za varovanje naših meja.
Cena življenja v bivši Jugosla¬
viji, cena armade, ki bi nas na¬
padala . ..

Tako vidimo, da smo na
pravi poti. Ceno te poti pa ra¬
čunajo le največji pesimisti

Naj kar še za naslednje volitve
velja naše geslo: ČLOVEK.
DRUŽINA, NAROD, DR¬
ŽAVA - DEMOKRACIJA
ODGOVORNOST, STRO¬
KOVNOST, USTVARJAL¬
NOST.

Slovenski krščanski demokrati
Odbor Litija j

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA
PODRUŽNICA LITP

Članice in člane ter vse simpatizerje vabimo
letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 8. 3. 1992 ob
uri v bistroju Valvazor v Litiji. Gost zbora bo
Stanko Buser, poslanec SLS v slovenskem
mentu.

Vljudno vabljeni!

na

10 .

dr-

J l

GLASILO OBČANOV ŠT. 2, FEBRUAR 1992

STRAN 3

MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI

S svojim pojavom v slovenskem političnem prostoru želimo
. .j ^canski demokrati (MKD) udejaniti zavest lastne odgo-
V  rnosti za prihodnost slovenske družbe.

'°Ker smo prepričani, da vsi družbeni problemi segajo globoko
vsakega izmed nas, ne želimo delovati zgolj v ozkem politič-
' s mislu (kar dokazujejo tudi vse prireditve in predavanja, ki
"mojih pripravili v svojem letu delovanja v občini, kakor tudi
?.- e ) svoje družbeno delovanje opiramo na izziv krščanskega
S1  ki je bistveni del evropske civilizacijske dediščine. Zato
C  imo tra dicijo, vendar ne želimo pogrevati zgodovinskih raz-
c  t j; i n  si obenem prizadevamo za objektiven pristop do naše
P r eteklosti ter sedanjosti. Prepričani smo, da lahko s svojim ce¬
lovitim pogledom na človeka in s svojim programom vnesemo
novo svežino v slovenski politični prostor. Predvsem pa želimo
v polnosti uresničiti raznotera bogastva vsake osebnosti.

Mladi krščanski demokrati smo svoj program zastavili pred¬
vsem na tistih področjih, ki posebej zadevajo mlade, kot so: šol¬
stvo primeren materialni status dijakov in študentov, zaposlo¬
vanje, materialna in moralna podpora mladim pri oblikovanju
družine, okolje - problemi onesnaževanja, mladinska kultu-

r3 s  tem svojim programom pa nočemo biti samo ena izmed
strank v občini, ampak želimo soustvarjati našo prihodnost z
vsemi ljudmi dobre volje, predvsem pa z mladimi - skupaj!

MLADI KRŠČANSKI DEMOKRATI
OBČINSKI ODBOR LITIJA

UPOKOJENCI IMAMO STRANKO

Decembra leta 1991 smo
tudi litijski upokojenci usta¬
novili Demokratično stran¬
ko upokojencev Slovenije za
področje Litije. Spoznali
smo namreč, da naša dose¬
danja društvena organizira¬
nost v večstrankarskem si¬
stemu Slovenije ne omogoča
in ne zagotavlja strankarske
udeležbe upokojencev v par¬
lamentih. Zato bo DeSUS
odslej delovala kot samostoj¬
na politična stranka in bo na
naslednjih volitvah predla¬
gala svoje predstavnike v re¬
publiške, mestne in občinske
parlamente. Stranka je ideo¬
loško neopredeljena.

Program stranke ne vsebu¬
je le neposredne zaščite inte¬
resov upokojencev in invali¬
dov pri urejanju pokojnin-
sko-invalidskega zavarova¬
nja, ampak posega tudi na
področje zdravstvenega var¬
stva, socialne politike, poli¬
tike cen, davčnega sistema,
varstva okolja ... Stranka se
tudi ne more in ne sme izog¬
niti perečim družbeno¬
gospodarskim vprašanjem in
razvojnim vprašanjem naše
mlade države, saj so navse¬
zadnje tudi naše pokojnine
odvisne od moči in uspešno¬
sti gospodarstva ter zdravega
razvoja. Nujno je, da upoko¬
jenci^ ter invalidi čimbolj
združimo svoje moči, saj
bomo le tako postali odloču¬
joča družbena sila.

Za samostojno stranko
smo se upokojenci odločili
zato, ker smo spoznali, da so
bile dane obljube pred voli¬
tvami čisto navadna predvo¬
lilna kamuflaža za pridobi¬
tev glasov. Vemo smo jim
zaupali in končno spoznali
njihove namere. Še posebno
sr no bili razočarani po pro¬
testnem zborovanju v Can¬
karjevem domu. leta 1990,

kjer je vlada, na čelu s pred¬
sednikom, obljubila, da bo
storila vse, kar je v njeni
moči, da upokojenci ne
bomo prikrajšani. Zgodilo se
je ravno narobe in posledice
zamrznitve pokojnin ter in¬
validnin so bile, da smo
upokojenci izgubili skoraj
dve pokojnini. Tudi poslan¬
ci s sprejetjem zakona o po¬
kojninskem in invalidskem
zavarovanju v skupščini
igrajo pingpong in ga pogo¬
jujejo s sprejetjem zakona o
zadrugah, kar pa nima z
njim nobene zveze. Ta skup¬
ščinski boj je oškodoval vse
upokojence, zato najodloč¬
neje protestiramo proti take¬
mu postopku ne glede na
politično pripadnost.

Vse navedene probleme
bomo laže reševali, če bomo
v parlamentu imeli svoje po¬
slance. Z njimi ne bomo re¬
ševali le svojih problemov,
temveč bomo lahko vplivali
tudi na druga področja, kot
je gospodarstvo in zaposlo¬
vanje, saj le v tem vidimo
svojo bodočnost. Nekatera
vodstva DU in ZDUS niso
navdušena nad politično or¬
ganiziranostjo upokojencev.

Sprašujem se, v čigavem in¬
teresu delajo in mar upoko¬
jenci nimamo skupnih inte¬
resov in problemov? Zato
med nami ne bi smelo biti
upokojenca, ki ne bi bil član
društva oziroma svoje stran¬
ke. Naj se ne sramujejo in ne
bojijo, saj upokojenci nismo
revanšisti; smo poštena kate¬
gorija ljudi z bogatimi ži¬
vljenjskimi izkušnjami. Nas
je 406.000, to je močna
baza, zato, spoštovani upo¬
kojenci in upokojenke, zavi¬
hajmo rokave, volitve so
pred nami.

Stanislav Upelj

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA -
PODRUŽNICA ŠMARTNO

Članice in člane ter vse simpatizerje vabimo na
e tni občni zbor, ki bo v nedeljo, 8. 3. 1992 ob 15.
J ,r > v Gasilskem domu Šmartno. Gost zbora bo Mar¬
jan Podobnik podpredsednik SLS.

Vljudno vabljeni!

r  —

PISMA BRALCEV

ZAKAJ TAKO?

Rokometni klub Usnjar (Presad) Šmartno je dosegel te vr¬
sto odličnih športnih rezultatov, tako s svojo člansko ekipo
kakor tudi z nižjimi tekmovalnimi kategorijami. Z njim se
ime Smartna pri Litiji že nekaj let redno pojavlja  v vseh
športnih časopisih,  v zadnjem času pa tudi na radiu in televi¬
ziji.  Z osamosvojitvijo Slovenije se je pokazala možnost, da
se klub uvrsti tudi v mednarodna tekmovanja, kar bi bil svo¬
jevrsten uspeh, obenem pa tudi velika priložnost za reprezen-
tiranje občine Lilija v svetu. Skratka, rokomet bi moral biti v
tem trenutku paradni šport občine.

Žal pa temu ni tako, saj se klub nahaja  v kadrovski, še bolj
pa  v organizacijski krizi, iz katere bo le težko našel pot brez
široke in izdatne pomoči, tako finančne kakor tudi kadrov¬
ske. Postopno opuščanje dela z mladimi, ki je bilo svoje čase
v klubu prioritetno, je bil eden izmed prvih znakov, da se v
klubu dogaja nekaj, kar ni  v skladu s sprejetimi smernicami.

Namen mojega pisanja ni ocenjevanje situacije in objoko¬
vanje nastalega stanja; želim namreč pojasniti nekaj dejstev,
zaradi katerih sem tudi sam prenehal z delom  v klubu, kajti v
nekaterih krogih se širijo lažne informaciji, ki me osebno
zelo prizadenejo. Sam sem z dušo in srcem v klubu in sem
mu bil ves čas tudi na razpolago. Žal so me potrebovali obi¬
čajno takrat, ko so zašli  v težave. Tako se je zgodilo  v zadnjih
letih trikrat. Tudi letos se je članska ekipa po šestih tekmo¬
valnih kolih ponovno znašla  v težavah, saj je osvojila do ta¬
krat le tri točke.  Z upravnim odborom kluba smo se dogovo¬
rili, da prevzamem delo trenerja pod naslednjimi pogoji:

- da v ekipi ponovno zaigra in klubu kadrovsko pomaga
igralec Zlato Kolar,

- da so poravnani vsi denarni dolgovi do igralcev in do
drugih upnikov,

- da se takoj prične delo z mladimi,

- da se klub organizacijsko in kadrovsko okrepi.

Vse pogoje je uprava kluba sprejela in tudi Zlato Kolarje z
vso zavzetostjo pričel z delom, kar se je pokazalo tudi  v igri.
Tako smo  v petih kolih z zelo močnimi nasprotniki osvojili
kar pet točk, s čimer si je ekipa zagotovila zelo dobro podlago
za nadaljevanje prvenstva.

Žal uprava kluba do 1.12. 1991 ni uspela uresničiti najpo¬
membnejšega pogoja, to je poravnati dolgove. Dogovorjen je
bil nov rok (13. 12. 1991). Tudi takrat obljube niso bile ures¬
ničene. Sam sem čakal še do konca decembra, vendar nihče
od članov uprave kluba nastale situacije ni niti skušal pojas¬
niti. Tako sem podal pismeni odstop na mesto trenerja, ker  v
takemu načinu dela nisem videl perspektive. Pri tem so me
najbolj prizadele lažne govorice, da sva s Kolarjem želela
»prevzeti« klub in ob tem zahtevala velike vsote denarja.
Samo toliko  v pojasnilo tistim, ki situacije ne poznajo. Nobe¬
nega denarja nisva zahtevala, niti ga nisva prejela. Naspro¬
tno, sam sem kril stroške prevoza na trening in lastno opre¬
mo, Kolar pa je kupil celo nekaj opreme ekipi in povabil
igralce na večerjo za svoj lastni denar. Vse, kar sva hotela, je
bila želja, pomagati klubu. Še vedno sem pripravljen poma¬
gati, čeravno nekateri člani kluba širijo tako podle informaci¬
je in se poslužujejo nizkih udarcev, ki jih sam nisem zaslužil,
še manj pa Kolar.

Dejstvo je, da so za nastalo situacijo krivi tisti, ki so  v klu¬
bu največ delali, a žal, napačno in neustvarjalno, saj roko¬
metni klub nikoli ni zaživel s krajem in občino. Tudi tistim,
ki vodijo litijsko športno politiko, bi priporočil, naj se malo
zamislijo ob naslednjih dejstvih:

- ekipa, ki nastopa v najvišjem državnem tekmovanju in
bi morala imeti najmanj pet skupnih treningov ter prav toliko
individualnih, ima trenutno na voljo v športni dvorani vsega
skupaj le tri termine,

- rokomet je v Litiji trenutno v vrhu, zato bi moral biti tudi
odnos do njega temu primeren,

- neprestano spremljajoč občutek v litijski športni sferi -
ne dopusti sosedu več, kot imaš sam.

In še na nekaj bi rad opozoril: Ali se je morda že kdaj kdo
vprašal, kje je 11 litijskih strokovnjakov, ki so doslej zaključi¬
li fakulteto za šport? Zakaj samo trije še vztrajamo v litij¬
skem okolju in so vsi ostali odšli, oziroma se vozijo v službo  v
druge občine, ob tem, da pri nas poučuje športno vzgojo kar
pet športnih pedagogov, ki so prišli iz drugih krajev?

Prav bi bilo, da bi se pogosteje spomnili Prešernovih besed:
»Le čevlje sodi naj kopitar!«

Janez Peterlin

OBČINA LITp POTREBUJE
MLADINSKI KULTURNI CENTER

Zamisel o Mladinskem kulturnem centru (MKC),  v
katerem bi našli svoje mesto najrazličnejši profili mla¬
dinske kulture, se je porodila prav s problemom, da
mladi  v občini Litija nimajo svojega prostora in se
tako zbirajo po gostilnah. To pa vsekakor ni spodbud¬
no za prihodnost občine, še manj države.

Vsekakor je to tudi stvar nacionalne razsežnosti, a
vendar moramo pričeti  v jedru. Nekaj bi morala za to
problematiko naredili tudi občinska vlada, ki bi mora¬
la v svoj proračun vnesti tudi financiranje mladinskih
organizacij in s tem tudi MKC-ja.

Dogajanje v MKC-ju naj bi usklajeval programski
svet (v katerem bi bili predstavniki različnih mladin¬
skih organizacij in združenj), s tem pa bi se izognili
nevarnosti, da bi se center preozko profiliral. Tako bi
lahko  v MKC-ju dobile svoj prostor različne mladinske
dejavnosti (od glasbenih, gledaliških skupin do mož¬
nosti organiziranja koncertov, okroglih miz, tematskih
večerov, razstave mladih ustvarjalcev...). Ob vsem tem
pa smo zadeli na vprašanje prostorov, ki pa bi jih bilo
končno tudi možno rešiti.

wVa potezi je torej občinska vlada.

OO MKD Litija

AMATERSTVO NI OPRAVIČILO
ZA NEKAKOVOST

Amaterski studio Litija, amaterska napovedovalka -
povezovalka - priložnostna »novinarka« in povsem
neizkušeni »novinarji« - sodelavci. Bo že držalo, da
ima vsaka stvar svoj začetek ... in svoj konec. Zdi se,
da se fantje in dekleta trudijo po svojih najboljših mo¬
čeh, in da v tem celo uživajo, kar pa še ne pomeni, da
je vsak za vse, in da ob tem uživamo tudi gledalci.

Torej, v izteku leta 1991 se je rodila TV Litija. Tudi
ob tem dogodku bi lahko dejali: tresla se je gora, rodila
se je miš. Začetniške težave, smo dejali po prvi oddaji,
a smo ob naslednji ugotovili, da izboljšav ni, lahko
smo bili priča le še kakšni novi večji ali manjši napa-
ki-ci.

Naša vele TV oddaja traja kar debelo uro in poteka
nekako takole: najprej dobimo porcijo, bolj ali manj
jasnih, propagandnih sporočil (tako smo se  v eni izmed
oddaj s prijatelji spraševali, ali v reklamirani prodajal¬
ni prodajajo korenje ali morda okusne mlečne štruce,
na koncu pa ugotovili, da so vendarle hrenovke), na¬
slednjih petnajst minut (morda tudi dvajset, odvisno od
razpoloženja) poslušamo neizpiljen govor, pripravljen
v sili razmer, kije ponavadi, moram priznati, poln naj¬
novejših vesti in podatkov. V nadaljevanju se sprehodi¬
mo po manj znanih prireditvah (če imamo srečo, da se
je v Litiji sploh kaj dogajalo), se rahlo dotaknemo
manj znanih dogodkov in se pogovorimo z nekoliko
bolj znanim krajanom Litije (manj razgledani se ves
čas trudimo, da bi s pogledom ujeli njegov obesek na
verižici in tako izvedeli, kako je sogovorniku ime).

Tako smo  v slabe pol ure uradno končali TV Litija.

In kaj sedaj? Ker pač nobena TV oddaja ne traja bore
pol ure, pa naj bo še tako slaba, smo jo tudi mi »mal¬
ce« potegnili. Več kot očitno je, da litijskemu studiu
primanjkuje sodelavcev. Ti, ki so, imajo vsekakor pre¬
več »pisarniškega« dela, da bi skakali še po terenu in
zbirali (ni jih treba iskati) zanimivosti iz naših krajev¬
nih skupnosti, če jih že v sami Litiji primanjkuje.
Tako in zaradi lega nas zamorijo s perečim proble¬
mom - »občasno« pomanjkanje vode, ki smo si ga
svobodno, vsak po svoje, pojasnili ob nadvse zanimi¬
vem poklicu kopača in prvem pomladanskem žvrgole-
nju ptic. Ob koncu prispevka pa smo bili seveda vsi po¬
tolaženi ob izčrpni obrazložitvi vzroka pomanjkanja
vode, kajti kakor kaže, smo si krivi sami. ker naši vo¬
dovodi pač niso tako kvalitetni, kot bi morali biti.

Naslednje pol ure z zadoščenjem in nadvse zadovolj¬
ni spremljamo zanimivo potovanje, ki pa poteka ne
samo izven meja občine Litija, ampak tudi zunaj naše
drage Slovenije. Moram pa priznali, da je bilo enako¬
merno črnčevo bobnanje ob izvajanju molitve skoraj
bolj zanimivo, kakor celotna oddaja poprej. Nekakšno
odrešitev po mori dobimo gledalci šele zadnjih pet mi¬
nut. ko nam dobrodušni amaterji poklonijo kakšen vi¬
deospot, da laže zaspimo.

Kot je dejala voditeljica, bomo še naprej ostali  v dru¬
žinskem krogu, ob toplih radiatorjih (za potovanja ni¬
mamo finančnih sredstev) in gledali TV Lilija ter se,
kajti vsekakor je res, da se premalo pogovarjamo, sme¬
jali ob razčlenjevanju vsake nove oddaje.

Pravijo, da se na napakah učimo. Morda bi moralo s
korekcijo začeti samo vodstvo oddaje, ampak tudi to
vodstvo je prepametno za nas, navadne občane. Saj se
še podpiše ne...

Dunja Požaršek

___ J

4. STRAN

GLASILO OBČANOV ŠT. 2.

IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI OBČINE LITIJA

PRAZNIČNO LETO ŠMARČANOV '

V počastitev slovenskega kul¬
turnega praznika smo učenci in
učitelji višje stopnje šmarske šole
pripravili kulturni dan na temo:
LJUDSKE ŠEGE IN NAVADE
V ŠMARTNEM IN OKOLICI.
Ta obsežna, a izredno zanimiva
tema je pravzaprav nadaljevanje
lani zastavljenega odkrivanja že
skoraj pozabljenega ljudskega bo¬
gastva. Lansko leto smo namreč
spoznali stare obrti in obrtnike s
šmarskega področja.

Pri pripravi letošnjega kulturne¬
ga dne sta nas vodila dva cilja: Pr¬
vič - čim bolj pestro in nazorno
prikazati praznične običaje preko
celega leta, tako tiste, ki so že šli v
pozabo in jih hrani le še ljudski
spomin, kot tudi tiste, ki so se v
različnih oblikah ohranili do da¬
nes. In drugič - predstaviti učen¬
cem pomen teh praznikov, nena¬
zadnje tudi zaradi tega, ker bomo
nekatere od njih poslej praznovali
kot državne praznike oz. dela pro¬
ste dni.

Priprave na kulturni dan so se
pričele že proti koncu lanskega
novembra, ko so učenci obiskali
številne starejše Šmarčane in pre¬
bivalce okoliških vasi ter zbrali
podatke, ki so nam služili kot os¬
nova za nadaljnje delo. Običaje
smo razdelili po letnih časih, pra¬
vim praznikom pa smo dodali še
nekatere druge praznične prilož¬
nosti (ženitovanjske običaje, godo¬
ve, sejme in slovesna oblačila).
Nekatere običaje smo zabeležili
tudi z video-kamero (sprevod Mi¬

klavža v Jablanici, postavljanje
jaslic v cetkvi v Javorju, družinsko
praznovanje božičnega večera na
Felič Vrhu).'

Zahvaljujoč izredni prizadevno¬
sti in domiselnosti učiteljev in
učencev so na dan pred kulturnim
praznikom štiri učilnice na šmar¬
ski šoli ponujale pravo pašo za
oči. Preselile so nas v čas naših de¬
dov in babic, v čas, ki je bil trd,
zaznamovan z garanjem in revšči¬
no, a na drugi strani tudi prijazen
in iskren. Ljudje so se morda prav
zato znali bolj veseliti in prazno¬
vati in so lažje našli pot drug k
drugemu.

POMLAD je bila v znamenju
pusta - izganjalca zime in zlih du¬
hov - ter velike noči - časa, ki po
krščanskem verovanju spominja
na Kristusovo trpljenje. Pustni čas
so prikazovale maske, ki so jih iz¬
delali učenci; veliko noč pa pisane
butarice, raglje, ki se oglasijo, ko
»gredo zvonovi v Rim«, razstava
velikonočnih voščilnic, lesne
gobe, ki jih še tudi danes tleče no¬
sijo po hišah, zlasti zanimiv pa je
bil prikaz ročno vezenih veliko¬
nočnih prtov, s katerimi so gospo¬
dinje pokrile jerbase z jedmi, ki so
jih nesle k »žegnu«.

Med POLETNIMI običaji sta
bila v Šmartnem zanimiva zlasti
dva: Procesija ob prazniku svetega
Rešnjega telesa, ki je šla skozi vas,
mimo štirih postaj, kjer so ljudje
molili, deklice v belem pa so oko¬
lico posipale s cvetjem. Drugi do¬
godek je bilo romanje v Štango,

OBVESTILO BRULCEM

Vse, ki bi radi prejemali Glasilo občanov, obveščamo,
da ga pošiljamo samo na naslove nosilcev gospodinjstev, ki
nam jih posreduje matični urad v Litiji. Za vsako spre¬
membo naslova uredite na matičnem uradu, kar ste itak
dolžni storiti v skladu z zakonom.

Prelest Ljubljana

kamor so hodili ljudje od blizu in
daleč (mnogi so se pripeljali kar s
kmečkimi vozovi), da bi prosili sv.
Antona za zdravje živine. Neporo¬
čena dekleta pa so prišla »poizve¬
dovat«, kdaj bodo dobile moža. Z
glavo so se morala zaleteti v bliž¬
njo lipo in če jih je njen vrh udaril
po zadnji plati, so se lahko kaj
kmalu nadejale možitve. No, ko
pa smo bili že ravno pri njej, smo
si ogledali še stare ženitovanjske
običaje (prihod svatov po nevesto,
»šranganje«, »voglarjenje«, kame¬
lo, maškare ...) in slovesna obla¬
čila. Zelo lep, a danes že neznan
kos oblačila je bila velika ruta -
peča, ki so si jo dekleta nadela ob
posebnih priložnostih.

JESEN je čas darov matere na¬
rave - pridelkov, sadja in nenaza¬
dnje vinske kapljice. Le kako naj
bi potemtakem Šmarčani pozabili
na svojega patrona, sv. Martina, ki
krsti vino. Zraven sodi kajpak bo¬
gato obložena miza. Učence pa je
najbolj navdušil pravi mešetar,
stric Gregor iz Javorja, ki je poka¬
zal in povedal, kako se uspešno
»zgliha« za kravo. (»Vejste, brez
usacga tadla nej nobena!«) To je
bil pravzaprav utrinek z nekda¬
njih sejmov, ki so bili v Šmart¬
nem šestkrat letno. Martin pa je
bil »kriv«, da so na tem prikazu
učenci spoznali še en običaj - »ofi-
raje«; danes bi temu rekli voščilo
za god. Godli in peli so pravi do¬
mači muzikanti. Instrumenti? -
Pokrovke, lonci, kuhalnice, pa
harmonika, seveda.

Če smo jeseni veseljačili, pa je
ZIMA čas, ko so ljudje počivali in
preživljali večere za toplo pečjo.
Se je pa zime najbolj veselila otro-
čad; pa ne samo zaradi snega. Po¬
zimi je hodil (in ponekod še hodi)
okoli Miklavž, ki je napolnil pe¬
harje s suhimi hruškami, slivami,
krhlji, parkeljni iz krušnega te¬
sta ..., kakšnemu porednežu pa je
prinesel tudi leskovko. O običajih
v zimskem času je vedela veliko
povedati teta Roza, 74-letna ženi¬
ca s Primskovega. Pripoved je do¬
polnil pester prikaz predmetov,

darov, jedi, zlasti zanimiva pa je
bila razstava jaslic; najstarejše
med njimi so štele osemdeset let.
Največji praznik v tem času je Bo¬
žič - spomin na Kristusovo roj¬
stvo, kar pravzaprav prikazujejo
jaslice. Le malo učencev pozna te-
pežni dan, dan, ko lahko našeška¬
jo odrasle, tudi svoje starše, pa še
kakšen dar dobijo za to. Sicer pa
običaj spominja na dogodek, ko je
dal kralj Herod pomoriti vse deč¬
ke do dveh let, ker je mislil, da bo
med njimi tudi Jezus. Novega leta
včasih niso praznovali tako slo¬
vesno kot danes, pa tudi januarja
je bilo - če odštejemo sv. Tri kra¬
lje - nekakšno praznično zatišje.
Na pragu pomladi je le še svečnica
- simbol luči, spomin na dan, ko
je Marija prvič prinesla Jezusa -
odrešenika v tempelj.

Tako seje praznično leto obrni¬
lo. Pred vrati je bila nova pomlad,
nov pust... in tako skozi senčne
in sončne čase do danes.

Veseli smo, da mnogi od teh
običajev še živijo v družinah, zla¬
sti na podeželju. In upamo, da
bodo naši učenci, ki bodo podedo¬
vali to bogato dediščino od svojih
staršev, znali to ohraniti tudi na¬
slednjim rodovom.

Naj se ob koncu tega zapisa za¬
hvalim vsem, ki ste pomagali
uresničiti zamisel o tem dnevu:
vsem anketirancem, družinam, ki
so nam omogočile snemanje (Ber-
čonovim s Felič Vrha, Berčono-
vim iz Javorja in Poglajnovim z
Laz), našim gostom na zaključ¬
nem dnevu (gospe Rozi Ovnik s
Primskovega, gospodu Gregorju
Pivcu iz Javorja, ki je prireditev
popestril tudi z igranjem na har¬
moniko, gospodu Ivanu Bajcu iz
Šmartna, gospodični Marini Kr¬
nel) pa nenazadnje tudi ljudskemu
godcu Jožetu Smrekarju iz 7. raz¬
reda in številnim učencem, ki ste
sodelovali pri pripravi in izvedbi
tega dne. Še zlasti pa velja zahvala
vsem učiteljem, ki vam ni bilo žal
časa in truda, ki ste ga vlo¬
žili v delo.

Danica Sedevčič

FEBRTj

Gregor Pivec iz Javorja se je predstavil ne le kot mešetar anm
ljudski godec. (Foto: Janez Kobal)

VDIOEO CERKEV BOM OBROB

PESTRO PRAZNOVANJE KULTURNEGA PRAZNIKA V JEVM

V okviru krajevnega praznika,
ki ga v Jevnici praznujemo 28. ja-
nuaija, v spomin na prve izseljene
družine januarja 1943, je bilo or¬
ganiziranih več prireditev; pripra¬
vila sta jih Kulturno umetniško
društvo in Športno društvo Enot¬
nost, Jevnica.

V soboto, 25. januarja, so v Ba-
lantinovi domačiji v Zgornji Jev¬
nici, stari 198 let, odprli razstavo
EXTEMPORE ’91. Slikarska ko¬
lonija je potekala konec lanskega
septembra, 17 umetnikov pa je
ustvarilo 46 del s področja kmeč¬
ke arhitekture: stare hiše, hleve,
kašče, sušilnice sadja, vodni
mlin . . . Obiskovalcev je bilo zelo
veliko, prišli pa so povabljeni gos¬
tje, slikarji, domačini, planinci in
drugi ljubitelji likovne umetnosti.

Svečanost so začeli pevci Meša¬
nega pevskega zbora iz Jevnice,
predsednik KUD-a in Pavel Smo¬
lej, eden glavnih organizatorjev,
pa sta spregovorila o pomenu sli¬
karske kolonije, katere namen je,

da se ohrani naša bogata kulturna
dediščina. Nato sta g. Slavko Ro¬
kavec, predsednik Izvršnega sveta
litijske občine in g. Anton Jerant,
lastnik domačije, odprla razstavo
in povabila obiskovalce na ogled.

Po ogledu so vsi obiskovalci od¬
šli v jevniško dvorano, kjer so si
ogledali še 60 diapozitivov upodo¬
bljenih objektov, posnel pa jih je
fotograf Milan Ropret.

Tudi razstavo iz Balantinove
domačije so za dva dni preselili v
jevniško šolo, kjer je bila odprta še
dva dni. Tu so si obiskovalci lah¬
ko ogledali popis vseh hiš v kra¬
jevni skupnosti, od najstarejših do
tistih, ki so še v gradnji. Gradivo
je zbrala in pripravila domačinka
Eva Kovič.

Osrednja prireditev ob prazniku
pa je bila prvo soboto v februaiju.
Po fanfarah Zasavskih rogistov in
himni domačega zbora je predsed¬
nik pripravljalnega odbora, g.
Slavko Rokavec, v nabito polni
dvorani spregovoril o krajevnem

prazniku, slavnostni govornik pa
je bil litijski župan, g. Mirko Ka¬
plja.

Ob tej priložnosti so podelili
priznanja naslednjim krajanom:
Viktorju Koviču, Jožetu Soncu,
Jožetu Godcu ml. in Bojanu
Kranjcu za dolgoletno delo v dru¬
štvih in krajevni skupnosti, Mileni
Režek in Marjanu Ceglaiju spo¬
minski listini za delo v posamez¬
nih društvih, enkratni spominski
darili za delo v civilni zaščiti sta
prejeli Mira Parkelj in Silva Ko¬
vič, spominska darila za organiza¬
cijo slikarske kolonije pa Pavel
Smolej, Eva Kovič, Karlo Ostrež,
Rosana Maček in Jože Gorenc.

V nadaljevanju sporeda so na¬
stopili še Oktet Valvasor iz Litije,
plesalec Blaž Godec in Plesna
skupina Rondo, KUD Jevnica, po
programu pa se je začelo družab¬
no srečanje z ansamblom Stik.

Slikarsko razstavo so finančno
podprli KS Jevnica, Studio Čeme
in Kovinska galanterija, Marinka

Ostrež. Vsem ostalim, ki so v
kakršnikoli obliki s svojim delom,
prispevkom ali nasvetom pripo¬
mogli, da je praznovanje uspelo,
se prav prisrčno zahvaljujemo.

Karmen Benčič

Cerkev sv. Janeza Krstnika v Verneku,«ki že nekaj le!
kaže kaj žalostno podobo, bodo obnovili. Strokovnjaki s<
ugotovili, da so zidovi (portal nad vhodnimi vrati nosile!
nico 1748) še dovolj trdni. Zato seje hotiški župnik Janc
Zaletel skupaj z razširjenim župnijskim svetom odločil
da začnejo cerkev postopoma obnavljati. Akcija za zbira¬
nje lesa je že stekla. Računajo, da bodo letos zamenjali
strešno konstrukcijo in kritino. Cerkev je popolnoma i
ropana, ostala sta le zvonova v zvoniku. Vernek je po
družnica v hotiški župniji, za katero je, zaradi njem
majhnosti, obnova verneške cerkve velik zalogaj. Raču¬
najo tudi na pomoč občanov sosednjih vasi in širše druž¬
bene skupnosti. Pri LB d.d. - Agenciji Litija so odprli
poseben žiro račun, na katerem se bodo zbirala sred¬
stva za obnovo cerkve. Številka žiro računa j'
50100-620-133-05-1023110-3983/57. Vsak dar v denarji
ali materialu hvaležno sprejemajo.

Slavko Rokavec izroča spominsko darilo Evi Kovič
za sodelovanje pri organizaciji slikarske kolonije

Sobota, 25. januar 1992  - Športno društvo Enotnost
Jevnica je organiziralo pohod iz Jevnice do Balantina
ter se ustavilo tudi v Policovem mlinu.

Gradnja poslovno stanovanjskega objekta v Litiji napreduje
poslovnih prostorov bodo v objektu tudi stanovanja, katerih del bo n ^
njen nepokretnim invalidom. Hiša bo imela posebna dvigala, kar Ji
olajšalo gibanje.

r.LASILO OBČANOV ŠT. 2, FEBRUAR 1992

STRAN 5

OSVEŽITEV DELA V KS ŠMARTNO

To pot Vam v kratkem razgovoru predstav¬
ljamo novega predsednika krajevne skupnosti
Šmartno, g. Milana Izlakarja.

KIGp IN NOVI OBČINI

Ljudska stranka je v ponedeljek, 3. februarja
pripravila javni razgovor na temo: Regija in nove
občine. V bistroju Valvazor v Litiji je petindvaj-
stim udeležencem uvodne misli podal dr. Gorazd
Terpin, profesor Pravne fakultete v Ljubljani.

SE WINDISCHGRAETZI VRAČAJO?

V dnevnem tisku smo prebrali, da je g. Hugo
Windischgraetz že lani predložil slovenski vladi
program vlaganja v objekte svojih prednikov, ki ob¬
segajo kar 11 gradov, med njimi tudi že porušeni
grad Slatna blizu Šmartna in obnovljeni grad Bo-
genšperk. Njegov program sodelovanja vključuje
štiri področja: bančništvo, gozdarstvo, lesno indu¬
strijo in turizem. Največ težav bo zaradi gozdarstva,
saj tujci ne morejo pridobiti v last nepremičnin. Ko
so razpravljali o vlaganju v turizem, je 38-Ietni
VVindischgraetz izrazil zanimanje za vse gradove, ki
so bili nekoč v lasti njihove rodbine. Ker pa so
mnogi v poraznem stanju in potrebujejo ogromna
finančna sredstva za obnovo, je ta projekt vezan na
ustanovitev in delovanje mešane banke; z njeno po¬
močjo bi obnova gradov trajala od deset do petnajst
let.

Veriand Alois VVindischgraetz, eden najuglednej¬
ših članov te rodbine, je leta 1848 kupil gradove
Predjama, Gornji Logatec in Hasberg pri Planini,
leta 1853 Bogenšperk, dve leti pozneje Slatno, nato
pa še 6 gradov v vzhodni Sloveniji. Malo verjetno
je, da bi se mladi poslovnež odločil za obnovo po¬
vsem porušenega gradu Slatna, kjer je sedaj vrtna¬
rija, medtem ko je grad Bogenšperk lepo obnovljen
in delno že služi svojemu namenu. Sicer pa litijska
občina stikov z zadnjim lastnikom tega gradu, ki je
bil v lasti omenjene rodbine vse do leta 1945, ko je
prešel v splošno ljudsko premoženje, še ni imela.

B.Ž.

POŠKODBE NA VODOVODU
REKA GOZD - LITIJA
18. IN 19. JANUARJA 1992

Občani te poznajo kot ser¬
viserja, od zdaj boš serviser
tudi za življenje krajevne skup¬
nosti Šmartno. Ali lahko na-
steješ nekatere dobre stvari v
Šmartnem?

Da, mestno središče ni izna¬
kaženo, tako da ga bo možno
dobro obnoviti in ohraniti
identiteto. Imamo eno najlep¬
ših cerkva in dobro vzdrževa¬
no. Veseli me, da je v Šmart¬
nem dobro razvita kulturna
dejavnost, ki jo bomo skušali
ohraniti in pospeševati.

Ali misliš, da je možno ak¬
tivno vključevati posamezne
soseske v življenje KS?

Obstajajo vsi pogoji sodelo¬
vanja, imamo iste cilje in spo¬
sobne ljudi, ki bodo pomagali
reševati probleme kraja. Za
Šmartno je okolica zelo po¬
membna, zato moramo za za¬
selke primerno poskrbeti in

Zoran Cilenšek, eden
re dkih Litijanov, ki poklic¬
no plujejo v glasbenih vo-
d a h, je izdal novo kaseto z
naslovom Špela. Nanjo je
nvrstil deset skladb, katerih
avt °rji so Janez Hvale (12.
nasprotje), Janez Rijavec
j 'g Ben) in Tone Košmrlj
' °P Design). Kaseto je fi-
ancno podprl Presad iz
Gabrovke.

Zoran načrtuje turnejo
Po  Sloveniji, se pripravlja

jih aktivno vključiti v obnovo
krajevne skupnosti.

V svetu imaš izobražene so¬
delavce. V tem primeru je go¬
tovo poudarjena strokovnost.
Kako si boš organiziral delo?

Z izbranimi člani sem zado¬
voljen, saj jih bolj zanima
strokovnost, delo in krajevna
skupnost kot pa politika sama.
Delo si bomo razdelili glede
na posamezna področja; kul¬
tura, urbanizem, okolje . ..

Ali z veseljem sprejemaš
mesto predsednika?

Že z obrtjo sem predan kra¬
ju. Če lahko nekaj naredim za
kraj, za katerega sem si vedno
želel, da bi bil lep in urejen,
sem z veseljem in optimiz¬
mom sprejel to dolžnost.

Naj lepša hvala za razgovor
in veliko uspeha!

Martin Hostnik

na snemanje video spotov
in upa na dober sprejem
pri poslušalcih, ki mu jih
očitno ne manjka, saj mu je
uspelo prodati 15.000 iz¬
vodov prve kasete Slove¬
nec sem, za kar je prejel
srebrno kaseto založbe ka¬
set in plošč RTV Slovenije.

Kontaktni telefon za na¬
stope in druge podatke je v
Litiji 882-998, kontaktna
oseba pa Vlasta Grom.

Lokalne samouprave v
pravem pomenu besede
doslej v našem sistemu nis¬
mo poznali. Sedanje obči¬
ne so 8-10 krat večje od
poprečne zahodnoevrop¬
ske. Osemdeset odstotkov
vseh nalog opravlja sedanja
občina tako imenovanih
državnih, le približno 20 %
je pravih občinskih. Obči¬
na izvaja preko 3000 pred¬
pisov in je torej podaljšana
roka države.

Lokalna samouprava pa
pomeni odločanje o lastnih
zadevah - povedano zelo
enostavno. Lokalna skup¬
nost (kar nova občina bo!)
bo povezovala ljudi z ena¬
kimi interesi na določenem
teritoriju. Podrobnejši kri¬
teriji bodo razdelani v za¬
konih. Doslej sta bila opra¬
vljena dva poskusa razdeli¬
tve Slovenije na nove obči¬
ne, ki sta izhajala iz različ¬
nih izhodišč in na koncu
pripeljala do zelo podob¬
nega rezultata - da naj bi
namreč po novem bilo v
Sloveniji okrog 250 občin
(na območju sedanje Litij¬
ske občine so predvidene 4,
po drugi varianti pa jih je
več). Eden pomembnih
elementov, ki bodo odloča¬
li o številu občin bo seveda
gospodarska moč, oz. spo¬
sobnost lastnega preživetja.
Vsaka občina bo imela svo¬
je izvirne prihodke, s kate¬
rimi bo gospodarila (davki,

prihodki od lastnega pre¬
moženja, itd.), kajti nova
občina prehaja iz
»oblastne« v »gospodarsko
sfero«. Predvideva se, da
bosta novo občino vodila
občinski svet (ali odbor) in
župan. Ker nova zakono¬
daja še ni sprejeta, bi o dru¬
gih podrobnostih lahko le
ugibali, najpomembnejše
pa je zapisano že v Ustavi;
občina se ustanovi z refe¬
rendumom.

Nova občina bo premaj¬
hna za opravljanje vseh
funkcij, zato predvideva
Ustava prostovoljno zdru¬
ževanje občin v pokrajine.
Na tem nivoju naj bi se to¬
rej združevale določene dr¬
žavne funkcije in določene
funkcije lokalne samoupra¬
ve. Kakšne oz. katere funk¬
cije bodo z obeh omenje¬
nih nivojev združene v po¬
krajini, še ni določeno, ker
bo pri organizaciji lokalne
samouprave in racionaliza¬
ciji upravnega dela potreb¬
na postopnost.

• Že na razgovoru pa se je
pokazalo, da bo to tema, ki
bo v prihodnosti zahtevala
veliko dogovorov in strp¬
nih tehtanj argumentov za
in proti ter sprejem takih
končnih odločitev, ki jih
bodo ljudje sprejeli za svoje
in bodo zanje pripravljeni
tudi delati. O tem pa bomo
v GO sproti poročali.

T. Š.

V soboto, 18. januarja 1992,
je sredi dneva občan iz Za¬
vrstnika sporočil, da je opazil
večjo količino vode na trasi
glavnega cevovoda Reka
Gozd-Litija v Zavrstniku.
Ugotovili smo, da je napako
nujno takoj odpraviti.

Pozvali smo delavce našega
podjetja, vključili rezervni si¬
stem - črpališče ob Ljubljan¬
ski cesti in poškodbo popravili
do 22. ure, ko smo ponovno
vključili oskrbo iz Reka Gozda.

Vključitev - zagon enega ali
drugega sistema traja seveda
več ur. V nedeljo, 19. 1. 1992
zjutraj, ko bi moral biti sistem
vodohramov napolnjen, pa
smo ugotovili, da mora biti na
cevovodu še ena okvara, ki je
nastala ponoči, saj so bili re¬
zervoarji povsem prazni. Ob
5. uri smo ponovno pognali
črpališče ob Ljubljanski cesti,
ki pa zaradi nizkega nivoja
podtalnice ni moglo zagotoviti
nemotene porabe. Na terenu
smo odkrili še eno poškodbo
cevovoda, in to v Štangarskih
Poljanah. Po sklicu ekipe,smo
napako odpravili že do II.
ure, ko nam je v popoldan¬
skem času zopet izvrglo tesni¬
lo na stiku. Tako smo do 19.
ure ponovno montirali cevi in
potem je cevovod po predhod¬
nem praznenju usedline pričel
delovati, tako da so občani
okoli 21.-22. ure tudi v višjih
conah že imeli vodo.

Vzrokov poškodb ne bi na¬
števali. saj smo jih že preveč¬
krat. Lahko pa navedemo, da
je izgradnja novih kapacitet
vodohramov na Sitarjevcu že
dokazala svoj smoter. Tako
občani v soboto, 18. I. 1992,
niso imeli nobenega izpada
niti na višjih predelih. Do ne¬
delje pa se rezervoarji še niso
napolnili, zato je bil izpad
oskrbe z vodo.

In kako bi se lahko izognili
podobnim težavam? Za rešitev
je več možnosti, ki pa seveda
vse zahtevajo veliko finančnih
sredstev. Tako lahko razmiš¬

ljamo o zamenjavi obstoječega
cevovoda s kvalitetnejšimi
cevmi. Naslednja možnost je
vključevanje novih virov, ki so
že raziskani. To sta vodnjaka
v Kostrevnici. To bi bilo v
strateškem pogledu zelo pri¬
merno, glede energetskega pa
manj ugodna rešitev. Tudi do¬
graditev rezervoarskih kapaci¬
tet na visoki coni na Svibnu bi
bistveno izboljšala oskrbo.
Razmišljanj je še mnogo. Vse¬
kakor pa se bo morala naša
skupnost čimprej odločiti za
najugodnejšo rešitev in priteg¬
niti k temu strokovnjake, ki
bodo z vso odgovornostjo
opravili načrtovanje in izved¬
bo.

Še nekaj besed naj bo ven¬
darle izrečenih o našem podje¬
tju in delavcih kot vzdrževal¬
cih sistema oskrbe pitne vode.
Vedno se na nas zgrne kopica
kritik in očitkov, veliko tudi
neupravičenih. Glede na ma¬
terialno, kadrovsko in tehno¬
loško opremljenost se ob vsa¬
kem času lotimo popravil in
skušamo napake čim hitreje
odpraviti. Pa vendar preneka-
teri občan nima toliko kultu¬
re, da bi se vsaj predstavil, ko
nam ponuja razne »kulturne«
dobrine svojega besednjaka.

Tako naj sam izrečem po¬
hvalo za trud vsem delavcem,
ki se ob vsakem vremenu in
času prizadevajo v blatu, sne¬
gu in dežju zagotoviti normal¬
no oskrbo. Vsi družno popri¬
mejo za delo: vodovodarji,
električar, strojniki, šoferji in
tehnično osebje. Nihče ne drži
rok v žepih. Ko jim že ne mo¬
remo pošteno plačati vsega
truda, naj vsaj na tem mestu le
prejmejo priznanje za vsa pri¬
zadevanja.

Ravno tako naj sc zahvali¬
mo tudi vsem občanom, ki ob
moteni oskrbi vode vendarle
razumejo vse naše težave in
jih strpno prenašajo.

Komunalno stanovanjsko
podjetje Litija
direktor Janez Baš

LITP ZANIMIVA
ZA SNOVALCE DVEH REGIJ

Na razširjeni seji občinskega predsed¬
stva je v sredo, 5. 2. 1992 občinsko vodstvo
predstavnikom strank pojasnilo, kaj so
predstavniki naše občine slišali in kakšna
stališča so zastopali na posvetovanjih o na¬
stajanju (osrednje slovenske) regije v Do¬
mžalah (sedanje občine Kamnik, Domžale,
Litija in Zagorje) in zasavske regije v Trbo¬
vljah (Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik,
Laško, Radeče, Sevnica). Poleg teh dveh
možnosti je tekla razprava tudi še o dveh
predlogih, in sicer; da se nove občine, ki
bodo nastale na ozemlju sedanje, povezuje¬
jo neposredno z republiko (kar je možno)
ali pa da se razmišlja o ustanovitvi pokraji¬
ne. Po dokaj tehtni razpravi so bili sprejeti
naslednji zaključki;

1. Začnejo se priprave za novo organizi¬
ranost občin, za kar naj skupščina imenuje
posebno komisijo.

2. Spremlja se in sodeluje pri nastajanju
obeh prej omenjenih regij.

3. O povezovanju v regijo ali regije se
bodo prostovoljno odločile nove občine.

SVET KS ŠMARTNO V NOVI SESTAVI

V petek, 7. februarja, se je v Šmartnem prvič sestal svet KS
Šmartno; izvolili so ga krajani na zboru, ki je bil 31. januarja. Za
predsednika je dobil izmed treh kandidatov največ glasov kandidat
krščanskih demokratov, g. Milan Izlakar.

Tudi predlagane člane sveta KS je zbor potrdil z absolutno veči¬
no. Tako bo nalogo podpredsednika sveta opravljal Franc Jaklič,
člani pa so še: Vojko Ceglar, Friderik Dacar, Lojze Resnik, dr.
Tone Šinigoj, dipl. ing. Branko Škrabanja, Ančka Ulčar in ing.
Srečo Vavtar.

Svet si je na prvi seji razdelil naloge po posameznih področjih.
Člani so preučili skupščinsko gradivo in ugotovili, da jih čaka ve¬
liko dela, Šmartno pa ima skupaj z okolico velike možnosti za raz¬
voj.

Obravnavali so tudi eno glavnih nalog, ki jo podpirajo vse druge
stranke, to je ustanovitev občine. Za vsako dokončno odločitev bo
treba zagotoviti zanimanje ljudi, ki ga bodo izrazili na referendu¬
mu.

Novoizvoljenemu svetu želimo uspešno delo, ki bo zadovoljilo
krajane.

Slovenski krščanski demokrati -
Krajevni odbor Šmartno

SPOŠTOVANI SODELAVCI
IN BRALCI GLASILA OBČANOV

Tokrat ste nas spet zasuli s prispevki, tako da smo jih
nekaj morali skrajšati, nekateri pa bodo počakali do na¬
slednje številke. Prejeli smo tudi veliko pošte od strank;
žal vsega ni mogoče objaviti, ker moramo spoštovati sklep
uredniškega odbora o omejitvi dolžine in števila prispev¬
kov.

Bližajo se tudi prazniki. Tretjo številko bomo posvetili
veliki noči, četrto pa prvemu maju. Zato obveščamo vsa
podjetja, ustanove, obrtnike, stranke in posameznike, ki
želite bralcem čestitati, da nam gradivo pošljete najpozne¬
je do 14. marca oziroma 10. aprila 1992. Pošte, ki jo
bomo prejeli po navedenih datumih, ne bomo mogli več
upoštevati.

Lepo pozdravljeni

Uredniški odbor

ZORAN VAM
PREDSTAVLJA ŠPELO

6. STRAN

Eden zadnjih LITIJSKIH KARNEVALOV. (Foto: K. Šušteršič)

POSTNI KARNEVAL - NOSTALGIJA PRETEKLOSTI

Pustne šeme privihrale
k nam so  v vas.
nam prinesle dobro voljo
v ta resničen, kruti čas.

Vsako leto se ob
pustnem času stari Litijani
spomnimo tistih dni, ko so
ulice našega mesta oživele,
ko je pripeljal v Litijo celo
poseben vlak, parkirišča so
bila polna in se je ljudi kar
trlo. Prihajali so iz vseh

koncev Slovenije na »Litij¬
ski karneval«. Kaj vse smo
videli ob takšnih priredi¬
tvah. Slavne »državnike«,
izstrelitev rakete z živo
psičko, Muppet show in še
in še.

Koliko Litijanov je žive¬
lo za ta dan. Ni jim bilo
škoda svojega časa in de¬
narja, da so množici na
svoj način pokazali aktual¬
nosti v političnem, gospo¬
darskem in kulturnem ži¬

vljenju našega mesta in šir¬
šega prostora.

In danes? Samo še poru¬
menele fotografije, ki no¬
stalgično spominjajo na ti¬
ste dni. Karnevale so pri
nas zamenjale drugačne
oblike, kot je »Pustni živ¬
žav, maškerade v discu in
podobno«.

Življenje se pač spremi¬
nja in gre svojo pot, hkrati
z njim pa se spreminjajo

tudi navade in ljudje, ki
znamo le še poredko iz
svojih oklepov, ki nam jih
je nadel današnji čas.

Morda je prav tako, ven¬
dar je tudi spomin na to,
kar smo imeli, pa nimamo
več, še vedno živ med
nami. Litijani se sprašuje¬
mo: »Je Litijski karneval za
vedno preteklost?«

Pa prijetno pustovanje.

L S.

PUSTNI ŽIV-ŽAV V LITIJI

Oj, predpust, ti čas presneti!
Tako so nekoč ugotavljali
naše babice in dedki. So že ve¬
deli zakaj! Razlogi za takšne
vzdihe so bili najbrž v prete¬
klosti drugačni, kot so danes.
Saj vsak čas prinese svoje.

To, kar imamo mi v mislih
in o čemer bi želeli nekaj napi¬
sati, je predpustno pričakova¬
nje. Pričakovanje, ki je po svo¬
je zmeraj vznemirljivo. Vzne¬
mirljivo, ker se do zadnjega ne
ve, kaj bomo ta dan doživeli,
in kako bo tisto, kar bomo do¬

živeli, vplivalo na nas.

Pust je v različnih pokraji¬
nah razvil različne običaje in
navade. Zmeraj in povsod pa
je smešen, navihan in vesel, da
je kaj.

Tudi v litijski občini ima
častitljivo zgodovino, saj se je
skoraj v vsaki vasi na ta dan
dogajalo kaj smešnega, nena¬
vadnega, kaj takega, kar se je v
tej ali oni obliki ohranilo vse
do danes.

Vsi se še živo spominjamo,
kako je včasih v Litiji izgledal

pustni karneval, ki je bil ob
ptujskem in cerkniškem med
najbolj imenitnimi. Koliko
ljudi seje takrat zgrnilo v naše
mesto. Prišli so od vsepovsod
in zasedli vse kotičke, kjer se
je takrat gibal pustni sprevod.

Pa se je tudi ta karneval po¬
časi opustil z odhodom gene¬
racij, ki so dobesedno »živele«
zanj. Bilo je še kakšno leto, ko
smo poskušali z oživljanjem,
tudi kakšen mladinski karne¬
val seje kakšno leto še pojavil,
a vse skupaj ni bilo več tisto,

Takole elegantno so na zadnjem živ-žavu plesale brhke plesalke. (Foto: K. Šušteršič)

kar je bilo pred leti.

Ostale so še sicer pustne za¬
bave po litijskih gostiščih,
mladi v osnovnih šolah in v
vrtcu se ta dan še našemijo,
včasih se pokažejo tudi v me¬
stu, toda tistega splošnega vr¬
venja, veselja in norčij, je vse
manj.

Zato smo se letos v Litiji od¬
ločili, da pripravimo za vse
naše otroke veselo pustno ra¬
janje v veliki športni dvorani,
in to na samo pustno soboto,
ki bo letos 29. februarja.

Prireditev se bo začela ob
12.30 in bo trajala vse tja do
16. ure. Za veselo razpolože¬
nje bo skrbel ansambel Pop
design, plesale bodo gojenke
plesne skupine Mojce Hor¬
vat, dogajalo se bo še nešteto
drugih stvari. Celo iz Maribo¬
ra bodo prišli člani KUD Štu¬
dent, ki nam bodo na vesel in
zanimiv način prikazali
pustne običaje z njihovega
konca.

Vabile bodo bogato oblože¬
ne stojnice, Mrs. Fit bo poskr¬
bel, da ne bo nihče žejen, vsak
otrok pa bo dobil v dar čisto
pravi - krof.

Skratka, 29. februarja bo v
veliki športni dvorani paše za
oči in ušesa na pretek! Rajali
bomo, peli in se smejali do
solz najrazličnejšim maskam
in njihovim norčijam.

Dragi otroci, pustna sobota
bo vaša, ne zamudite je! Pripe¬
ljite s seboj še svoje starše, da
bomo uživali skupaj!

J. S.

GLASILO OBČANOV ŠT. 2, FR Rp^^

LITIJA NEKOČ IN DANE

O Litiji je bilo sorazmerno malo napisanega Z *
lovitejšo podobno o njej je podal Jože Župančič ^
Mesto Litija, izšlo 1. 1952. Utrip mesta v zadnjih a, ‘
setletjih je bolj ali manj uspešno spremljalo naš ^
podrobneje pa se v zgodovino mesta in njegovih * 8lasi
cev ni moglo poglabljati.



tija nekoč in danes, ki jo pripravlja gospod I Van  r’ 01
Soavtor knjižice o Valvasorjevem Bogenšperku •
priložnost preštudiral večino dosegljivega gradiva^!
veliko informacij pa je dobil tudi iz ustnih virov N ■
štejem le nekaj poglavij iz vsebine: zgodovinska Ji
Litije, brodarjenje po Savi, stare litijske obrti nom
ljudje, ki so živeli in delali v Litiji... ’ ™

Iz knjižice, ki je pripravljena za tisk, objavljamo
poglavij: **

ŽELEZNICA 1849

Eno najpomembnejših spre¬
memb je Litija doživela sredi
19. stoletja. Železna cesta ji je
zagotovila drugačno delo in s
tem tudi nov način življenja.
Precej so omahovali in tehtno
razpravljali tisti, ki so takrat
gradili železnico. Šlo je za
vprašanje, kje graditi železni¬
co od Celja proti Ljubljani.
Takratni načrtovalci, inženirji
in seveda financerji so se odlo¬
čali o treh variantah. To so
bile:

- po prvi varianti naj bi že¬
leznico gradili od Celja naprej
po Savinjski dolini v smeri
Kamnika skozi Tuhinjsko do¬
lino,

- druga varianta je podob¬
no kot prva hotela po Savinj¬
ski dolini, nato pa čez Vran¬
sko pod Trojanami na Dom¬
žale in v Ljubljano. Ta se je
držala smeri stare rimske ce¬
ste,

- tretja varianta je bila us¬
merjena po toku Savinje do
Zidanega Mosta in od tod sko¬
zi savsko sotesko in Prusnik
na Litijo ter do Zaloga in Lju¬
bljane.

Vsaka varianta je imela svo¬
je zagovornike. Zmagala je
tretja. Prevladali so naslednji
razlogi: za progo ob Savinji
navzdol ter skozi savsko sote¬
sko je govorilo to, da bi bila
niveleta proge enakomerna in
da bi se izognili graditvi pre¬
dora na razvodnici. Razen
tega bi dobili v Zidanem Mo¬
stu najbližji naravni priklju¬
ček na Hrvaško, kamor so že
tako nameravali graditi želez¬
niško progo.

Najbolj odločilno pa je bilo,
da so obstajali v Zasavju veliki
odkriti zakladi premoga, ki jih
zaradi pomanjkanja promet¬
nih zvez ni bilo mogoče v ve¬
čjem obsegu izkoriščati.

V Zagorju je bila državna
topilnica cinka in svinca, ste¬
klarska industrija, šamotna
opekama in apnenice. Pri Li¬
tiji pa so bili rudniki svinca in
topilnica železa v Pasjeku.

Tehten je bil sicer pomislek,
da so kraji v savski dolini pu¬
sti in nenaseljeni, da je A' sav¬
ski ožini velika nevarnost
skalnih plazov in da bodo ne-
prilike zaradi številnih hudo¬
urnikov, vendar so proti tem
pomislekom odločili drugi
razlogi v korist izbrane varian¬
te.

V Savski dolini je bilo po¬
membno brodarstvo. Da bi
bila plovba varnejša in mogo¬
ča tudi pri nizkem stanju
vode, so regulirali savsko kori¬
to in trebili skale, ki so ovirale
plovbo. Najteže je bilo delo v
30 km dolgi ožini med Litijo
in Radečami. Tu si je poznejši
baron Jurij Vega kot mlad
inženir pridobil znatne zaslu¬
ge. Regulacija savskega korita
je bila težavna in je stala mno¬
go denaija.

Od Zidanega Mostu teče
proga na levem bregu Save,
šele na litijskem mostu Poga-

nek preide na desni breč p.
votm načrt je bil zgraditi n,:
go na vsem poteku na de-
stram. Najbrž je bil eden'
vzrokov v tem, da med fot
tvijo proge ne bi motili živai
nega brodarjenja. Če bi teki
ob desnem bregu, bi bila neu
porabna vlačilna steza, poka
teri so z volovsko in konjski
vprego vlekli natovorjene čol¬
ne proti toku. Verjetno je bil-
za tako odločitev odločilno š-
to, da bi morala graditi želez
niča po vsej soteski dovozr,
ceste na postajah v Hrastniku
Trbovljah, Zagorju in Savi
precej dragimi mostovi.

Podatke o tem, kako je Lin
ja doživela prihod prvega vla¬
ka, je težko dobiti. Zato naj
pri tem pomaga podatek, da;
prva lokomotiva prispela k
ljubljanski^ kolodvor 18. avgu¬
sta 1849. Železnico so v Ljub¬
ljani slovesno odprli 16. sep
tembra 1849. Sklepamo lah¬
ko, da je Litija obe vrsti  po¬
membnih dogodkov doživela
nekaj pred tem.

V knjigi Malerische Ansic
hten Zum Andenken an die
ErofTnung der Bahnstreckc
von Cilli bis Laibach so kratki
zapisi o postajah ob tej progi
O litijski so takrat zapisali
»Večji pomen ima srednja že¬
lezniška postaja Litija, ki leži
ob obljudeni dolini sedem n
pol milj ob Cillija. nasprot
desnem bregu Save ležečemu
enako imenovanemu kraju
Ker se v bližini priključi cest;
od Neustadla, obstaja poveza¬
va tudi do St. Osvvalda, kakor
tudi s poštno in komercialni
cesto. Zato je zraven tudi raz
širjeno sprejemno poslopje
kakor tudi nekoliko večje

skladišče. Proizvodne naprav

(obratovalnice) so orientiran
v naprave za kurišča d
strojev, vagonov za vodo
premog (tenderjev), maj
delavnice in nekaj sluzbef
stanovanj.« ■

Sedaj je železniška postaj 3
Litiji pomembna zaradi
kega prometa, k, odto«J
vpliva na življenje in delo
janov. Mnogo se J 1 , .'j,
šolo v Ljubljano, nekaj tu®
Zasavje. Na delo P a se ., j,.
vlakom tudi veliko števi
lavcev. vo! j

Dnevno, v 24. urah, p ^
postajo v Litiji povprecn ■
vlakov. Približno pol° , « a-

potniških. Potnikov je od A.

3000 dnevno, kar uvršča
sko postajo v Potniškem P nj
metu na peto mesto v o
ji. Šef postaje je od i?« 0 : ^
J ~ ,: e Marjan VVeilhgon -
met na postajah U«J g _

za skrbi še 20 delavcev,
a 10 prometnikov

Za vzdrževanje P r °fi v a
voma Sekcija za fvoP rog‘

:  prog-Nadzorno P ^

tija, kjer je za P°® di  ptf
lavcev. To delo st 3 '

vnovzdrževalni te

Jerebič. [. č

GLASILO OBČANOV Št. 2, FEBRUAR 1992

STRAN 7

OD NARODNE PESMI
DO OPERETE IN OPERE

V  počastitev letošnjega
kulturnega praznika so za
učence Osnovne šole Litija
poleg drugih dejavnosti or¬
ganizirali tudi glasbeno
prireditev Od narodne pes¬
mi do operete in opere.

V torek, 4. februarja, se
je v dvorani na Stavbah
zvrstilo okrog 700 učencev,
ki so z zanimanjem pri¬
sluhnili besedi povezovalca
Jožeta Logarja, predvsem
pa obema pevcema: Sonji
Hočevarjevi in Rajku Ko¬
ritniku. Ob spremljavi pi¬
anista Davorja Žitnika in
vezni besedi Jožeta Logarja
sta predstavila tri zaokro¬
žene sklope: narodno pe¬
sem, opereto in opero.

Mladi poslušalci, ki jim
je sicer veliko bližja mo¬
derna glasba, so prireditev
lepo sprejeli, še zlasti na¬
rodno Oženil bi se v izved¬
bi Rajka Koritnika in na¬
pitnico iz Verdijeve Travi-
ate v duetu Sonje Hočevar¬
jeve in Rajka Koritnika, ki
je zaključila lepo zamišlje¬
no, oblikovano in izvedeno
predstavo.

Večini poslušalcev je
bilo to prvo živo srečanje s
takšno glasbo, prav gotovo
pa ne zadnje.

Umetniki so z istim pro¬
gramom nekaj tednov pred
tem prav tako uspešno go¬
stovali tudi na šmarski šoli.

M. R

Umetniki Davorin Žitnik, Rajko Koritnik, Sonja Hočevarjeva in Jože Logar na odru v šmarskem kulturnem domu (od leve proti desnij.
(Foto: Janez Kobal)

t venci  7. razreda pri nivojskem pouku. (Foto: K. Šušteršič)

NOV NAČIN PRIDOBIVANJA ZNANJA

NIVOJSKI POUK

Na osnovni šoli Litija
smo pred tremi leti začeli
uvajati nivojski pouk v 7.
in 8. razred. Letošnje leto
pa smo v okviru Zavoda za
šolstvo republike Slovenije
skupaj s še osmimi šolami
v Sloveniji vključeni v pro¬
jekt nivojskega pouka.

V šolah, ki so v projektu,
se izvaja nivojski pouk pri
enem ali več predmetih,
odvisno pač od modela na
posamezni šoli.

Najpogosteje se izvaja ta
pouk pri slovenskem jezi¬
ku, matematiki, kemiji, fi¬
ziki in angleškem jeziku,
na vsaki izmed teh devetih
šol v različni kombinaciji.
Večina teh šol ima z urni¬
kom urejen nivojski pouk
tako, da lahko učenci dolo¬
čen dan ali dneve v tednu
utijujejo ali osvajajo nova
znanja na dveh ali treh ni¬
vojih. V ta namen so razde¬
ljeni v dve ali tri nivojske
skupine, kjer je učni tempo
primernejši. Ob osnovnem
istem programu dobivajo
učenci A skupine dodatne,
zahtevnejše naloge (podob¬
no kot pri dodatnem po¬
uku), učenci C skupine pa
le temeljna znanja, ob ka¬
terih se lahko dalj časa za¬
držijo (dopolnilni pouk

skoraj ni potreben). V B
skupini pa poteka program
podobno kot v klasičnem
razredu.

S takšno organizacijo po¬
uka v večji meri in enako¬
merneje zaposlimo vse
učence, to pa vodi k uspe¬
hu, otrokov uspeh pa je
njegova največja motivaci¬
ja za nadaljnje delo.

Učenci so pri razporeja¬
nju v nivojske skupine
sami aktivno sodelovali.
Vseskozi jih učitelji spod¬
bujajo k menjavanju nivoj¬
skih skupin, zlasti ko dose¬
žejo določeno znanje, ozi¬
roma, ko jim je potrebna
dodatna pomoč.

Učitelji, ki so nosilci te
oblike pouka, se v okviru
Zavoda Republike Sloveni¬
je za šolstvo aktivno izo¬
bražujejo za to nalogo.
Vsak učitelj mora za svoje
predmetno področje sproti
pripravljati gradivo, udele¬
žuje pa se tudi sestankov in
učnih nastopov, ter se vse¬
skozi strokovno izpopol¬
njuje. Vse to zahteva od
njega študijski pristop, kar
mu vzame veliko časa,
vendar je cilj »vsakemu
otroku dati največ«, sve¬
tlejši od vloženega truda.

E. K.

POMAGAJ MI, KO TE POTREBUJEM

Otroci, ki imajo težave z vedenjem, povzročajo veliko skrbi tako
staršem, šoli, okolici in vrstnikom. Dejstvo pa je, da vedenjske mot¬
nje vedno izhajajo iz čustvenih težav, ki jih otrok v sebi nosi že dalj
časa. Te čustvene težave pa nas ne vznemirjajo tako, saj ostajajo v
»družinskem krogu« in ponavadi si mislimo, da bodo že prešle.

Manjše čustvene probleme ter občasne motnje ima vsak otrok, ka¬
dar pa se te težave skoncentrirajo in so pogoste, pa lahko sklepamo,
daje z otrokom nekaj narobe in mu moramo pomagati. Čustvene te¬
žave pri otrocih se kažejo v nemirnosti, nasilnosti, jokavosti, veliki
zaskrbljenosti, napetosti, nervozi, glavobolih, močenju postelje, gri¬
zenju nohtov, zatikajočem in slabše razvitem govoru, ljubosumnosti,
preobčutljivosti, pasivnosti, neprestanem govorjenju, smehu brez
razloga in še neštetih drugih znakih, ki se prepogosto in močno poja¬
vljajo.

Vzroki za te motnje lahko izvirajo iz otroka samega ali iz družine,
pa tudi iz neuspeha v šoli.

Starše resnično začne skrbeti šele takrat, ko se pojavijo najrazlič¬
nejši vedenjski odkloni, kot so izostajanje od pouka, težave v discipli¬
ni v šoli, uničevanje lastnine, laganje, goljufanje, kraje in druge stva¬
ri, s katerimi otrok škodi sebi, ugledu svoje družine in svoji neposred¬
ni okolici. Sproži se vsesplošni alarm doma in v šoli.

Otroku navadno skušamo na vsak način dopovedati, da se to ne
sme, prej, ko pa nas je on potreboval zaradi SEBE in SVOJIH NO¬
TRANJIH problemov, mu nismo pomagali. Sedaj se bo on uprl
nam! S svojim negativnim vedenjem je pritegnil pozornost in sedaj se
vsi z njim ukvarjajo. Dosegel je zunanji cilj; trenutno je zadovoljen.

Zelo pomembna je torej naša pomoč takrat, ko je otrok zašel v te¬
žave v sebi samem. Pogovorimo se z njim, ga poslušajmo, skušajmo
odkriti, kaj ga »boli« in mu pomagajmo. Odkrijmo njegove skrbi, po¬
tolažimo ga in rešimo probleme. Če mu ne znamo pomagati pravo¬
časno, poiščimo strokovno pomoč.

Če ne bomo naredili nič. smo lahko pripravljeni, da bo prišlo do
vedenjskih odklonov, s katerimi pa se bomo morali spopasti. Otrok
si bo nabral toliko negativnih izkušenj, da bo potrebno mnogo truda,
potrpežljivosti in časa. da bo sedaj res verjel, da smo z njim. da dela¬
mo zanj, v njegovo dobro. Ob vseh drugih težavah, hitenju in delu
moramo najti vsak dan čas za otroka. Poslušajmo ga in mu na vse na¬
čine pokažimo, kako radi ga imamo.

Ob vsem. kar bomo za svojega otroka naredili, se bosta zmanjšala
možnost in tudi naš strah, da bi njegova življenjska pot krenila v na¬
pačno smer.

SPEC. PED. MARJETA MLAKAR-AGREŽ

SKUPNI TRUD - VIDNI REZULTATI

Mesec december - mesec praznikov in mesec slovesa od stare¬
ga, v pričakovanju novega, srečnega, zdravega in uspešnega leta.

Za učence na enoti s prilagojenim programom pa mesec poln
proizvodnega dela in presenečenj. Tudi letos smo pred prazniki
pridno delali novoletne ikebane, venčke, okrasne stenske vejice
in vizitke ter jih prodajali.

V tem šolskem letu v učnovzgojnem načrtu sicer nimamo pla¬
nirane šole v naravi, vendar denarna sredstva že zbiramo, če ho¬
čemo uspeti v naslednjem letu.

Z delom smo pričeli že v začetku decembra in vse dneve pri¬
dno delali. Skoraj vsak dan smo delovni čas skupaj z nekaterimi
učenici podaljšali do 14. ure. Naš trud ni bil zaman. Prislužili
smo si 12.000 SLT.

Občani naše delo že dobro poznajo, nas razumejo in nam po¬
magajo na ta način, da kupijo naše izdelke.

Pomagajo nam tudi v akcijah zbiranja starega papirja, saj smo

ga v tem šolskem letu zbrali že 3.500 kg, kar je skoraj 100 kg na
učenca. Vsem občanom, ki nas razumejo in pomagajo, želimo
srečno, zdravo in uspešno novo leto.

Na enoti pa smo poskrbeli tudi za prijeten in prisrčen zaklju¬
ček starega leta. Pri gospodinjskem pouku smo napekli različne
vrste peciva.

Učenci so se med seboj obdarovali. Po tretji uri pouka smo se
vsi zbrali v enem razredu. Šolske mizice so bile postavljene v vr¬
sto in prekrite z belimi prti ter polne peciva. Zatemnili smo
okna, prižgali sveče in z glasbo popestrili praznično vzdušje.
Iskrice v otroških očeh so osrečile tudi učiteljice. Po pojedini
smo imeli še ples. Razšli smo se prijetno razpoloženi z željami,
da se zdravi in veseli srečamo po praznikih z novimi močmi z^
nadaljnje delo.

NF.LI ŠKRBEC,
pedagoški vodja enote

8. STRAN

GLASILO OBČANOV ŠT. 2, FEBRu Ar

MOŽNOSTI, KI p NUDI ČEBELARSTVO

Čebelarstvo je lahko konjiček
ali gospodarska dejavnost, odvis¬
no od potrebe ali želje, ki jo ima
čebelar. Čebel ne moremo označi¬
ti za domače živali, saj ne morejo
preživeti, če jim odvzamemo svo¬
bodo leta in se tudi ne razlikujejo
od divjih čebel. Človek jim s pa¬
njem le nudi bolj ali manj njim in
svojemu delu z njimi prilagojen
dom, v katerem jim odvzema del
pridelka, v zameno pa skrbi za nji¬
hovo preživetje, ki je zaradi njego¬
vih posegov vanje nujno.

V urejenih gospodarskih razme¬
rah in blagostanju se predvsem
mestni in izobraženi ljudje ukvar¬
jajo s čebelarstvom največ zaradi
zapolnitve prostega časa in spro¬
stitve svojih neizkoriščenih
ustvarjalnih potencialov. Zato so
čebele nadvse primerne, kajti če¬
belar dobi ob delu z njimi zaradi
pogostih pikov spoštljiv in preta¬
njen odnos, z njimi lahko v nedo¬
gled eksperimentira in vedno zno¬
va ugotovi, da jim ni prišel do
dna. Sploh bi težko našli žival, s
katero bi lahko toliko eksperime-
tirali in ugotavljali, kaj je pri njej
možno in kaj ni.

Danes pa je čebelarstvo pri nas
kot konjiček drugotnega pomena,
ker nas vse bolj pesti revščina. Vse
več je ljudi, ki jim je plača pre¬
kratka, drugi se boje še za to služ¬
bo, vsi pa vse bolj iščemo možno¬
sti, kje zaslužiti še kak tolar. To
možnost nam lahko nudi čebelar¬
stvo kot dopolnilna ali glavna gos¬
podarska dejavnost tudi v naši ob¬
čini. V Litiji smo štirje poklicni
čebelarji, polpoklicnih, ki jim če¬
bele prinašajo do polovico dohod¬
ka, pa še enkrat toliko. Za čebelar¬
stvo imajo najboljše možnosti
kmetje in mizarji, ki si najlaže po¬
magajo pri izdelavi panjev in tisti,
ki imajo doma dobro lokacijo za
stojišče oziroma čebelnjak. Ni pa
nepremostljiv problem, ukvarjati
se s čebelarstvom Litijanu ali celo
Ljubljančanu, ki razen stanovanja

v bloku nima nič, saj čebelnjak oz.
panje lahko postavi kjerkoli in se
tja vozi, saj ima skoraj vsak na de¬
želi kakega znanca ali sorodnika,
-ki mu za majhno odškodnino od¬
stopi za stojišče primemo zem¬
ljišče.

Čebelja pasišča so pri nas slabo
izkoriščena, promet z medom se
kljub slabim časom ne bo veliko
zmanjšal, znižala se bo le njegova
cena, poraba drugih čebeljih pri¬
delkov pa se kljub vsemu poveču¬
je.

Vlaganja v čebelarstvo, tudi za¬
četna, so razmeroma majhna, tako
da je največji problem premalo
znanja in izkušenj, nepoznavanje
smeri razvoja čebelarstva in neor¬
ganizirana specialistična svetoval¬
na služba. Za človeka, ki se odloča
za čebelarjenje, je pomembno na¬
slednje: Prevažanje na paše, po¬
sebno v druge republike, bo za na¬
prej verjetno odpadlo. Ostalo bo
le še prevažanje čebel na lokalne
paše, za kar prevozni čebelnjaki
niso nujni. Lov velikih prevaže-
valcev za dobrimi stojišči, ki jih je
dovolj, le najti jih je težko, se je že
pričel. Pri stojiščnem čebelarjenju
bodo prišli bolj do izraza prostor¬
ni nakladni panji, ob katerih ima¬
mo pri oskrbi manj dela in nepri¬
merno več možnosti, laže jih sami
izdelamo, predvsem pa lahko v
njih pridelamo tudi nad 100 % več
medu kot v AŽ panjih. Tudi pri
AŽ panjih, ki jih je v Sloveniji še
vedno nad 90 %, gre razvoj v smer
povečanja prostornine, predvsem
z zaklado, s pomočjo katere lahko
pridelamo 50 do 100 % več medu.

Nakladne panje tudi laže razme¬
ščamo na poizkusna in stalna sto¬
jišča in brez večjih težav prevaža¬
mo z enega na drugega, saj razme¬
roma drag čebelnjak zanje ni po¬
treben.

In kakšna so pasišča v naši obči¬
ni? Povsem povprečna. V južnih

predelih občine so predvsem stal¬
ne cvetlične paše, na vzhodnem in
severnem predelu pomešane z li¬
povo, zahodno od Litije imamo
bogata in znana kostanjeva pasi¬
šča, nekaj je pa tudi nestalnih
smrekovih in hojevih paš. Dolina
reke Save je za lokacije stojišč in
čebelnjakov najslabša, ponekod
celo neprimerna, saj megla po¬
vzroča previsoko vlago in s tem
večjo možnost bolezni, krajša na¬
biralni čas čebel, predvsem pa
slabša pogoje medenja. Okolica
Litije, Šmartna, Kresniškega
Vrha, Vač, Štangarskih Poljan,
Vintarjevca, Moravške gore in
polšniških dolin pa je prenaseljena
s čebelami. Povsod drugje je v
glavnem še dovolj neizkoriščenih
lokacij.

Neprimerne so lokacije v
ozkih dolinah, na vetrovnih sle¬
menih hribov in na osojnih sever¬
nih pobočjih, najboljše so pa pri¬
sojne zatišne lege pod vznožji niz¬
kih gričev, kjer je toplo, kjer mrzli
vetrovi in visoki hribi ne otežujejo
leta čebelam. Primerne lege za
stojišča panjev sem določil po pri¬
povedovanju drugih čebelarjev, po
lastnih izkušnjah, zadnje čase pa
tudi s pomočjo globinske intuicije.

Kako pomembno za uspeh čebe¬
larjenja je dobro pasišče, primemo
število čebeljih družin na njem in
izbira panjskega sistema, bom po¬
nazoril s podatki iz strokovne lite¬
rature in z lastnimi izkušnjami:

Najboljša stojišča v občini zmore¬
jo dati ob idealnih tehnoloških po¬
gojih (le dvajset družin na stojišču,
primeren panj, dovolj razvita dru¬
žina ob pogoju, da ta ne sede na
roj) do 60 kg medu na leto (dese¬
tletno povprečje), če čebelarimo v
LR panjih, medtem ko dajo naj¬
slabša stojišča (ta so ob reki Savi
okoli Litije in Kresnic) le okrog
10 kg. Težava pri dobrih stojiščih
je le v tem, da so v glavnem v
odročnih krajih in da so za take

_ PLANINSKI KO TIČEK

POGOVOR Z ANO MOHAR-ČAČO

Za delo na področju planinstva in športa je Ana MOHAR prejela
najvišje priznanje občine Litija. Tudi to je bil razlog za ta pogovor.

donose potrebne večletne izkušnje
ali stalna strokovna pomoč. Glede
števila panjev pa velja naslednje:
če je na nekem stojišču ena sama
družina in ta prinese 20 kg medu,
bo v istih pogojih 20 družin prine¬
slo 15 kg oz. skupaj 300 kg, 60
družin 6 kg oz. skupaj 360 kg, 100
družin pa le 3 kg ali skupaj
300 kg, ostalo bodo porabile za
svoj obstoj! Zato je smotrno imeti
na enem stojišču le okrog 20 na¬
kladnih ali 25 do 30 AŽ panjev.

Kako je pa z vrsto panjev? V ena¬
kih pogojih bo kranjič prinesel
13 kg medu, AŽ panj 23 kg, AŽ
panj z zaklado 43 kg, LR panj
56 kg, farrarjev panj 64 kg, dvo-
matični farrarjev panj pa 93 kg!

Torej je še kako pomembno, kate¬
ro vrsto panja bomo izbrali in ko¬
liko družin bomo imeli na enem
mestu! Med posameznimi stojišči
oz. večjimi čebelnjaki pa naj bo
vsaj dva kilometra zračne razdalje!

Tisti, ki že imajo AŽ panje, bodo
te lahko izboljšali-z zaklado, dru¬
gim bi pa priporočal LR ali farrar¬
jev nakladni panj.

Janez Firm

RAZPIS

MLADI IN KMETIJSTVO

10

na D 0 .

Vsi mladi na podeželju:

Zveza Slovenske kmečke mladine bo tudi
organizirala 7. občinsko tekmovanje »Mlad'
kmetijstvo«, ki bo predvidoma 28 . 3 . 1992 '

lah pri Litiji.

Tekmovanje bo vsebovalo 6 vprašanj za
ekipo. Ekipe štejejo po tri člane z največ srdni^ 1 ?
sko izobrazbo. J

Za letos so predvidene naslednje teme:

1 . Zadružništvo

2 . Računalništvo na kmetijah

3 . Biološko kmetovanje

Za udeležbo ekip na tekmovanju je čas prijave
popolnim naslovom tekmovalcev do 8. 3. 1992 S
sedežu ZSKM (KZ Litija, Valvazorjev trg 3) 0 b sre
dah od 8. do 10. in od 14 . do 16 . ure ali p 0  telefonu
881-322  ali na naslov Metka Habjan, tel.: 877-155

Gradivo iz omenjenih tem boste dobili na sedežu
ZSKM (KZ Litija). I

Pričakujemo vaše sodelovanje!

Odbor Zveze Slovenske
kmečke mladine Litija

Litijska knjižnica je  i' okviru akcije Mesec knjižnice  >■ Šmartnem organizirala II. februarja  v Šmarski
dvorani literarni večer, ki je privabil okoli 100 Šmarčanov in okoličanov. Pisatelj Ivan Sivec je na njem
predstavil svojo najnovejšo knjigo o Petru Pavlu Glavarju z naslovom IN VEČNO BODO CVETELE
LIPE, ki je izšla v letošnji redni zbirki Mohorjeve družbe. Večer so popestrili še dramski igralec Andrej
Kurent z Glavarjevimi pridigami, Miha Dovžan s svojimi citrami in Matija Remse, ki je predstavil delo
najstarejše slovenske založbe - Mohorjeve družbe. (Foto: K. Š.)

Ana, poznamo te predvsem
kot neutrudno mentorico mla¬
dinskega odseka PD Litija in
planinsko vodnico. Kakšne na¬
črte imaš za letošnje leto?

Že 14. marca se bomo ude¬
ležili zimskega vzpona na Sne¬
žnik. Na pomlad bomo obi¬
skovali zasavsko hribovje, v
sezoni pa bomo organizirali
tudi več dvodnevnih izletov v
visokogorje za osnovnošolce
in srednješolce.

Tako kot vsako leto bo tudi
letos največ dela s planinskim
taborom. Že lani smo se odlo¬
čili, da bomo taborili na Jezer¬
skem. Izkušnje pa so me pre¬
pričale, da je najbolje, če raz¬
pišemo dve izmeni, saj je lani

i

v eni izmeni bilo že kar preveč
ljudi. Že prihodnje dni bom
morala začeti s pripravami,
saj je za to, da štirinajstdnevno
bivanje \c naravi poteka brez
težav, potrebno veliko trdega
dela.

V kratkem bom tudi začela
pripravljati ekipo za republi¬
ško tekmovanje Mladina in
gore. Tudi letos se bomo ude¬
ležili srečanja zasavske mladi¬
ne. Le da bomo imeli tokrat
manj skrbi, kot pa lani, ko
smo bili mi organizatorji, zelo
uspelega srečanja na Jančah.

Kaj pa tvoji osebni planinski
načrti?

Zaradi takšnega angažiranja
z mladino in podpredsedniški¬
mi posli, skorajda ne utegnem
hoditi v hribe le za svoj užitek.
Kljub temu, pa bi se rada letos
povzpela z italijanske strani
na Kanin, Svinjak, dokončala
koroško transverzalo. Veselijo
pa me tudi ture po brezpotjih,
tako načrtujem obisk martulj-
ških vrhov.

Aktivna si tudi v društvenem
življenju?

Nisem sicer ljubitelj sej,
vendar se je o stvareh potreb¬
no dogovoriti. Sem podpred¬
sednica društva, hodim na seje
ZTKO. Veliko časa, pa mi
vzame tudi delovanje in izpo¬
polnjevanje v okviru Mladin¬
ske komisije Planinske zveze
Slovenije.

Vzgojila si kar lepo število
litijskih planincev. Kakšni so
rezultati?

Skozi planinske tabore, pla¬
ninske šole in druge oblike je v
resnici šlo veliko mladih.
Opažam, da smo tistim, ki so
začeli v hribe hoditi z nami,
uspeli privzgojiti pravilen na¬
čin hoje, opreme in ravnanja z
odpadki. Zlasti pa jim ostane
občutek za planinstvo kot dru¬
žabno dejavnost. Številni mla¬
di, ki so začeli s planinskim
krožkom v osnovni šoli, si
kasneje poiščejo druge konjič¬
ke, ko pa odrastejo jih znova
srečujem na planinskih poteh.

Zlasti pa me veseli, da je že
kar nekaj mojih današnjih po¬
močnikov pri izvedbi taborov
(npr. Roman Ponebšek, Bojan
Kozlevčar, Rok Mlakar) zače¬
lo s hojo v hribe na taboru ali
v planinskem krožku. Najbolj
pa sem bila vesela, da so moji
mladi planinci za nagrado za
uspešno dejavnost naše Mla¬
dinske komisije bili nagrajeni
z brezplačno udeležbo na
mednarodnih taborih v Nem¬
čiji, Avstriji pa tudi pri nas.

Čači v imenu bralcev Glasi¬
la občanov čestitamo za ob¬
činsko priznanje in tudi za
zlati znak mladinskega vodni¬
ka, kiji gaje podelila PZS. Že¬
limo ji še veliko prijetnih tre¬
nutkov v hribih.

Borut VUKOVIČ

7ABIL0

Mladinska komisija PD Litija organizira avtobusni izlet na 18. zimski pohod na
Snežnik (1796 m), v soboto, 14. marca 1992

ZAVETIŠČE NA VELIKEM SNEŽNIKU (1796 m*)
PD Snežnik Ilirska Bistrica

Avtobus bo odpeljal izpred Centromerkurja ob 5. uri, vrnitev bo v vece
urah.

Hoje je v obe smeri za štiri ure.

Udeleženci naj imajo zimsko opremo (gamaše, palice).

Vabimo tudi starejše planince, da se nam priključijo.

Prijave sprejema Ana MOHAR, na telefon 881-350 (zvečer).

GLASILO OBČANOV ŠT. 2, FEBRUAR 1992

STRAN 9

Bolečina je k joku nabrana
in včasih privre na oči.

Od nje nas kol živa rana
duša skeli.

(N. Grajenaver)

ZAHVALA

ob boleči izgubi brata in strica

ANTONA

POVŠETA

iz Zagozda št. 9

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in Osnovni šoli Dole in
Gabrovka za darovano cvetje in počastitev njegovega spomina. Posebna za¬
hvala velja sosedu Mirku Vrtačniku za vso pomoč in govor, Godčevim iz Li¬
tije moškemu pevskemu zboru iz Polšnika za zapete žalostinke in g. župni¬
ku za pogrebni obred. Hvala tudi Miri Resnik in Domu Tišje za vso skrb.

Vsi, ki smo ga imeli radi!

Pomlad bo na tvoj vrt prišla
in spraševala, kje si ti,
sedla bo na rožna tla
in jokala, ker le ni.

ZAHVALA

Prenehalo je biti srce naše drage žene, mame, babi¬
ce in sestre

DRAGICE

VIDIC

iz Zglavnice

Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za
izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njeni zadnji poti.
Posebej se zahvaljujemo govorniku za besede slovesa ob grobu, pevcem za
zapete žalostinke in duhovniku za opravljen obred.

Vsem še enkrat iskrena hvala!

Žalujoči: mož Zdravko, sin Boris z družino, sestra Barbka z družino

in drugo sorodstvo

IN MEMORIAM

RAFAEL ŠINIGOJ

(* MCMIV + MCMXCII)

Njemu je bilo takrat že
mnogo, meni malo in ne¬
kako mu ni uspelo - kaj
šele po vrsti - našteti vseh
svojih sestra in bratov.
Tolkli smo revščino, je re¬
kel. Z dvanajstimi je ostal
sirota in vojna ujma jih je,
iz takrat Domberga, zane¬
sla v Mokronog in njega še
dalje v Ljutomer do strica
Ignaca, ki je bil šele na
noge postavljal malo us-
njamo. Dom ni bil topel;
pastiril je in hlapčeval. Na-
glašal je vedno po svoje in
za tiste čase dejal: »Garali
smo.« V uk usnjarske obrti
ga je stric vzel osemnajste¬
ga leta in dvajsetdrugega je
postal pomočnik. Bila pa je
takrat lepa navada, uve¬
ljavljena še unter k.u.k Re-
gierung, da je šel izučeni za
čas k drugemu mojstru,
tako tudi on v Gradec. Do
leta tridesetprvega je bil po¬
močnik in nato delovodja v
Ljutomeru. V odpustnico
mu je gospodar na koncu
zapisal: »Imenovani je bil
celi čas priden, pošten, za¬
nesljiv ter je svoje delo ved¬
no redno opravljal, tako,
da ga vsakemu najtopleje
priporočam. Izstopa iz mo¬
jega obrata na svojo lastno
željo ter je popolnoma iz¬
plačan in zdrav odpuščen.«

Istega leta, za svečnico
(vsaka svečnica je bila za
njega kot osebni praznik,
ko je šel, kot -bi rekli, na
svoje), je prišel v Šmartno
k tovarnarju Francetu in
kasneje Pavlu Knafliču. Pri
tej hiši je užival popolno
zaupanje kot človek in kot
gerber. Fra-Rna podplat
(spet njegov akcent), ki je
bil_ tudi njegov, je vedno
našel dobrega kupca, tudi

preko meje. Prišla je nova
vojna, negotovost in še
skrb za družino zraven. Za¬
dnje vojne dneve sta s fa-
brikantom za las utekla
beli krogli, ki sta krupone
»lifrala« rdečim v hosto.

Prišla je tako imenovana
svoboda in usoda se je z
njim vseskozi poomalem
poigravala. Kar nekako od¬
več jim je bil s svojo držo:
prvi v fabriko, zadnji iz
nje, vmes pa delo, red, ka¬
kovost, doslednost, natanč¬
nost ...,  popoldan pa spet
obhod po obratu - včasih
tudi z deco (male oči so
zrle v globoke jame in v
umazane preznojene može,
žene in fante). Takšen je bil
in to gaje krasilo.

Bil je tudi mož in oče
dveh in dvema. Trd, neiz¬
prosen, pa hkrati mil in do¬
ber. Veliko ni govoril - še
manj o sebi - raje delal in
misel je ohranil čisto v sta¬
rost.

Ata, bodi in ostani z Bo¬
gom.

filius

Šmartin, belega prosinca
- pred svečnico.

ZAHVALA

Ob izgubi očeta, starega očeta, brata in tasta

IGNACA

DOLSKA

z Leskovice

se lepo zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki
ste nam priskočili na pomoč, darovali cvetje in ga v velikem številu pospre¬
mili k zadnjemu počitku.

Zahvaljujemo se tudi župniku, g. Franciju Kaduncu za lepo opravljen
obred, javorskim cerkvenim pevcem in mladinskemu cerkvenemu zboru iz
Šmartna ter g. Martini Kamnenovič za obiske na domu.

Vsi njegovi

ZAHVALA

Ob boleči izgubi drage mame in stare mame

IVANKE

POTISEK

iz Male Kostrevnice

se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem
za darovano cvetje, sveče, izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.

Posebna zahvala pevcem, župniku za lepo opravljen obred in Albinu Je¬
senšku za poslovilne besede.

Žalujoči: vsi njeni

Usodi nisi sam gospod,
pospravi  vse, pripravi se:
ne veš, kdaj treba bo na pot.

(O. Župančič)

ZAHVALA

Ob izgubi moža in očeta

JANEZA
POGRAJCA

z Dol pri Litiji 23

se najiskreneje zahvaljujeva vsem sorodnikom in sosedom, posebno g. Milici
Vertot, g. Mirku Vrtačniku za vso pomoč in govor, sodelavcem Osnovne
šole Gabrovka in Dole, Petrolu Celje in g. župniku za pogrebni obred.

Hvala vsem, ki ste bili v težkih trenutkih z nama.

Žalujoča: žena Ema in sin Dejan

ZAHVALA

Ob boleči izgubi našega dragega moža in očeta

ANTONA

MOHARJA

iz Kresniškega Vrha

se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom za nudeno pomoč v težkih trenutkih.

Hvala tudi g. Stanetu Pepelnaku za poslovilne besede, pevcem za žalostin¬
ke in g. župniku za opravljen cerkveni obred.

Žalujoči: žena Tina ter hči Nada

TRGOVINA

GAJ

Podkraj 2, LITIJA
Tel.: 881-276

NOVO V TRGOVINI GAJ:

TOMOS -

REZERVNI DELI
ZA MOPEDE

Ostala ponudba:

- orodje za vrt, semena in zaščitna sredstva

- hrana in oprema za male živali

- krmila za kokoši nesnice

- velika izbira hrane in sredstev za pripravo
akvarijske vode (za ribe in vodne želve)

- verige in meči za motorne žage

Nov delovni čas: ob delavnikih od 8. do 19. ure,
ob sobotah od 8. do 12. ure

ZA OBISK SE PRIPOROČAMO!

O ti kruta smrt nemila,
kako oster je tvoj meč.
solza bo tvoj grob rosila,
ko le ni med nami več.

ZAHVALA

Po dolgi in hudi bolezni nas je v 83. letu zapustil
naš dragi mož, ata, stan ata in praded

FRANC

ZAGORC

Ravne pri Polšniku

Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ter do¬
brim sosedom, ki so nam na kakršenkoli način pomagali, nam izrekli soža¬
lje, mu darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga spremili na njegovi za¬
dnji poti.

Zahvaljujemo se MPZ Polšnik in g. župniku za obred. Posebna zahvala
Lenki in Vidi Zagorc, družinama Vodenik in Kralj ter Berti Kotar.

Vsem še enkrat iskrena hvala.

Vsi njegovi

Nikoli ne boš vedel.  V SPOMIN

kako smo trpeli s teboj.  _ _ . .

nikoli ne boš vedel.  Mojemu predragemu sinku

kako srce joče za teboj.

17. februarja 1992 sta minili dve žalostni in boleči
leti, odkar nas je po težki bolezni mnogo prezgodaj
zapustil naš ljubi sinko, bratranec, nečak in vnuček

VILI

CERAR

iz Litije

Neizmerno te pogrešamo, vse je tako pusto in prazno brez tebe.

Hvala vsem, ki se ga spominjate!

Njegova mamica ter vsi ostali sorodniki

Ljubila si zemljo,
ljubila si dom,
zdaj pa brez tebe
prazen je dom!

ZAHVALA

Ob boleči izgubi naše drage mame

ANE

VOJE

s Save

se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na
njeni zadnji poti.

Posebna zahvala zdravstvenemu in strežnemu osebju Doma Tišje, g. žup¬
niku za lepo opravljen obred, pogrebcem, sosedom za darovano cvetje in
maše ter pevcem KUD Polšnik za lepo zapete pesmi.

Se enkrat vsem iskrena hvala!

Žalujoči: njeni otroci z družinami

DEŽURSTVA TRGOVIN

LITIJA

Sobota: trgovine so odprte do 18. ure po nasled¬
njem razporedu:

- peto soboto v februarju in tretjo soboto v mar¬
cu: Centromerkur - Valvasorjev trg;

- prvo in četrto soboto v marcu: Kmetijska za¬
druga - Valvasorjev trg in Mercator - Rozmanov
trg;

- drugo soboto v marcu: Emona - Valvasorjev
trg in Mercator - pri banki.

Trgovina Mercator na Graški Dobravi je zaradi
preurejanja še vedno zaprta.

Odpiralni čas ostalih trgovin v Litiji in Šmartnem
se ob sobotah in nedeljah ni spremenil.

mali OGLASI

Prodam 2 ha pretežno bukovega gozda v bližini Velike Gobe.
Ponudbe prod šifro »Gozd«.

Dvosobno družbeno stanovanje s centralno kurjavo v Jevnici
TAKOJ zamenjam za podobno ali manjše kjerkoli v Litiji. Na¬
slov v uredništvu Glasila občanov.

Poceni prodam etažno centralno peč TVT 17 Termik, rablje¬
no samo štiri mesece.

Jakob Burkelc, Moravče 97,61274 Gabrovka.

6-tedenske rjave ' n  grahaste jarkice ter bele piščance bomo
prodajali od 7. 3. 1992 dalje.

PREVOLŠEK - Čatež, telefon: 068 48-366

Zemljišče, primerno za sadovnjak, postavitev čebel¬
njaka ipd., cca. 1000 m 2  v Sv. Večeru nad Podrojami
prodam Tel. 881-660.

10. STRAN

GLASILO OBČANOV ŠT. 2.

£EBRUa R]

EKOLOŠKI TEST

ALI ŽIVITE EKOLOŠKO?

Varstvo naravnega okolja je postalo aktual¬
no po vsem svetu. Človekovi posegi v naravno
okolje so marsikje že tako načeli prvotno oko¬
lje, da so življenjski pogoji živih bitij že kar
usodno ogroženi. Posledice človekovega ne¬
spametnega poseganja v prostor so ponekod že
nepopravljive, zato so se v mnogih, zlasti na¬
prednih državah, nadvse resno lotili ohranja¬
nja naravnega okolja. Pri tem je seveda odlo¬
čilnega pomena vsakodnevni način življenja
ljudi in njihov celovit odnos do okolja.

In kako je pri nas? Ta kratek test Vam bo
dal odgovor na vprašanje, če je način Vašega
življenja okolju prijazen. Pri vsakem vpraša¬
nju obkrožite en odgovor, na koncu pa Vam bo
seštevek točk, ki jih dobite, povedal, če živite
ekološko.

1. Perilo, ki ga nosim, je: Točk:

a) vedno opramo s pralnimi praški brez fosfa¬
tov 5

b) včasih je oprano s pralnimi praški brez fosfa¬
tov 3

c) vedno je oprano s praški, ki imajo fosfate 1

2. Avto perem:

a) na dvorišču 1

b) v enem izmed potokov 0

c) v avtopralnici 3

3. Olje v avtomobilu menjam in z njim ravnam

takole:

a) menjam ga sam, odpadno olje zlijem v po¬

tok, kanalizacijo ali kam drugam 0

b) menjam ga na bencinski črpalki 5

c) menjam ga sam, odpadno olje oddam Petro¬

lu ali drugemu podjetju za nadaljnjo upora¬
bo in ravnanje 3

4. Medtem, ko umivam zobe, ravnam s toplo

vodo takole:

a) pusti m jo teči 1

b) zaprem jo, jo spet odprem, ko si izmijem

usta 3

5. Z odpadki ravnam takole:

a) vse zmečem v kanto, ki jo podjetje izprazni 3

b) biološke odpadke uporabim za kompost,

ostale vržem v kanto 10

c) biološke odpadke uporabim za kompost,

ostale odpeljem na bližnjo divjo deponijo 1

č) biološke odpadke uporabim za kompost; pa¬
pir, steklo in ostale uporabne odpadke dam
v posebne zabojnike ali jih prodam, vse dru¬
ge odpadke pa vržem v kanto 15

d) biološke odpadke uporabim za kompost, pa¬

pir, steklo in ostale uporabne odpadke dam
v posebne zabojnike ali jih prodam, vse osta¬
lo odpeljem na divjo deponijo 5

V_

e) vse odpadke odpeljem na divjo deponijo, v

gozd, potok ali Savo 0

f) zmečem jih v kanto, večje kosovne odpadke

odpeljem na deponijo v Ponoviče 8

6. Kolikokrat si že odpeljal odpadke v gozd,

potok ali Savo:

a) enkrat ali dvakrat 0

b) 3- do 5-krat 0

c) večkrat 0

d) nikoli 5

7. V trgovini nakupujem takole:

a) vse kupljeno blago mi dajo v PVC vrečke 1

b) vse kupljeno blago zložim v torbo, ki jo pri¬
nesem s seboj 3

c) nekaj dam v svojo torbo, nekaj pa v PVC

vrečko, ki mi jo dajo v trgovini 2

8. Kadar je v dolini inverzija (toplotni obrat), ko
je v višjih legah topleje, v nižjih pa hladno)
ravnam takole:

a) po opravkih grem z avtom 1

b) po opravkih grem peš 3

c) včasih se peljem z avtom, včasih grem peš 2

9. Na mopedu (motorju, avtu) imam izpušno cev:

a) predelano, tako da bolj vleče, pa čeprav je

bolj hrupen 0

b) originalno, kot je bila tovarniška izdelava 2

c) nimam izpušne cevi 0

10. Ko za hip skočim v trgovino ali drug lokal:

a) pustim avtomobilski motor vžgan 0

b) ga ugasnem 1

c) pustim ga teči, če se na zadržim dalj kot 3

minute 0

11. Na izletu z veselo družbo:

a) utrgam nekaj cvetic, ki niso zaščitene 1

b) sem ter tja utrgam tudi kakšno zaščiteno 0

c) ne trgam rož 3

12. Pozimi se ogrevamo s kurjenjem:

a) drv 4

b) premoga 1

c) kurilnega olja 3

d) , elektrike 2

e) plina 5

13. Na izletu zagledam kačo:

a) brez razmišljanja jo ubijem 0

b) pustim jo na miru in grem dalje 3

c) če je strupena, jo ubijem 1

14. V grlu in ustih se mi nabere pljunek:

a) takoj ga izpljunem, kjerkoli že sem 0

b) počakam, da najdem primerno mesto in ga

izpljunem 1

c) izpljunem ga v žepni robec 2

15. V katere investicije bi morali vlagati denar:

a) hidromelioracije, osuševanja, regulacije rek
in potokov 0

b) čistilne naprave in plinovode

c) gozdne ceste 5

16. Za izboljšanje gospodarskega stanja bi morali- '

a) razviti vsakršno industrijo, samo da prinaša

denar 1

b) razvijati samo okolju prijazno industrijo

c) razvijati vsakršno industrijo, ki prinaša de- 5  i
nar, vendar s čistilnimi napravami

17. Za vsak poseg v prostor bi bilo potrebno:

a) izdelati presojo vplivov na okolje j

b) presojo vplivov na okolje izdelati samo za

večje posege v prostor JI

c) presojo vplivov na okolje ni potrebno izdela-

*' 1

18. V občini imamo precej ekološko neprijaznih
tovarn:

a) potrebno bi jih bilo zapreti a 1

b) prestrukturirati proizvodnjo 5 !

c) opremiti s čistilnimi napravami 5

d) pustiti jih pri miru, dokler ustvarjajo dobi¬
ček ]

19. Kateri tip okolja Vam je najbolj všeč?

a) okolje, kakršnega je ustvarila narava 5

b) okolje, ki si gaje človek uredil po svojem

okusu 3

c) okolje, ki služi izključno koristim industrije 1

20. Močvirje je:

a) neizkoriščena površina, ki ga je treba izsušiti 0

b) naravni biotop, ki gaje treba ohraniti kot

naravno dediščino 5

c) očistiti dno in brežine ter ga uporabiti za re¬
kreacijo 1

Če ste dosegli:

manj kot 25 točk: vaše življenje ni ekološko. Zaradi
takih, kot ste vi, je narava zasvinjana, vode onesnaže¬
ne, zrak zastrupljen in zaradi vas umira živa narava in
ljudje. Temeljito spremenite svoj način življenja, zgle¬
dujte se po ekološko vzgojenih ljudeh, začnite brati
ekološke članke.

Od 26 do 48 točk: ekološko živite na nizki ravni.
Premalo razmišljate o varovanju naravnega okolja.
Vendar čisto na dnu še niste in še se lahko rešite iz tak¬
šnega načina življenja. Koristilo vam bo prebiranje
ekoloških člankov, zamislite si, da bi vi imeli takšno
okolje, kot ga povzročate s svojim ravnanjem doma v
spalnici ali na dvorišču.

Od 49 do 74 točk: Mislite sicer, da živite ekološko,
vendar se ne zavedate vseh posledic, ki nastajajo zaradi
vašega včasih naravi neprijaznega ravnanja. Negativne
ocene sicer nimate, da boste živeli v celoti ekološko,
pa morate spremeniti še nekaj slabih navad.

Nad 75 točk: Vaše življenje je ekološko. Če bi vsi
ravnali tako kot vi, bi se danes še vedno kopali v Savi
in na izletu v naravo ne bi srečevali kupov odpadkov.

J

PREPREČUJMO POŽARE

GOSPODINJSTVA

V zadnji številki Glasila občanov sem vas seznanil z možnimi vzroki
požarov na kmetijah, to nadaljevanje pa bo posvečeno našim stanovanjem
in nevarnostim, ki nam v njih pretijo.

Naša stanovanja-so vseipogoče: od kuhinj, igralnic, garderob, spalnic,
skladišča raznega materiala do kurilnic in podobno. V teh prostorih nam
na vsakem koraku pretijo nevarnosti, če naše gospodinjske aparate in
ostalo opremo uporabljamo nestrokovno ali če so ti aparati oz. oprema
poškodovani. Aparati, kot so štedilniki, hladilniki, pralni stroji, bojlerji
ali celo luči, so že dostikrat bili vzrok raznih nesreč in požarov.

j PLIN j n  zračnem mestu. Ne sme- Kako uporabljamo plin?

V STANOVANJU mo jih hraniti v kleteh, Prostor, v katerem so

Plinska jeklenka mora stopniščih ali na mestih, plinske naprave, mora biti

biti shranjena na hladnem kjer deluje nanje toplota. vedno dobro zračen. Red¬

no preverjamo, če so spoji
instalacij in naprav dobro
tesnjeni. Preizkus tesnosti
opravimo z milnico, nika¬
kor pa ne s plamenom.
Pred uporabo odprimo

ventil na jeklenki, prižgi¬
mo vžigalico in šele zatem
ventil gorilnika. Po upora¬
bi plinske naprave zaprimo
ventil gorilnika in ventil na
jeklenki. Posebno nevar¬
nost predstavlja uhajanje
plina v prostor, ki pomešan
z zrakom, tvori eksplozij¬
sko zmes. Če zavonjamo
plin v prostoru, ne prižgi¬
mo luči, vžigalic ali pred¬
metov, ki lahko povzroče
iskro. Zaprimo ventil na je¬
klenki in prostor dobro
prezračimo. Plin je težji od
zraka in se drži pri tleh, ■
zato je težko zračiti poseb¬
no pritlične prostore. V
kleteh se plina tako ali

le sme shranjevati al'

bjati. Kaj pa uporab
ih peči. Te se
uporabljati v spa
rih in v prostor -
i možno stalno n

0 nad pečmi. D aa .
:či ne ustrezajo tei

1 predpisom, ker P
nimajo naprave

"»ar-ss

in termostata,
kontrolorji g° r ^

) biti vgrajeni v
-, drugače se ne

(Dalje pn

ihodnp

GLASILO OBČANOV ST. 2, FEBRUAR 1992

STRAN 11

A

ŠPORTNE PRIREDITVE OB PRAZNIKU KS JEVNICA

Kot vsako leto je tudi tokrat ŠD ENOTNOST iz Jevnice orga¬
niziralo športne prireditve v počastitev praznika domače krajev¬
ne skupnosti.

V soboto, 25. januarja, je bil rekreacijski pohod v Zgornjo Jev¬
nico, katerega seje udeležilo okoli trideset krajanov. Pot je pote¬
kala po jevniški dolini, mimo vodovodnega zajetja do Policove-
ga mlina, ki edini še obratuje v jevniški krajevni skupnosti. Po
ogledu mlina smo pot nadaljevali mimo Štefulove kmetije, kjer
nas je čakalo okrepčilo, potem pa naprej k Balantinu na odprtje
razstave slik, katere organizatorje bil KUD Jevnica. Po otvori¬
tveni slovesnosti in ogledu slik, smo se po zahodnem pobočju vr¬
nili v dolino.

V četrtek, 30. januarja, je bilo tekmovanje v strelajnju z zrač¬
no puško, na katerem je sodelovalo petdeset krajanov oz. osem¬
najst ekip.

Rezultati posamezno:

ženske - 1. Smrkolj Darja - 63 krogov, 2. Kukoviča Ana - 42

krogov, 3. Kisovec Ana - 37 krogov;

moški - 1. Kisovec Rado - 84 krogov, 2. Koncilja Franc - 84
krogov, 3. Obolnar Lado - 79 krogov.

ekipno - 1. ekipa soseske Golišče (Obolnar Lado, Turkič Mu-
hamed, Kokalj Tomaž-219 krogov), 2. ekipa ŠD ENOTNOST
Jevnica (Godec Jože ml., Udovič Vinko, Kisovec Rado - 216
krogov), 3. ekipa LD Kresnice (Koncilja Franc, Groznik Brane,
Maršič Marjan - 205 krogov).

Zmagovalci posamezno so prejeli kolajne, prvouvrščena ekipa
pokal, druga in tretja pa diplome.

Vsako leto je potekal tudi šahovski turnir med podružničnimi
šolami Jevnica, Kresnice in Sava, ki pa je bil letos prestavljen na
kasnejši čas zaradi polletnih počitnic.

Vsem sodelujočim se zahvaljujemo za sodelovanje, zmagoval¬
cem pa čestitamo za uspeh. Zahvaljujemo se tudi pokrovitelju,
svetu KS Jevnica, za pomoč.

GJ

PRIZNANJA - MEDALJE »ZDRAVO 1992«

Prijatelji športa in rekreacije ste prav gotovo že pogrešali
novic o športnih in telešnokulturnih prireditvah za akcijo
»Zdravo«. Zaradi znanih lanskoletnih razmer v Sloveniji in
pomanjkanju denarja te akcije lani, žal, nismo mogli izpelja¬
ti, čeprav so naša društva večino prireditev navkljub težavam
vseeno uspešno organizirala. Letos se bo treba za pridobitev
medalje »Zdravo 1992« udeležiti vsaj treh izmed naslednjih
sedmih športnorekreativnih prireditev množičnega značaja,
kijih prirejajo v okviru koledarja ŠZS organizatorji:

- 27. 4.1992 - Tek na Petelinjek - ŠD Presad Gabrovka

- 17. 5. 1992 - Litijski tek - TVD Partizan Litija

- 31. 5. 1992 - Kolesarski vzpon na Geoss - TVD Parti¬
zan Litija

- 26. 6. 1992 - Juriš na Janče z gorskimi kolesi - ŠD Jev¬
nica

- 28. 6.1992 - Duatlon Geoss-TVD Partizan Litija

- 14. 11. 1992 - Pohod po Levstikovi poti - List in C1DM
Litija

- 13. 12.1992-Pohod na Tišje-PD Litija

Poleg naštetih prireditev šteje lahko kot ena opravljena de¬
javnost tudi udeležba na. državnem prvenstvu v katerikoli
disciplini, ali pa tekmovanje v občinski trim tenis ligi.

Vse nadaljnje podrobne informacije in kartončke za sode¬
lovanje dobite po pošti na naslovu:

Občinska športna zveza - ZTKO Litija, p.p. 45, 61270 Li¬
tija (Za Zdravo 92), ali pa v času uradnih ur vsako prvo sredo
v mesecu med 16. in 17. uro v prostorih občinske upravne
zgradbe, soba 46.

ZVEZA TELESNO-KULTURNIH ORGANIZACIJ

LITIJA

OBČINSKO PRVENSTVO V MALEM NOGOMETU

(rb) Konec januarja je
bilo v športni dvorani v Li¬
tiji organizirano občinsko
prvenstvo v malem nogo¬
metu. Na njem je sodelova¬
lo 20 ekip in poleg tega še
štiri veteranske ekipe
(Kresnice, Hotič, Rekrea¬
tivci 77 in Hip mark). V
prvem krogu tekmovanja
so bile ekipe razvrščene v
skupine po štiri, kjer so
igrali vsak z vsakim.

V prvi skupini, kjer so
igrali Inženiring Šarbek,
Postaja milice, Bor in Muc
bazar, je bila najboljša eki¬
pa Inženiringa Šarbek. V
drugi skupini so igrali Bu¬
merang, Ligra, Hip mark
m Zajčki, v nadaljevanje se
je uvrstila ekipa Bumerang.
V tretji skupini so igrali
Lese, El Dorado, Spodnji

Na podlagi zakona.o promet¬
nem davku (Ur. list RS, št.
4/92) in mnenja ministrstva
za informiranje (št. 23/88-92
1  dne 18. 2. 1992) sodi časo¬
pis med proizvode informa¬
tivne narave po 13. točki ta-
tifne številae 3, za katere se
Plačuje S-odstotni davek od
Prometa proizvodov.

Hotič in Čeznem (zmago¬
valci skupine so bili igralci
ekipe Leše). V četrti skupi¬
ni so se pomerili Bistro
Lipa, Rdeči dirkači, Trgo¬
vina Savšek in Salomonov
oglasnik in slednja ekipa se
je uvrstila naprej. V peti
skupini so bili Kava bar
Dornik, Cementni izdelki
Praprotnik, List-Litija
1999 in Gostilna Gabrijel.
Prav tako slednja ekipa se
je uvrstila v nadaljnje tek¬
movanje.

V skupini veteranov so
bili najboljši igralci ekipe
Kresnice in so prejeli po-

(rb) Na slovenski državni
praznik, 8. februarja, je bil
v športni dvorani v Litiji
organiziran nogometni tur¬
nir za pokal turistične
agencije »LIST«, ki se gaje
udeležilo 32 ekip iz Zasa¬
vja, Ljubljane, Dolenjske
in Železnikov. Ob dobri
organizaciji turnirja in le¬
pem obisku gledalcev so
ekipe prvi dan odigrale 24
tekem, najboljših _ osem
ekip (Inženiring Šarbek,
Pink panter Bovec, Mački
Zalog, Usnjeplast, Južni
veter, KMN Črna vdova in
Carmen bar) seje uvrstilo v
zaključno tekmovanje, ki
se je izpeljalo dan kasneje,
v nedeljo.

Rezultati zaključnih te¬
kem so bili bolj ali manj
pričakovani, saj so se v za-

kal ter praktično nagrado.
Veteranske ekipe so nato
sestavile svojo selekcijo in
se vključile v nadaljnje tek¬
movanje z drugimi ekipa¬
mi.

In rezultati zaključnih
tekem: Inženiring Šarbek -
Bumerang (2:2) 6:5, Leše -
Salomonov oglasnik 0:1,
Gostilna Gabrijel - Selek¬
cija veteranov (1:1) 2:4.
Najboljše tri ekipe so odi¬
grale še vse medsebojne
tekme in sicer Inženiring
Šarbek - Salomonov oglas¬
nik 3:0, Salomonov oglas¬
nik - Selekcija veteranov

ključni del uvrstile res naj¬
boljše ekipe (Inženiring
Šarbek, Usnjeplast, Južni
veter in Carmen bar). Re¬
zultati tekem za razvrstitev
od L do 4. mesta so bili na¬
slednji: Inženiring Šarbek -
Usnjeplast 0:3, Južni veter
- Carmen bar 1:5. Tekma
med ekipama Inženiring
Šarbek in Usnjeplast je bila
po prvem polčasu zaradi fi¬
zičnega napada prve ekipe
na sodnika prekinjena, do¬
voljen pa jim je bil nadalj¬
nji nastop, ker v obračunu
niso sodelovali igralci. Po¬
raženi ekipi sta odigrali
tekmo za_ tretje mesto (In¬
ženiring Šarbek - Južni ve¬
ter 4:0), zmagovalni ekipi
pa za prvo mesto Usnje¬
plast - Carmen bar (3:3)
6 : 8 .

7:0 in Selekcija veteranov -
Inženiring Šarbek 0:3.

Končna razvrstitev letoš¬
njega občinskega turnirja je
bila naslednja: 1. Inženi¬
ring Šarbek, 2. Salomonov
oglasnik, 3. Selekcija vete¬
ranov. Ekipe so prejele po¬
kale. Za najboljšega vratar¬
ja turnirja je bil izbran An¬
drej Namestnik (Kresnice),
igralca turnirja Tomaž
Barbek (Inženiring Šarbek)
in strelca Stane Pepelnak
(Inženiring Šarbek). Pri or¬
ganizaciji turnirja so po¬
magali mnoga podjetja in
zasebniki.

Končni vrstni red je bil
naslednji: I. Carmen bar,
2. Usnjeplast, 3. Inženiring
Šarbek in 4. Južni veter.
Prve tri uvrščene ekipe so
prejele pokale in denarne
nagrade, četrtouvrščena
posebno skulpturo, ki jo je
prispeval CIP iz Zg. Loga.
najboljša ekipa turnirja
Carmen bar pa tudi pre¬
hodni pokal »LIST«. Za
najboljšega igralca turnirja
je bil izbran Darko Fele
(Inženiring Šarbek), za naj¬
boljšega strelca Primož Pa-
lek in vratarja Vojko Nago¬
de (oba Carmen bar). Vsi
trije so prejeli posebne pla¬
kete. S praktičnimi nagra¬
dami za obiskovalce pa se
je na turnirju predstavil
tudi salon pohištva MA-
ROS iz Ljubljane.

MALI NOGOMET ZA POKAL »UST«

MAU NOGOMET
BOŠE VLITI)I

(rb) V letu 1992 sta bila v Litiji že dva turnirja v
malem nogometu, pa tudi za prihodnje se ni bati, da
temu ne bi bilo tako. Že v kratkem lahko pričakuje¬
mo izredno zanimivo predstavo v malem nogometu
med ekipama Nedeljskega in slovenskih politikov.
O podrobnostih boste pravočasno seznanjeni.

V aprilu bo še en večji, predvsem pa zanimiv tur¬
nir, ko bodo nastopile veteranske ekipe Slovenije v
malem nogometu. In informacija že za prihodnjo
sezono. V športni dvorani v Litiji se bo odvijalo ob¬
činsko prvenstvo v malem nogometu za vse ekipe iz
litijske občine. Da jih ni malo, je pokazal že januar¬
ski turnir

ŠKORENJČEK d o o

Kidričeva 7, 61270 Litiia
® 061 882-110; 061 881-354
fax: 061 881-823

NEVENKA KONČAR

vam nudi za spomlad:

- lahke, mehke, usnjene
salonarje

- moške mokasine

- obutev za najstnike

- visoke škornje

- športno obutev

- otroško obutev

- cokle

Ugodnost, ki vam jo nudimo,
je tudi plačilo z več čeki.

Odprto: dopoldan od 9. do 12. ure

popoldan od 14.30 do 19. ure
sobota od 9. do 12. ure

Vabljeni!

Trgovina

Podkraj 2

Letos je hita zima še kar radodarna in je šolarjem za drugi del zimskih
počitnic nasula vsaj malo snega. Tako je večina preiivela proste dni
doma: vsak si je našel svojo zabavo, kakor nam prikazuje slika iz
našega arhiva.

(Foto: K. S.)

KOŠARKA

ŠPORT IN REK

SSft"**"

V nedeljo, 26. januarja po¬
poldne, so se v novi športni
dvorani predstavili košarkarji
in košarkarice slovenskih dr¬
žavnih selekcij.

V prvi tekmi so se srečale
mlade reprezentance Slovenije
do 22 let (vzhod - zahod), ki

GLASILO OBČANOV

Ustanoviteljica: Skupščina
občine Litija. Predsednik ča¬
sopisnega sveta: Mirko Ka¬
plja. Ureja uredniški odbor:
Mija Bernik, Stane Črne,
Vera Dušak, Lojze Erjavec,
Vida Klemenčič, Simona
Franki, Anuška Potisek, Ire¬
na Prašnikar, Iva Slabe in
Boris Žužek (glavni in odgo¬
vorni urednik). Oblikovanje
in tehnično urejanje: Drago
Pečenik. Grafična priprava:
Multigraf, d.o.o. Ljubljana.
Tisk: Aleksander Jovanovič,
Litija. Izdajatelj: Prelest

d.o.o. Ljubljana, Titova 37.
Naslov uredništva: Skupšči¬
na občine Litija, Jerebova
14, za Glasilo občanov. Ne¬
naročenih fotografij in roko¬
pisov ne vračamo. Časopis
prejemajo vsa gospodinjstva
brezplačno na dom.

se pripravljajo za Evropsko
prvenstvo v Grčiji. Rezultat
medsebojnega srečanja je
87:84 (39:46) v korist belih
(zahod).

V drugi tekmi so se predsta¬
vile kandidatke ženske repre¬
zentance države Slovenije
vzhod - zahod (modre - bele),
ki se pripravlja za Olimpijske
igre 1992 v Barceloni. Po iz¬
redno izenačeni igri, se je tek¬
ma končala z rezultatom
67:64 (30:28) v korist belih.
Pri belih so igrale najbolje To-
palovičeva (KK Ježica), Stu-
bla in Skrebinjek (KK Apis).
Pri modrih pa Račič in Kovič
(obe KK Ježica) ter Podrekar
(KK Kranj).

V zadnji tekmi so se pred¬
stavili kandidati za Olimpijske
igre 1992 v Barceloni v ekipah
beli (zahod) in zeleni (vzhod).
Za ekipo belih je nastopil tudi
Dušan Hauptman, Litijan, se¬
daj igra za KK Smelt Olimpi¬
ja. Kot obe predhodni ekipi je
bila tudi ta po sestavi izenače¬
na. Končni rezultat je bil
121:110 (56:49) v korist belih.
Najboljši igralci pri belih:
Kotnik z 29 koši, Hauptman z

REZULTATI KOŠARKARSKIH
LIG IN TURNIRJEV

ČLANI 2. SKL-ZAHOD

KK LITIJA : KK ALPKOMERC TOLMIN
KK PROTRONIX ČRNOMELJ : KK LITIJA
KK ISKRA NOVA GORICA : KK LITIJA
Na prvenstveni lestvici so Litijani na 8. mestu.

69 : 92 (40 : 38)
71 : 72 (37: 36)
73:75 (25:39)

ČLANICE 2. SKL - ZAHOD
KK JESENICE: KK LITIJA
KK LITIJA : KK VRHNIKA
Po 7. kolu so Litijanke na 4. mestu.

108:38(40: 18)
43 : 37(18 : 17)

STAREJŠE PIONIRKE - za pokal »MARS« v
letu 1992

LITIJA : HRASTNIK 42:23(20:10)

ZASAVSKI TURNIR V ZAGORJU
LITIJA : ZAGORJE
LITIJA : HRASTNIK
HRASTNIK: TRBOVLJE
ZAGORJE: TRBOVLJE
Vrstni red: L LITIJA, 2. HRASTNIK, 3. ZAGORJE, 4. TR¬
BOVLJE.

Karolina Šušteršič

56 : 12
34 : 17
24 : 13
33:22

j «AFEX

ŠTAMPILJKE
NAPISI
TISKARSKE STORITVE

Od belega papiga do dobre tiskovine  |
je samo en korak,
korak skozi tiskarno Grafex.

VSE IZ ENE ROKE

MB

LJO

Zagorje

GRAf£X

TISKARNA, ŠTAMPILJKE, NAPISI

A. & M. SEŠLAR
61411 IZLAKE, Podlipovica 31
Itel.: 0601-73-730, fax: 0601-73-8361

21 in Vilfan s 14 koši, vsi člani
KK Smelt Olimpija. Pri zele¬
nih pa Brodnik z 32 koši (KK
Helios Domžale), Džurišič 30
(KK Smelt Olimpija) in Do¬

rnik s 13 koši (KK Slovan).

Tekme so sodili priznani
slovenski košarkarski sodniki:
Džordževič (Ljubljana), Fišer
(Murska Sobota), Potočnik

NOVO NOVO NOVO

Drogerija MEDEJA

CANKARJEVA 1 (prizidek Restavracije Pošta)

vam nudi bogato izbiro zlatega in
srebrnega nakita Zlatarne Celje.

Ekskluzivna prodaja v Litiji!
Možnost obročnega plačila.

Ravno tako vam Drogerija MEDEJA
nudi pestro izbiro domačih in uvoženih
kozmetičnih ter modnih izdelkov.

Priporočamo se za obisk!

KEGLJANJE

V LITIJI


BLAGOVNICA

CENTROMERKUR

UTUA

Valvazorjev trg 25
tel.: (061) 882-264, 881-238

avtomaterial-plašči-žamice
avtoeiektrika-akumulatorji
avtokozmetika Itd..

■VSE ZA VAS AVTO'

(Slovenske Konjice), Lindič ribor, SKB Ljublia
(Ljubljana), Rems (Ljubljana) Ljubljana, Steklarnah’ ^
in Kamnikar (Črnomelj). Unior Zreče, Petro] /- '7,

Celotno prireditev so orno- Jutranjka Sevnica^'- 1
gočili pokrovitelji: Zavaroval- Novo mesto in še 4(i ^
niča Triglav d.d., Gradis Ma- jev. Karolin f Pon ^

- una  Šušteli

MGRfflM fflŽMUffl

V kegljanju je mesec januar čas polovice sezone, zato je prav. da pre¬
gledamo trenutno bilanco tega športa v Litiji.

V Celju je bil četrti, zadnji turnir pionirskega prvenstva Slovenije za
leto 1991. V finalnem nastopu je sodelovalo iz Litije 5 kegljačev in keg-
ljavk. Pri pionirkah do 12 let je Barbara Kralj s 1487 podrtimi keglji za¬
sedla 3. mesto in osvojila prvo bronasto kolajno KZS.

Članice, ki tekmujejo v II. slovenski ligi vzhod, so na 3. mestu, člani
(Zasavsko-posavska liga) pa so trenutno prvi.

Na prvenstvu Zasavja - Posavja so dosegli Litijani v parih in posamez¬
no odlične rezultate. Pri ženskah je bila med posameznicami B. Rozina
druga in B. Planinšek tretja, par Planinšek - Polak pa četrti. Pri moških
je bil M. Kralj deseti, par Kralj - Šijakovič pa peti.

KK Litija organizira vsako leto ob občinskem prazniku odprto prven¬
stvo Litije v kegljanju; na letošnjem, že sedmem, je bilo 107 sodelujočih.
V finalu, kjer je nastopilo 12 najboljših, smo bili priče vrhunskim dosež¬
kom in vsemu najlepšemu, kar ta šport lahko nudi.

Rezultati: I. D. Bizjak, SKC - FN (Nemčija), 1922: 2. V. Galjančič.
Grmoščica Zagreb, 1881; 3. A. Juvančič. Grmoščica Zagreb, 1859; 4. B.
Hribar, Piramida Zagorje, 1858; 5. T. Založnik, Brest Cerknica, 1840; 6.
B. Bratina. Tekstina Ajdovščina. 1812.

V rekreativnem delu organiziranega kegljanja v Litiji poteka vsak po¬
nedeljek ekipno tekmovanje za skupine občanov in delovne ter druge or¬
ganizacije. To je TRIM LIGA v kegljanju, kjer tekmuje osem ekip, os¬
novni namen lige pa ni tekmovanje ampak organizirana športna družab¬
nost ter telesna aktivnost v zimskih mesecih.

Za zaključek sezone KK Litija organizira OBČINSKO PRVENSTVO
za posameznike v naslednjih kategorijah:

1. pionirji in pionirke v kategorijah 12, 14 in 16 let,

2. članice na 2 x 100 lučajev,

3. člani (nekategorizirani) na 200 lučajev,

4. člani (kategorizirani) na 200 lučajev.

Tekmovanje se bo začelo predvidoma 15. marca. Prijave in informaci¬
je dobite do 9. 3. vsak torek in četrtek na kegljišču ali na te!.: 881-848
(Amon). Milan Amon

VODORAVNO

1. mesto ob Savi

2. glavno mesto Armenije

8. zaimek

9. predpona v tujkah

10. hrvaška naftna družba

12. Emin Car

13. pristanišče v Ligurskem
morju

15. Ivo Vojnovič

16. namaz, izdelan iz slani¬
ne

20. Andrej Voznesenski

21. veliki afriški ptič

-22. duhovnik zaraturske re¬
ligije

24. Lionelo Venturi

25. kraj ob Nilu

27. slovenski pisatelj Meško

navpično

1. mesto v bližini Quebecta
(Kanada)

2. rusko žensko ime

3. Tetovo

4. dalmatinsko moško ime

5. otok pri Novi Gvineji

6. žensko ime
I 1. ptica, lat.

14. domača žival

16. razdalja, za katero jeka)
zamaknjeno
1 7. predujem

18. nemški kipar Georg

19 . solata iz pečenih paprik

i česna

jajčevcev, feferonov m ^

23. naslednica revije i
26. lika Vašte

Od-

Rešitev pošljite na naslov uredništva do vključno 7. marca.'
date jo lahko tuid osebno v vložišče Občine Litija. Na kuverti
dopišite NAGRADNA KRIŽANKA. Fotokopiranih rešite'
bomo upoštevali. Imena nagrajencev bomo objavili v prihod"
številki Glasila občanov.

NAGRADE SO PRISPEVALI:

Nagrade so prispevali:

1. nagrado - kemični izdelki v vrednosti 2.50®
SLI (Kemični izdleki Berčon, Litija)

2.  nagrado - meso in mesni izdelki v Šmarski
mesnici v vrednosti 2.000 SLT (Mesarija in preka¬
jevalnica Litija)

3. nagrado - blago po izbiri v vrednosti 1 - 80 ®
SLI v trgovini Kmetijske zadruge (Kmetijska za¬
druga Litija)

na 8 r ado - kosilo ali večerja za dve osebi v re¬
stavraciji na gradu Bogenšperk (Gostinsko podjetje
Litija)

5. nagrado - cvetje po izbiri v cvetličarni Vijolica
v vrednosti 1.000 SLT (Ulanec Tončka, Litija).