Poštnina plačana v gotovini.
Cena številki 1 Din.
f
J

ŠTEV. 3.
H§c
MARC 3. 1935.
f r^n i r^ rz^o
31. LETNIK
3 C^SD CZZ2D CZ22D C
MARIJIN LIST
Pobožen mesečni list. Izhaja vsaki mesec 8. na spomin pe-desetletnice razglašenja verske istine od Marijinoga nevtepenoga poprijetja, ki se je obhajala 1. 1904., dec. 8. Te den je Marijin list kak prvi pobožen slovenski list Slovencom Slovenske Krajine do rok dani.
Namen Marijinoga lista je širiti Marijino čast i s čistimi
dohodki podpirati Dom duhovnih vaj posvečen sv. Družini v Slovenskoj krajini na tolažbo razžaljenomi Srci Jezušovomi.
Cena: na skupni naslov 12 Din., na posameznoga 15 Din., v inozemstvo 40 Din. letno. V inozemstvo se pošila z Novinami za 100 Din. letno.
Kalendar Srca /ezušovoga brezplačno dobi vsaki naročnik, ki je plačao naročnino i bo l. 1936 tudi naročnik. Naročnina' se plačuje naprej, konči vsaki mesec sproti.
Duhovne dobrote. Za naročnike Marijinoga lista se služijo večne meše v Celji, Grobljah i v Soboti, tjedensko edna v Črensovcih i dnevne v Linzi v „Seraphinskom dobrodelnom društvi", štero da letno za svoje kotrige več jezer svetih meš služiti. Vsakoga naročnika potrebe se sklenejo v tjedensko sveto mešo, naj je samo naznani na vredništvo.
Vrednik: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. Črensovci, Slov. krajina
Cerkveni glasi.
t Čarič Jožef, plebanoš pri Sv. Jiirji so v 69. leti vmrli. Rojeni so bili v Veščici pri Štrigovi. Kak duhovnik so bili duga leta v Soboti kaplan i pri Sv. Jiirji plebanoš. Naši listi so zgubili v pokojnom dobroga širitela i čtitela, zato naj bo njim Marija dobrotnica i plačnica, štero so tak jako lubili.
Evharistični kongres za lavantinsko pušpekijo v Maribori v dneh 7. i 8. septembra 1934 je priredo pripravlalni odbor knižico a jo založila tiskarna sv. Cirila v Maribori. — Mogočno evharistično gibanje ide po čelom sveti. Vnožice se zbirajo okoli svojega nebeskoga krala. Tudi naša piišpekija je v zadnjih štiraj letaj doživela pravo evharistično pomlad s svojimi vnogoštevilnimi evharističnimi shodi, farnimi i dekanijskimi. Krona vseh teh shodov pa je bio škofijski evharistični kongres v Maribori. Obe našivi dekaniji sta se ga vdeležili i vsem nam je v najlepšem spomini. Celi slovenski narod se je čudo nad tem, da so naši liidje tak daleč priromali peški. I zato je razumlivo, da nas ta kniga pohvali: „Nad 100 km so prehodili ljudje od svojega doma do Maribora in v nedeljo zvečer so se napotili
MARIJIN LIST
XXXI. Štev. 3.	Marc 8. 1935.
Živlenje s Cerkvijov.
Viizemska doba.
Božična doba je za nami. Obhajali smo spomin prihoda Jezuša Kristuša na te svet, prihod svetlosti, ki nam je zasvetila skoz adventni mrak, svetlosti Kristuša, ki se je po milosti znova rodio v naših diišaj.
Božična doba je samo priprava za viizemsko dobo. Prero-mali smo božično dobo — goro z dvema visikima vrhoma, Bo-žičom i Razglašenjom Gospodovim. Zdaj pa se zdigavle pred nami šče višiše gorovje: stopamo zdaj po strmoj poti postnoga časa, po trnjavih stezaj trplenja na najvišišo goro cerkvenoga leta, na štere najvišišem vrhi bomo videli vzhajati velikonočno sunce — na Viizem iz groba vstaloga Zveličara, na driigom pa bomo doživeli milostipun prihod Duha svetoga. Nato pa bomo obžarjeni od viizemskoga sunca i z dušami, napunjenimi z mi-lostjov, potiivali s te visike gore doli v navadno vsakdanešnje živlenje. Svetlost, štero smo s sebov prinesli, nam bo gorela v srcaj, da v težavaj živlenja ne pozabimo na bolšo domovino. Tak prehodimo cerkveno leto edno za driigim, dokeč ne bo ednok konec našemi romanji, kda se bomo vidno i za vsikdar združili s Kristušom.
Po Adamovom grehi obteženo človeštvo mora biti za dve velkivi dobroti zahvalno Bogi. Prva je njegovo včlovečenje, v misli na to smo živeli v božičnoj dobi. Včlovečenje pa je bila priprava za šče vekšo dobroto, ki nam zaživi v viizemskoj dobi za odrešenje. Kristuš je zato prišeo na svet, da bi nas rešo verig greha. Včiniti je to šteo s trplenjom i križom, po vstane-nji nas je posinovo za svojo deco, srca nam je napuno s svetim Duhom. Vse to obhajamo v viizemskoj dobi. — Kristuš nas je rešo grehov, ar smo pač ubogi grešniki. Zato je potrebno, da se svoje grešnosti zavedamo i delamo pokoro; zato je postni čas. Rešo nas je s trplenjom, križom i vstanenjom ; to obhajamo velki i vuzemski tjeden. Poslao nam je sv. Duha; to obhajamo na Risale. V tistom časi po Risalaj nam pa bodi skrb, da novo živlenje, ki smo ga prejeli v odrešenji Kristušovom i posvetitvi sv. Duha, v sebi ohranimo.
Priprava za Viizemske svetke.
Ednoga cerkvenoga leta najvekši svetek krščanstva je Viizem. To je den, v šterom je zasijalo odrešenje človeškomi rodi. Kak je vsaka nedela spomin odrešenja, pa ne samo spomin,
tlego obnavlanje odrešenja, tak je to posebno velikonočna nedela. Vsaka nedela je za nas velika noč, odrešenje. Kak nas je Gospod z daritvijov samoga sebe odrešo i nato od smrti vsta-no, tak naj bi mi vsako nedelo pri daritvi sv. meše rešavali svoje duše i duhovno stanoli v močno živlenje milosti. Skrivnost odrešenja pa je tak velka, da je ne samo v središči vsake nedele, nego, da je tudi sredina, proti šteroj je naravnano cerkveno leto. Jako primerno! Za nas liidi najvažnejše delo na zemli je: rešitev naših duš; to pa je dovršo Kristuš na Viizem.
Zato morajo biti zaistino naše duševne oči obrnjene v to neizmerno skrivnost.
Za takši svetek, kda slavimo odrešenje, se pa moramo dostojno pripraviti, da se bomo lejko poglobili v razumevanje velikih dogodkov naše odrešitve i da bodo sadovi, ki nam to obhajanje svetkov prinese, stalni. Priprava za viizemske svetke se vrši po stopnjaj. Kem bliže smo svetkom, tem bole goreče pripravlamo duše. Priprava obsega te tri stopnje: predpostni čas, post, čas trplenja.
Predpostni čas. Ta prva stopnja sega od prve predpostne nedele do pepelnice. V tom časi so tri nedele, ki se zovejo: septuagesima, seksagesima, kvinkvagesima; to je: sedemdeseti, šestdeseti, petdeseti den pred viizmom (to je ne ravno točno število). Cerkve ne so več jako okrašene, mešna obleka je spo-korna vijolčasta. Cerkev nam v teh treh nedelah kaže tri velke očake staroga zakona: Adama, Noeta, Abrahama, ki naj obudijo v nas duha spokornosti. Adam je začetnik greha, rešitev v Noetovoj barki je prispodobna rešitvi v Kristušovoj Cerkvi, Abrahamova daritev je predpodoba smrtne daritve Jezuša Kris-tuša. Prvo nedelo čiijemo evangelij, kak Gospod zove delavce v gorice — Gospod nas zove na delo za svoje duše v spokor-nom časi, ki se bliža. Drugo nedelo nam evangelij guči od bo-žega sejavca — odprimo diiše, da bo sejao v nje seme bože reči. Evangelij tretje nedele nam pa pove, ka bomo dobili za to: spregledali bomo kak slepec od greha i doživeli razsvetle-nje — milost.
Postni čas. Ta druga stopnja priprave sega od pepelnične srede dale. Na pepelnico nas Cerkev s pepelnenjom spomina na izvirni greh, pa tudi na naše lastne grehe, šterih se moramo spokoriti. Pepeo je spomin minlivosti; vse posvetno mine, zato se pa trudimo, ka je nemrtelno. Prvo postno nedelo vidimo Jezuša (v evangeliji), ki premaga skiišnjavca hiidoga duha. V Kristuša zmagovalca mejmo obrnjene oči i premagali bomo greh. Drugo nedelo vidimo Jezuša poveličanoga na gori Tabor. To tudi nas čaka, če premagamo greh. Tretjo nedelo vidimo Gospoda, ki izžene hiidoga duha — prosimo pomoči, da izženemo iz sebe slaba nagnenja. S štrtov nedelov smo že bliže Viizmi. Zato se že naprej veselimo, da se bomo sledkar lejko poglobili v Gospodovo trplenje. Zato so dnes na oltari rože, mešna obleka bi naj bila ne vijolčasta, nego rožnate farbe. V evangeliji
Čiijemo, da je Jezuš našito 5000 liidi. Tudi nas bo z nebeškim kruhom, s sv. obhajilom k Viizmi.
V posti se večkrat zdržimo mesa, samo ednok na den se do sitosti najemo. Premaganje i vzdržnost v jedi naj nas opomina, da se predvsem moramo zdržati greha, ar samo te bomo duhovno prenovleni stanoli s Kristušom. Pa ne samo, da se v posti zdržimo greha, tudi pokoro za že prle včinjene grehe moramo delati. Z miloščinov i molitvijov. Ka si pri jedi pritrgamo, to dajmo siromakom zavolo Kristuša, ki je pravo: „Ka včinite šteromi izmed najmenših, meni včinite". Mejmo posebno v posti dejansko lubav do bližnjega, da tak naslediijemo Jezuša, ki je iz lubezni do nas pretrpo strašno smrt. Z molitvijov delajmo pokoro. Pri dnevnom deli mislimo na Boga, opustimo nepotrebne zabave. Če nam je mogoče, vdeležimo se tudi ob delavnih dnevaj sv. meše, s šterov najpopolnejše zadostimo za grehe i pri šteroj si najležej sprosimo potrebne pomoči za jakostno živlenje.
Čas trplenja. Ta tretja stopnja priprave se začne s tihov ali čarnov nedelov, pa trpi do velkoga tjedna, s šterim stopimo iz priprave v svetke. Prle v posti smo delali račun sami s sebov; spoznavali grešnost svojega živlenja, pri spovedi očictili srce, delali pokoro. Zdaj pa obrnemo pogled od sebe na križ, pokrit z vijolčastim ali čarnim prtom. Zakrit je, kak da bi zavedajoč se svoje grešnosti, ne viipali gledati Razpetoga. Pokrijemo križ tudi zato, ar se v evangeliji tiha nedela čte, da se je Kristuš skrio. Svoje telo postimo, zato pa zdaj v tom časi trplenja dušo bole hranimo z duhovnov hranov. Ta hrana naj bo premiš-lavanje Gospodovoga trplenja.
Sklep. Molitev, sv. meša, spoved, post, dela smilenja, pre-mišlavanje Gospodovoga trplenja: te stopnice nas naj vodijo v postnom časi proti svetlomi jutri vuzemskoga dneva, kda ne bomo spevali spokorni „Miserere" — „Smiluj se", nego veseli „Aleluja" — »Hvalite Gospoda"!
Živlenje BI. Device Marije, Matere Bože, Naše
Kralice.
(Po nazveščenji same nebeške Kralice napisala častitliva boža sliižbenica:
Marija z Agrede.)
Obisk Najsvetejšega.
Gospod, tvoj Bog, je požigajoči ogen, najbogša dezinfekcija, zato čisti v purgatoriumi, zato v pekli večno gori Njegov ogenj. Prišao je, poslao ogen lubezni na zemlo i ka šče driigoga, kak da se vužge? Žedugogori: Tabernakulum je žareče ognjišče križane lubezni. — Daj, da blisne v moje srce plamen te lubezni — glej, kak Marija Magdalena klečim, ležim pred Tvojimi nogami, da ti zadostim bar nikelko za vse žalitve vseh; stoletij. Združen z vsemi svetimi v nebesaj i na zemli, spevkm:
11 -1 Vladari vekov, Nesmrtnomi, Nevidnomi, ar v tabernaklaj Skri-
toml, Troedinomi Bogi čast i slava v vekov veke. Amen. Sun-čenje duše pred tabernakulom, pod božim Suncom, pred Šteroga vročinov se nišče nemre skriti. — Edino jezikova kost (čonta), je ne vezana v človečem teli, tiidi boža Reč je ne privezana, zato nikdar ne mine, zato z Njov lejko vsikdar slavimo Boga — Tak bodi. Amen.
Konec vode morja.
Gospodova je zemla i nje punost, zemlekrog i vsi, ki na njem prebivajo. Zakaj On ga je postavo nad morja i ga pripravo nad rekami. Zavriskajte pred Gospodom Vladarom, zgene naj se morje i njega punost, zemlekrog i ki na njem prebivajo. Reke (potoki) naj ploskajo kak z rokov, obednim naj gore poskočijo pred Gospodom, ar že prihaja sodit zernlo. I na zemli bo med narodi stiska i zmešanje zavolo šumenja morja i valov. Zapihao bo Njegov Duh i vodine bodo tekle. Naš Bog je pribežališče i moč, pomočnik v nadlogaj prevelkih, ki so nas najšle. Zato se nemo bojali, gda de se trosila zemla i do se gore prenašale v osrčje morja. Zašiimele razburkale so se njega vode, v njegovoj moči so zatrepetale gore. Tok vodin razveseljava bože mesto: Najvišji je posveto svoje prebivališče — I vido sem novo nebo i novo zemlo. Zakaj prvo nebo i prva zemla sta prejšla i morja nega več. I vido sem sveto mesto, novi Jeružalem, prebivališče Boga med liidmi. I obrisao bo vse skuze z njih oči i smrti več nede, tiidi žaliivanja ne i kričanja, ne bolečine . . . Najbogši šport je plavanje, podoba našega živlenja, zato plavajmo z mi-lostjov božov, po smrti je več nede, voda mine, voda neizmer-noga morja, nikdar pokojnoga vsikdar iskajočega i zdaj ga nega več, stvorjenje je najšlo mir v Bogi . . .
5. Nadaliivanje od detinstva presvete Device v hrami — Gospod jo pripravla na žalosti — Smrt njenoga oče
Joakima.
Marija je napreduvala v hrami v starosti i milosti pred Bogom i liidmi. Ali milost je ne šla sporedno z njenov starost-jov, nego se je merila po dopadenji Bogi. Njegovo oko je neprestano počivalo na njoj. Angeli so se njoj čiidivali, opažali so celo nekšo tekmo med Bogom i njov. Bog je vsaki den odpi-rao nove zakladnice, da to dete obogati s svetimi dari. Na tom plemenitom tle se je ne zgubilo niedno zrnce semena večne Reči. Po driigoj strani je nadvisilo to ešče tak nežno dete naj-višiše i najvrlejše serafine v liibavi, hvali, zahvalnosti i v vseh mogočih jakostaj, i je ne opustilo niedne prilike, da se vežba v teh jakostaj. Čtenje svetoga Pisma njoj je bilo reden poseo. Z ttlodrostjov razsvetlena je v srci razmišlala tisto, ka njoj je bilo znano po Božem nazveščenji ali ka je bilo v Pismi vsem odkrito. Poleg toga je brez postanka molila za rešitev človeš-koga roda i vtelovlenje Reči. Največ je čtela prerokiivanja Izaje
i Jeremije s psalmi, ar se v njih največ guči od Mesije. Za tisto, ka je razmila, je angelom davala najglobokejša i najčudovitejša pitanja. Z neprispodobnov nežnostjov je večkrat gučala od skrivnosti presvetoga človečanstva Reči: kak se preobrne v presladko detece, kak de ga rodila deviška mati, vzgajani de kak druga deca, raseo de i trpo i zadosti za vso Adamovo deco. Na takša pitanja so serafi i angeli odgovarjali tak, da so deviško srce Marijino razplamenoli z novim plamenom božanske liibavi. Nakonci toga so vsikdar morali skrivati čast, odrejeno za njo, tiidi te, gda se je ponujala za sliižbenico Gospodna
i njegove preblažene matere. Včasih je zapitala angele: „Knezi moji i visika gospoda, je li mogoče, da se bo sam Stvoriteo rodio od stvora i ga pripozna za mater ? Da se Vsemogoči, tisti Neizmerni, ki je stvoro nebesa, a ki ga nebesa nemrejo obseg-noti, zapre v krilo device i se odene s človečov naravov? Da se on, ki z lepotov krasi prvine, nebo i angele, podvrže mokam ? Da sme biti žena naše lastivne človeče narave, tak srečna, i onoga samoga, ki jo je napravo iz ničesa, — zvati svojega sina i čiiti, da jo zove za mater on, ki je nestvorjeni Stvoriteo vse-mira? O nezaslišana čuda! Kak bi mogeo človeči duh sam do-segnoti tak sijajno miseo, če njemi je ne bi podao Začetnik sam? O čudo nad vsa čuda! Srečne oči, ki do ga gledale, i dobra, ki de ga vredna!"
Najvišji se je naslajao nad razodevanjom i hvalospevi liibavi svoje hčeri i zaročnice, ki bo dostojna mati večne Reči. Ona je zaspevala telko pesmi i psalmov Bogi na čast, da bi napisani nadvisili po števili hvalospeve vseh prorokov i svetih. Naša Kralica i Gospa je ne izrazila samo toga, ka so oni napisali, nego je spoznala i vnogo stvari, od šterih oni nikaj neso znali. No, sam Vsemogoči je odredo, da ma njegova vojskujoča se Cerkev vse potrebno v prorokaj i apoštolskih delaj, i je pri-držao ono, ka je odkrio svojoj presvetoj materi, da pride na svetlo komaj vpoveličanoj Cerkvi. Marija je bila v vsem oponašanji vzgled najmodrejše ponižnosti, i je vsikdar skrivala tajno večnoga krala. Če je kaj morala odkriti v čast Božega Veličanstva i na hasek Cerkve, je včinila to tak modro, i se je vsikdar pokazala za ponižno vučenko, akoravno je bila izvrstna vučitelica.
V svojem detinstvi se je tanačivala z angeli. Kak materi njoj je bio njeni Edinorojeni, večna Reč, vučiteo i vzgled. Po njegovoj smrti je poslušala apoštole. To je bio tiidi eden od vzrokov, zakaj je sv. Janoš Evangelist v vgankaj izrazo tajne, štere je napisao od Marije v svojem Skrivnom razodetji, i se te tajne zdaj morejo tolmačiti i gledoč na vojskujočo se i gledoč na poveličano Cerkev.
Šest mesecov po tistom dnevi, gda je bila Marija primlena v Coram, njoj je mro oča Joakim. Osem dni prle njoj je bio nazveščeni den i vora njegove smrti. Na to novino zaprosi ona dvanajst angelov (tiste, ki jih navaja sv. Janoš v svojem Razo-
detji), da pomagajo Joakimi v bolezni, da ga krepčajo i tešijo. V zadnjoj vori je poslala oči vse svoje angele, da vživa nje gledajoč. Mirajoči v Gospodni je on vido vse te angele. Oni so njemi nazvestili novino, ki ga je veselila i tešila, da je najmre njegova hči odebrana za mater večnoj Reči, od štere on prime človeče telo. Po tom de ona Mati Marije, blagoslovlena med ženami, višiša od vsega stvorenja, a nižiša samo od Boga. Ona nadomesti tisto ka so liidje zgubili z grehom.
Ana, ki je bila poleg Joakima, je po božoj odredbi ravno-tak spoznala i razmila to novino. Joakim je henjao gučati. Njegova smrtna borba je bila čudovito razdeljena zavolo prerado-stne novine i smrtnih bolečin. V duši je obnavlao čine srčne liibavi, vere, slave i hvale. Potopleni v novo spoznanje tak to-lažilne božanske tajne, je prišeo h konci svojega naravnoga ži-vlenja, mirajoč dragocene smrti svetih. Angeli odpelajo njegovo sveto dušo med svete i pravične. Vsemogoči odloči, da njim z novim svetlom razsveti dugo noč, v šteroj so prebivali. Duša svetoga Joakima je bila poslanik, ki naj toj skupini svetih naz-vesti, da se svita den večnoga svetla, da rdeči zarja: Marija, hči Joakima i Ane, iz štere izide Bože sunce, Jezuš Kristuš, Re-šenik sveta. Velka radost prevzeme svete na pekla trnaci zavolo te novine.
Joakim je mro v starosti šestdesetdevet let. Marija je me-la te tri i pol, a Ana štiridesetsedem let. V zakoni sta živela tridvajsti let i pol.
Gda je Joakim mro, so se angeli povrnoli k Mariji i njoj vse nazvestili. V prisrčnoj molitvi se je Marija obrnola h Gospodi, naj teši njeno sveto mater, naj jo kak dovico vodi i brani. Sveta Ana javi Mariji smrt njenoga oče po vučitelici, štero zaprosi, naj teši njeno hčerko. Marija ide v hram, prinašajoč Bogi žrtve hvale, ponižnosti, strplivosti i drugih jakosti.
6. Marija trpi že v svojem detinstvi. — Bog dopiisti, da čiiti njegovo odsotnost. — Njeni sladki kriki liibezni.
Bog te odločo, da po razmeraj vežba sveto dete v nekih nasprotiivanjih. Marija se je ešče ne navčila trpeti. Bog se je dozdaj ltibeznivo driižo ž njov i roditeli i angeli so bili njena družba; vučitelice i predstojnice so jo miluvale. Bilo njoj je odrejeno, da si nabere novo znanje s tem, da se tomi odpove. Tolažbo i miluvanje naj bi zamenila samota, suša i žalost. Najprle je Bog začno s tem, da njoj je odvzeo videnja, s šterimi jo je dozdaj osrečiivao. Bolečina, štero je pri tom občutila, je bila tem močnejša, ar njoj je bila ščista nova, a sreča, štero je vživala z gledanjom, je bila nad vse dragocena i vzvišena. Niti angelov je ne več vidila okoli sebe. Njena čista duša je bila zdaj neizmerno tužna. Čutila se je ščista zapuščeno i osamleno v kmičnoj, tužnoj noči brez svojega Boga, ki jo je edini osvetliivao s svetlom. Čeprav njoj je Gospod na-zvesto, da bo trpela, itak njoj je bilo to doživetje novo, ar njoj
je ne bilo odkrito, v čem to bo. No, kak Marija ne mogla ni-kaj misliti ne delati, ne da bi to bilo sad njene ponižnosti i neprispodobne liibavi, tak se je tudi zdaj vadila v teh jakostaj. V ponižnosti je pripišuvala krivdo svojoj nezahvalnosti, šterajo je včinila za nevredno, da bi bila prisotna i dostojna za izgii-bleno dobro. V prisrčnoj lubavi i nepopisnoj bolečini je iskala Boga. Glasno se je tožila Bogi zavolo svoje nezahvalnosti i je izlevala pred angeli svoje tožbe pune lubavi. Tudi drugim stvorom je pošilala betežne zdihlaje svoje žalosti.
Nikaj je ne oblažilo njene bolečine, dasi so njene oči pre-lejale vnogo skuz i se iz srca zdigavali vnogi zdihlaji.
„Iskala sem ga", je kriknola, „ali nesem ga najšla. Znova se zdignem, vse ceste i vulice Božega mesta prebežim i svojo skrb podvojim. Ali ah! Moje roke so najšle samo (bridko) mi-ro. Moja gorečnost, moja delavnost služijo samo zato, da po-vekšajo mojo bolečino. Iskala sem njega, ki ga liibi moje srce. Iskala sem ga, ali ga nesem najsla. Moj Lubleni se je odmek-no. Zvala sem ga, ali ne se mi je odezvao. Gledala sem naokoli, da ga zaglednem, ali mestna straža i vsa druga stvorje-nja so bili zlorabni i so me s svojimi pogledi žalili. Jeružalem-ske hčere, svete i pravične duše, prosim vas, če srečate mojega Liiblenoga, povejte njemi: zdihavam za njim i miram iz lubavi do njega!"
V toj žalosti je Marija preživela več dni. Ali na njeno vek-šo slavo i da povekša zasluženje svoje Zaročnice, je previdnost Boža podukšala odpoved še za nekelko dni. V teh je Marija trpela več duhovnih mok i bolečin nego vsi sveti vkiiper. Gda je zaskrblena razmišlala, ali je ne zgubila Boga i zavolo lastiv-ne krivde spadnola pri njem v nemilost, je nišče zviin Gospoda ne mogao pojmiti, kak močne i silne so bile bolečine toga velkoga srca, ki je tak goreče lubilo.	(Dale).
Naši v misijonih.
Kda se je naš misijonar Jože! Kerec s svojij misijonskij potovanj napoto proti domi, je doživo na poti zanimivo zgodbico. Spoznao se je z jako spoštovanim trgovcom. Dugo sta se pogučavala. Trgovca je zanimala Kerecova duga brada in njegovo pozvanje. Začnola sta se razgovarjati od neumrjočnosti duše in od povračila dobrih in slabih del v večnosti. Po dugšem razgovori je trgovec spoznao, ka ma Kerec prav. Spoznao je, da je živlenje misijonarov edna sama velka žrtev za rešitev duš in za dobro bližnjega. Trgovec je vido, kak dosta morejo misijonarji trpeli pri spreobračanji poganov. Kelkokrat so v smrtnoj nevarnosti in v kakšem pomanjkanji živejo. Vse to je spoznao te trgovec. Spoznao pa je tudi, ka je delo misijonarov bole zaslužno in prinese več dobička, — kak njegovo. Sprevido je, ka vsi, šteri se trudijo samo za te svet, mečejo to, ka si pripravijo,
v preluknjano vrečo. Kda človek misli, da je že puna, pa vidi, da je prazna.
Trgovec je zdaj potiihno. Duže časa je od tej reči, štere je čiio od misijonara Kereca, premišlavao. Nato se pa obrne k Kereci in se znova začne z njim razgovarjati. Dugo sta se po-gučavala od večnosti in od nebes. To ga je tak genilo, ka je drugi den vse svoje verstvo razdelo med rodbino in siromake. Tak se je odpovedao vsemi posvetnomi in postano s Kristušom siromak. Zdaj dela pokoro. Kda jo prestane, ga sprejme naš misijonar Kerec med svoje gojence.
Plemeniti človek! Vse ga je spoštiivalo. Trgovina njemi je dobro šla. A komaj je obprvim čiio od nebes, od minljivosti vsega zemelskoga, je zapiisto vse, se vsemi odpovedao, da bi bio s Kristušom v večnosti neminljivo bogat!
A naš mladi misijonar — Jožko Geder more dosta trpeti zavolo roparov in komunizma, šteri se na Kitajskom jako širi. Tej komunisti njemi delajo med njegovimi ovcami dosta kvara. O šče edna velka rana je, štera Gederovo delo jako zavira — to je opij (čemer, strup, šteroga ludje kadijo). Zavolo opija se rušijo, razdirajo družine, se povečavlejo roparske bande in se punijo ječe. Komunizmi pa pripravla pot v tiste kraje. Što se je navado na opij, na te čemer, ga je jako žmetno odvaditi in spreobrnoti.
No, če je pa tak, te je pa itak vse Gederovo delo zaman; tak bi si što mislo. Ne, predragi! Naš misijonar gleda z očmi vere prek vsej tej težav in križov v bolšo prišestnost. Tudi tii sredi trnja vzcetejo rože in ima Jezuš svoje izvoljence. Sam pravi: v „Pri vsej oviraj občutim leto za letom vidno božo pomoč. Čiravno se šče nemrem postavlati z velkim številom novij ovčic, ar ne lovimo z mrežov nego z trnkom, vseedno jih najde letno okoli 60 ovčic pot v pravo ovčarnico. Kitajci je pač žmetno zapustiti praznoverske navade. Ništeren bi se odločo za vstop v pravo Cerkev, a se njemi vidijo težave prežmetne.
Kak vsešerom, tudi tii imamo mi vse viipanje v mladini. Šole, za šterih obstoj se neprestanoma bojujemo, so nam mogočna pomoč za velko misijonsko polje. Tii v Tung Pi (na svo-joj osrednjoj misijonskoj postaji) imamo dvorazrednico s štirimi oddelki, ločeno za dečke in deklice. Šola za dečke je štela do julija (1934) 115 dece, šola za deklice pa je zavolo pomanjkanja občema samo 30. Z novim šolskim letom sem mogeo odkloniti vnogo prošenj za sprejem v šolo. Kriza tudi meni močno trka na dveri in sem mogeo zato ednomi vučiteli službo odpovedati. Poleg tej imam šče drugo menjšo šolo v Vukan Teo, skoro čisto ob meji province Hu Nan, z 22-timi šolari.
Kak vidite, imam tudi nekelko mladij src, ki kak razsiiše-na zemlja dežja, pričakujejo bože istine. Redko kda se zgodi, da bi kakši šolar zapiisto šolo, ka ne bi znao najpotrebnejše istine naše svete vere. Nešterni pa znajo celi katekizem.
■
To, kelko je na leto več rnojij kristjanov, je sad šole. Preči kvara mi delajo driigoverski misijonari iz Amerike. Med zdrava zrna mi sejajo ljulko.
Velko viipanje polagam na katoliško akcijo. Vse je šče samo v začetki, a s stanovitnim delom viipam dosta dosegnoti.
Kak vidite, dobro volo in korajžo imam. Či v vekšoj stiski smo, tem bole se oklepamo Gospodarja vsega. Drage rojake v domovini pa prosim, da se spomnijo mojij mladij, diihovnij gredic, da ne ostanejo jalove. On, ki da rast vsemi, naj izlije obilo milosti na te uboge temne poganske pokrajine."
Sv. Tomaž
Ime je Tvoje res kontrast apostolu, ki ni verjel; proslava Tvoja nam je slast; moč vere si nam razodel!
Še otrok Marijo častiš, posrednico zemljekrogu, le z „Ave Maria" krasiš največjo „Summo" o Bogu.
Petleten v samostanu že, v red Ti plemiška kri brani; da premagaš ovire vse, križani Te Jezus hrani.
Zato le pred Njim se učiš v molitvi, težje v postu še — Le Njega za plačo želiš, ko pri delu pohvali Te.
Le petkrat pet let si živel; Tvoj tek se na sredi deli; že vence preslave si žel: »Magister" Pariš Ti kadi!
Papež nudi škofovsko čast — Pa le Telesu si zapel, ki je kruh, našim dušam v rast. In na vesoljni zbor si šel.
Na poti si tak dokončal. Bežeč vsej teži telesni še zadnjo razlago si dal najlepše, „pesmi vseh pesmi". —
V Tridentu le pismo Tvoje, Aristoteles krščanski, poleg Božjega bilo je, učitelj zares božanski.
„Še petdeset ni Tvoji let!" Ljudje Jezusu govore; nič več ni Tebe gledal svet — in glej — Te narodi slave!
Dvanajstkrat toliko je let prešlo, slavimo Te vse bolj: postal učenim vsem si vzgled, patron vseh katoliških šol!
Prosi pri Bogu za vse nas, v viharju nam bodi branik, deviške Cerkve svetli kras, slavljen, angelski učenik. —

Sadovi sv. Križa.
Svetniki i blaženi proglašeni v svetom leti 1933/34.
Znana je pripovist od grčkoga modrijaša, ki je pri belom dnevi nažgao svečo i hodeč po varaši gučao: „ iščem človeka!" Iskao je človeka ali človeka, ki je vreden toga imena, človeka, v šterom je liidsko dostojanstvo ostalo neoskrunjeno, šteri po-punoma odgovarja nameni, šteroga njemi je Stvoriteo odločo. Pravijo, ka je ne najšeo človeka. Či gda bodo vnogi pravili i to v naših dnevaj, da je ta pripovest najbliže istini. Liistvo se je pogreznolo v materijalizem i poganstvo. Gde zo liidje visi-kih, čistih idealov, liidje vrlin, junaki ? Nega jih! Istina! Nega jih na površini sveta, so pa v naroči katoličanske Cerkvi. Rim-skokatoličanska Cerkev je mati; štera rodi takšo deco, liidi vere i molitve, žrtve i dela za Boga i za bližnjega. To so duše, šterih ne opazi svet. One ostanejo skrite kak ponižne vijolice med travov i trnjom, čiravno se dišeč njiivih vrlin ino njiive dobrodelnosti vseširom občiiti. Ali ka se zna zgoditi ? Dober vrtnar, glavar katoličanske Cerkvi i Kristušov namestnik papa vzemejo šteri takši cvet, ga vzdignejo tak visiko, da ga vsi vidijo, ino proglasijo takšega človeka za blaženoga ali svetnika. To se dogaja v naših dnevaj, dogajalo se je to tudi pred našimi očmi v jubilejnom leti Jezušove smrti.
Jezuš je Sin Boži, vtelovlena Reč Boža. Zato je vsako njegovo delo, dokeč je živo na zemli, melo v sebi neizmerno vrednost ino je zadostiivalo za odkiiplenje človečanstva. I Odkiipi-teo je privolo, da po Božoj voli podnese tudi smrt na lesi križa i je tak ustanovo preobilno vretino, podlogo milosti, odked morejo liidje po voli jemati, kelkošteč njim je potrebno ne samo za odpiiščenje grehov ino kazni za grehe, nego i zato, da se spopolnijo, da se posvetijo.
Ino gda sta preljana Krv Odkiipitelova ino Njegova smrt na križi vrela milosti, s pomočjov šterih se pride tudi do svetosti, ali je nej potom toga opravičeno, da so sv. Oča Papa poveličali proslavo 1900 letnice Jezušove smrti s proglašenjom telkih svetnikov ino blaženij.
Če vmerje kakši katoličanec na glasi svetosti, je potrebno, da ga najprvle sama Cerkev proglasi za svetnika ali bar za blaženoga, pa komaj potom toga Cerkev dopusti, da se ga javno časti s cerkvenimi obredi. V te namen je predpisano dugo ino strogo postopanje. Preiščejo se najprle z živlenjom jakosti toga liiblenca Božega, nato čuda, štera je Bog po Njegovoj priproš-nji včino. Zadostujeta dve čudi i to sta navadno naglivi ozdrav-lenji od neozdravlivih betegov. I potom toga komaj se more prišteti pobožen človek k blaženim. Što je od Cerkvi prištet k blaženim, njega ino njegovo telo verniki slobodno častijo. Dopuščena je tudi sv. meša njemi na čast, ali samo v škofiji, v šteroj je živo ali v redovniškoj družbi, k šteroj je spadao. Če
se sledkar na blaženbga priprošnjo zgodijo nova čuda, more biti prištet k svetnikom. Svetnike proglašiijejo sam papa, kda s svojim vrhovnim ino nezmotlivim vzgledom jamčijo, da je do-tični blaženi zaistino delnik nebeške slave i vernikom cele Cerkve pa nalagajo, da ga kak svetnika častijo. Na čast svetniki se slobodno zidajo cerkve, postavlajo oltari ino se po čelom sveti svobodno služi sv. meša; na podobaj se okoli njegove glave slobodno devle sveteo krog (obroč), a za blažene so dovoljeni amo svetli žarki itd.
Svetniki.
V svetom leti 1933. je bilo preglašenih 5 svetnikov i 5 svetnic. Jako lepi je obred proglašuvanja v cerkvi sv. Petra. Papa sedijo na prestoli, ki je postavleni na konci srednje cerkvene ladje za grobom sv. Petra. Kardinal-voditeo kanonizacije pride k sv. oči i jih trikrat prosi, naj dotičnoga blaženoga proglasijo za svetnika.
Papa na dvakratno prošnjo ne odgovorijo, med tem pa v njiivom imeni ide eden od navzočih cerkvenih dostojanstvenikov i vspodbiija vse navzoče, da skupno s sv. očom prosijo za razsvetlenje sv. Duha. Komaj na tretjo prošnjo razglasijo papa imeni Presvetoga Trojstva z oblastjov, štera njim je dana od Jezuša Kristuša i apoštolskoga poglavara sv. Petra, da je te blaženi v istini svetnik i ga celoj Cerkvi predlagajo za častenje.
Nato sledi zahvalnica Bogi ino molitev k novomi svetniki. Potem papa začnejo sv. mešo z sodeluvanjom kardinalov. Po evangeliji, šteri se spevle latinski ino grčki, papa držijo latinsko predgo od toga svetnika. Posebno veličasten je čas davanja darov sv. oči pred dariivanjom. Kardinali, s pomočjov drugih sliižbenikov sv. oči prinesejo pet umetniško okinčenih sveč, nato kolače kruha i pozlačeni lagviček vina pa posrebreni la-gviček vode i tri kletke z dvema grlicama i dvema goloboma pa nekelko drugih različnih ftičic. Sveče so znamenje Jezuša, ki je svetlost sveta s telom, rojenim od Devojke Matere Marije; Njega so svetci vsikdar meli pred očmi. Kolači kruha spomi-najo na sveto prečiščavanje ino na reč božo, s šterov se je svetnik hrano, vino na posvečujočo milost, s šterov se je svetnik napajao. Voda pomeni čistočo duše, grlice vernost navdihom Sv. Duha. Golobje so znamenje nedužnosti i mira. Ostale fti-čice znameniijejo razne svetnikove kreposti.
Kda sv. Oča pri sv. meši pridejo do „Agnjec Boži" ino podelijo „pax" t. j. mer boži, idejo od oltara k klečalniki. Kardinal dijakon vzeme zdaj sv. hoštijo iz oltara, jo vzdigne v zrak i jo prinesč papi, ravno tak tudi kelih s Presvetov Krvjov. Papa vzemejo polovico od svetih podob, z driigov polovicov pa prečistijo kardila-dijakona i subdijakona.
Obredi trpijo celo predpodne i komaj okoli edne vore po-podne se sv. oča vračajo s sprevodništvom v Vatikan. Zman-trani so od dugoga trajanja sv. obredov ali za slavo božo ino
čast svetnikov njim je ne žao za trud nazliik svojim visikim letam.
Pri slovesnosti pred poldnevom je cerkev sv. Petra vsa v svetlobi, 36.000 žarnic razsvetluje pozlačene oboke.
Pri takšoj priliki je cerkev večkrat razsvetlena tiidi odzvii-na. Kupola sv. Petra, prečelje, predvorje, vse to se blišči v svetlobi žarnic ino plamenečij bakel. Ta svetloba je znamenje zmagajoče Cerkvi, nebeške svetlobe i nepregledne vnožine svetnikov v nebi, med štere je prišeo tiidi svetnik, ki je te den proglašen. Odsehmao pa z božov pomočjov preglednemo to lepo cvetje božih svetnikov, štere je Cerkev nedavno proglasila. Pre-gledajmo njuvo živlenje, njiiva dela ino kreposti, v kelko jih je mogoče na tej par stranej Mar. lista spoznati. To driigoč.
Rožice.
Duša tvoja je kak lepa greda, na šteroj rajstejo različne rože. Na sprotlitje rože začnejo cvesti. Toda če je vrtnar ne bo pleo, bo zrasla vmes tiidi trava i bo rože zadušila. Ne bodo mele odraska, ostanejo gingave, kak slabokrvno dete. Kem lepše bo pa vrtnar rože pleo, tem lepše bodo rasle, lepše tiidi cvele.
Rože na gredici tvoje duše so krščanske jakosti: čistost, ponižnost, lubezen, dobrota, smilenost, pobožnot, itd. To so najrazličnejše rože, štere bi morale cvesti na gredi tvoje duše. Toda če teh rož ne boš pleo pri pogostoj sv. spovedi, če ne boš sproti mikao travo, šteroga ti je hudi duh posejao vmes med rože, bo seme greha pognalo, zrasla bo močna trava i tvoje rože zadušila. Če pa rože ne bodo cvele, tiidi semena za nebesa ne bo. Ka boš pa te meo v večnosti?
*
Vednaka pot.
Kratko je živlenje. Petdeset let ne pomeni nikaj v primeri z večnostjov. I denok v tom kratkom časi moraš napraviti dugo i težavno pot. Priti moraš od zemle do nebes.
Edna edina pot vodi naravnoč proti nebesom: Jezušova. Vednaka je. Što šče priti kak najbliže do nebes, mora iti po toj vednakoj cesti. Žalostno pa je, da vnogi kristjani, posebno mladi jako ne radi idejo po toj poti. Blodijo po krivij, grešnij potij, štere vodijo vkraj od prave Jezušove poti i tiidi vkraj od nebes.
Zadnja vora se pa vsikdar bole bliža. Če te siromake za-drobiša na toj krivoj poti, daleč vkraj od nebes — ka bo z njimi?
Zato pa pridi se na pravo Jezušovo pot. V diihi primi Je-zuša za roko i njemi pošepetni: Jezuš, več te nikdar ne pustim iz roke. S tebov ščem iti, tebe naslediivati z čistov, poniznov diišov i pripraven sem rajši mrtev obležati pri tebi, kak tebe zapustiti s smrtnim grehom i oditi na krive, grešne poti.

Zlato klasje.
Vse naše živlenje je sejanje za večnost, za vreme, štero pride po smrti. Vsako naše dejanje je ali dobro ali slabo, je ali lepo čisto zrnje ali pa čaren kokon. Reč, štero dnes izgovorimo pa mislimo, ka de že vutro pozablena, je zrno, štero žive i se v srci našega bližnjega, ki nas je čuo, to zrno razrašča v dobro ali slabo, kakša je pač bila naša reč. Zgled, štero-ga drugi vidijo na nas, je naša setva v blagoslov ali proklet-stvo za nas.
*
Kak je Bog postavo pred paradižomske dveri angela z ognjenim mečom, tak postavla pred raj nedužnih, po sv. krsti posvečenih otrok, očo i mater za angela čuvara, da te svoje otroke čuvata pred grehom.
»Krščanstvo je takrekoč dvojna vera: gda se dotika natu-re Najvišišega bitja, to je Boga, se dotika tudi naše človeške nature. Skrivnosti bože odkriva vštric s skrivnostmi človeškoga srca". (Chat.)
*
Jezuš je na poti do Jerika najšeo samo ednoga slepca. Kel-
ko bi jih najšeo dnesd:n v našem kraji! Najmre duševno slepih.
*
„Glej, v križi je vse i smrt vse odloči ; nega druge poti do živlenja i do pravoga notranjega mira, kak pot svetoga križa i vsakdenešnjega zatajuvanja. Idi, kam ščeš, išči, ka se ti vidi, nega višiše poti gori, ne sigurnejše doli, kak je pot svetoga križa. Določi i ravnaj vse kak ščeš, boš vido, ka moreš zmerom kaj trpeti, rad ali nerad, itak boš zmerom noso križ. Ali boš trpeo telovne bolečine, ali pa duševne bridkosti". (Kempčan).
*
Či bi kmet ovači bio jako dober človek, liki roke bi zmerom navzkriž držao, pa ne bi šteo ne orati ne sejati, bi ga itak vsi grajali. Zakaj? Vej je nikaj božnoga ne včino! Istina, bož-noga je ne nikaj včino, je pa zanemaro svoje dužnošti. Ravno-tak je na dušo gledoč. Što misli, ka je zadosta, či ne dela smrtnih grehov, pri tom se pa ne briga za vekše i vekše spopunja-
vanje svoje duše, zanemarja veliko svojo dužnost.
*
Angeli i svetniki v nebesaj so nam samo za edno reč na sveti nevoščlivi, najmre za to, ka oni nemrejo več trpeti za
Boga, mi pa. To je za nas velika sreča.
*
Dvoje nam more biti vsikdar pred očmi. To, ka je presv, Oltarsko s vesti o potrebna hrana za dušo, či se ta duša šče zdržati pri duhovnom živlenji, drugo pa to, ka je ta hrana teliko
bole potrebna v zdajšnjem časi, gda od vseh strani prežijo na duhovno živlenje vsefele škodlive zapreke, šterih je brezi posebne moči ne mogoče premagati.
*
Molitev je najbole zvišeni, sveti tao naše vere. Je povzdi-gavanje naše pameti i našega srca. Je prav zaviipno pogovarjanje z Bogom samim. Je združitev duše z Jezušom. Molitev je glavno i jedino delo angelov v nebesaj, na zemli pa je dovoljena tudi liidem. Molitev je živlenje v nebi za vse veke, začnje-no že tu na zemli. V molitvi človek spozna Boga i okusi njegovo liibezen, zadobi strah pred grehom, prezir do posvetnosti
i tisto sveto zaničevanje samoga sebe, po šterom pride ponižnost.
*
Kak ma zveza Jezušova s svetov Cerkvov te namen, ka razširja število vernih kristjanov, tak ma sv. hižni zakon namen,
da se po njem vnoži človeški rod.
*
Lakomen bogataš, od šteroga nam pripovidavle sv. Evangelij, se je oblačo v škrlat i mehki gvant. Po smrti je prišeo v pekeo pa tak spremeno svoj gizdavi gvant s peklenskim og-njom. Veselo druščino i priliznjence z besnimi peklenskimi duhovi ; obilno goščenje z groznov žejov i gladom; zvenečo mu-žiko i mamlivo popevanje pri veselici z strašnim psiivanjom i preklinjanjom samih vragov i drugih skvarjencov; bogato i prijetno stanovanje s peklom; očarajočo svetlobo v tom stanovanji pa s peklenskov kmicov.
*
Bog vodi i liibi vse stvarstvo, ar je vse delo njegovih rok. Nadvsem pa ma najraj Marijo Devico, zavolo njenih jakosti pa zaslug.. Marija je nikdar nikaj takšega ne napravila, ka Bog odiirjavle, mela pa je vse ono na sebi, ka je Bogi posebno po voli. Što bi mogeo zmeriti globočino njene ponižnosti? Njeno živo vero! Njeno trdno vupanje! Globočino i širino njene lii-bavi! Kak nepopisno velika je njena čistost, modrost, pravičnost, pobožnost, zmernost!	R.
Peklenske sile.
Moskovske bolševiške novine „Pravda" se čemerijo, zakaj je vlada ne dala bole ostre prepovedi proti javnim prošecijam, štere so se vršile za dešč.
Zadnje mesece so znova zaprli dosta cerkev i kapel. Znamenito cerkev sv. Sofije v Kijevi so spremenili v granar. Vse cerkvi i kapele v Lavri pri Kijevi so zaprli. Ka je bilo notri so zmetali na ogen, v smeti ali pa spravili v „Brezbožni muzej" v zasmeh. Tudi v guberniji Volga so zaprli 10 cerkev.
Kak ruski bolševiki tak delajo vse njihovi pravi bratje v Meksiki. V varaši Tetelpan so zaprli 2 deklici zato, ka sta bile
skrivoma v nekšoj hiži pri sv. meši. Ne starišje, ne drugi ne sme k njima v vozo. Katoliške novine „11 Messaggero del Sacro Cuore" (Glasnik Srca Jezušovoga) je stavleni, njegov urednik pozvani pred sodnika. V Orizabi so zaprli 70 let staroga betež-noga duhovnika. V Puebli je zaprta šola, v štero je hodilo 75 dece, včili so pa 3 duhovniki pa 10 sester. V državi Chichuahua so prepovedali vsako službo božo tak katoliškim kak luteran-skim duhovnikom. V Tabaski so dali odredbo, da se duhovniki morajo ženiti. Či bi pa ne šteli te bi se njim prepovedala slu -žba. V Sonori oblasti kaštigajo stariše s penezi, či neščejo puščati deco v brezverske državne šole. Dosta starišov je zato poslalo deco v Združene države v šole. Tudi to jim je zdaj prepovedano. Pa to je ešče ne vse ka delajo.
Proti takšemi zverinskomi ravnanji bolševikov so v Ameriki meli katoličani jako močna zborovanja. Poslali so meksi-kanskomi predsedniki napisani protest. Znate ka je odgovoro ? To, ka prej v Meksiki nega preganjanja. Ves svet vidi i se žalosti, oni pa tajijo. Tudi to so se navčili od ruskih bratov. Tak so tudi pred štirimi leti nekše v našem kraji izhajajoče novine pisale, ka v Meksiki nega preganjanja vere, kelko pa je, so vsega krivi katoličani. Dobro, ka so tiste novine samo par tjed-nov živele. Ci bi pa ešče izhajale, bi naprej pisale: Nega preganjanja! To je njim povedao brat framason Adamič i tomi so vervali. Ne smo njim pa vervali mi pa tudi ne bomo, kakšte lepo bi zakrivali v kakših drugih novinah . . .
Palan Gabriel, I. I.
Po Kristušovoj poti.
(Prva kniga.)	II
Kak skrbi Gospod za našo uteho.
1.	Ce ščeš vživati duhovne sladkosti, se podaj ta, kde boš slobodno občevao z menov.
2.	Vnogi se vdajo telovnoj počiitnosti samo zato, ar so ešče nikdar ne koštali duhovnih užitkov.
3.	Edno vorna duhovna sladkost je več vredna, kak vse posvetno vživanje.
4.	Te boš znao, kakše je duhovno veselje, če se umekneš od larme sveta.
5.	Tisti, ki šče z menov i za mene delati, se more od časa do časa odtegnoti od posvetnih poslov.
6.	Veivli, da ne boš mogeo zvršiti nikšega velkoga dela meni na diko, dokeč se ne navčiš, kak sladko je biti pri meni.
7.	Vnogi mislijo, ka so vnogo i velkoga kaj včinoli, ar so velko larmo zagnali, čeravno v njih nega nikše gorečnosti.
8.	Pravi: „Nemrem se zbrati . . . Nemam časa". Če bito resnično bilo, bi meo eden vzrok več, da se odtegneš sveti i se odpočineš.
9.	Jaz sem se sam poskrbo, da se moji apoštolje pomek* nejo v samoto i se odpočijejo, da njihova duša ne onemore.
16. Več doprineseš za sebe i za mene z ednovornim pre-mišlavanjom, kak s celodnevnim skakanjom i letanjom.
11.	Jaz sem, ki dušo presvetim; jaz sem, ki vlevlem moč v globino duše.
12.	Več je vredna edna sama resnica, štero popunoma očivestno spoznamo, kak pa sto domnev i jezero najlepših misli.
13.	Si že li vido modriaše, šterij viista so puna vučenosti i iznajd? ... V svojoj gizdavosti pa niti toga ne vejo i nepre-razmijo, ka pomeni to: resnično živlenje pelati (živeti).
Sv. hišni zakon.
V zadnjem smo pokazali ništerne bistvene lastnosti sv. zakona, kakti njegovo edinost i nerazdriižlivost; obednim smo pokazali na vse tisto, ka tevi dve lastnosti vklučujeta i ka izkliičujeta.
Vsako pravilo pa mir ma tudi kakšo izjemo, tak tudi v svetom hišnom zakoni. Edinost sv. zakona nema nikše izjeme, eden mož lejko ma samo edno ženo i naopak; je pa izjema pri njegovoj nerazdriižljivosti.
Krščanskoga zakona, v šterom sta že mož i žena vživala svoje zakonske pravice (združitev), nemre nikša človeška oblast, z nobednoga vzroka, razvezati. Veljavno sklenjeni zakon, ki je dovršen potom zakonskoga živlenja, loči samo smrt.
a)	Krščanski zakon pa, šteri je veljavno sklenjeni, ali je ne dovršeni z zakonskim živlenjom potom telovnoga združenja, je iz jako važnoga zroka razve/Ijiv. Razvezanje sv. zakona, ki je ne-dovršen, spada v pravice sv. očo pape. Izvrševanje te pravice spada v stare čase, v leta 1431. Sv. Martina pape. Tak je raz-vezao Pius VII. 1816. jan. 12. zakon wustenberškoga prestolonaslednika i Karoline Avguste, poznejše avstro-ogrske kralice, ki je bio sklenjeni 1808. leta, ali nikdar je ne bio dovršen, tak, ka sta oba ostala deviška do razveze.
Za razvezo sv. zakona je potrebno dvoje: Prvo, ka je zakon nedovršen, prost od zakonskoga dela, tak, ka žena skaže svoj deviški venec; obdriigim pa zakonska moreta meti zato velki i zadosten vzrok. Brez toga dvojega sv. oča toga nikdar ne včinijo i nemrejo včiniti.
b)	Ravnotak se razveže sv. zakon po božem pravi, če zakonska stopita v samostan, ka bi tam živela popolnejše živlenje. Tak smo zadnja leta mnogo šteli po Novinaj od takšij sliičajov, ka je oča stopo v kakši red; je celo postao duhovnik.
c)	Tretji takši izjemni slučaj je pa takzvani »privilegnij sv. Pavla".— To je najmre v tom, ka če se izmed nekrščanskij zakonskij, (npr. Židov i Židov-kinja) eden ali driigi spreobrne i se da krstiti, ali drugi pa ostane pri sta-rom (npr. Židov, ali pogan.) se je krščanska polovica lehko loči od nekrš-čanske. Ka se sme toga privilegija — prednosti posliižiti, je potrebno, ka se nekrščansko polovico opita, da li šče, ali nešče v miri živeti s svojov krš-Čenov polovicov. Če zataji i nešče z njov živeti, se krščanska polovica lejko loči. - (Sv. Pavel : Kor. VII. 12-15.)
To so fedke izjeme pri razločitvi sv. zakona i tudi te se nemrejo na svojo roko napraviti, nego to pravico izvršava samo pristojna crkv. oblast. Ovak pa ostane večno veljavno: „Ka je Bog združo, človek naj ne loči."
pod vodstvom župnika Klekla in dekana Jeriča zopet peš nazaj ! Tako požrtvovalnost zmore naše verno slovensko ljudstvo, ki se ne straši napora teh dolgih poti, kadar gre za čast božjo in izpričanje vere", (str. 136.) A ves te naš triid bi bio zaman, či bi pozabili na vse ono, ka smo na kongresi lepoga i hasnovitoga čiili. Da se to ne zgodi, je izdao pripravlalni odbor to lepo knigo. V njej so zbrani vsi stanovski govori: za moške, ženske, dečke, dekle i inteligenco. Petnajst stanovskih govorov! Opisana je slovesna kongresna sv. meša i procesija. Knigo krasijo lepe slike. Ma 158 strani. Košta 12 Din. Knigo vsem toplo priporočamo! Pri njej se tudi najlepše pripravimo za letošnji II. jugoslovanski kongres v Ljubljani! Evharistični krao, zavladaj v naših diišaj!
Preganjanje v Mehiki. Kak vsi znamo, v Mehiki Cerkev dosta trpi zavolo preganjanja. Prostozidari (nasprotni Cerkve) napenjajo vse moči, da bi Cerkev v Mehiki vničili. — Vsi katoličani po čelom sveti sočustvujemo s trpečimi brati v Mehiki. Katoličani iz Zdriiženij držav Severne Amerike se trudijo vplivati na svoje državne ravnitele, ki bi naj zabranili preganjanje Cerkve v sosidnoj državi Mehiki. Tudi so že na jezere pisem poslali predsedniki države Rusvelti, gde ga prosijo, naj vpliva na predsednika sosidne Mehike, da ne bi več preganjao katoličane. — Ravnotak so mariborski bogoslovci pisali pismo predsedniki Ruzvelti naj pomaga našim bratom — katoličanom v Mehiki.
Lepa leta. V Indiji je nedavno vmro odličen misijonski delavec, p. Engelbert, 91. let star. Tam je dela od 1. 1881. Za-istino lepa leta za Gospodovoga delavca, za Kristušovo vero.
Rusija. List ruskih izseljencov „Slovo" poroča, da je vmr-lo v bolševiških vozaj i šatoriščih dozdaj 67 piišpekov i 18.500 duhovnikov. Skoro vsi so bili pred smrtjov strašno mantrani. Ves čas bolševiške vlade pa je bilo zaprejtih v voze 200 piišpekov i 27.000 duhovnikov. Dozdaj je dala vlada zapreti 28,935 cerkev, kloštrov i molilnic. V Moskvi je od 430 pravoslavnih cerkev ostalo šče 37 cerkev. Protiverska petletka šče odpraviti v 1. 1935 vse cerkve i pregnati vse duhovnike. — I denok so Sovjeti bili sprejeti Društvo narodov, štera v svojih pravilaj pravi, da mora povsedi biti svoboda vere i vesti!
Tak poslanik katoličanske države. Zastopnik Brazilije pri sv. oči, dr. Louis Guimaraes, je zročo sv. oči pismo od svoje države i pri tom povedao med drugim sledeče reči: „Pred Vašov Svetostjov stojim kak zastopnik države, štero bodo nekda napunjavali od severa do juga naše zemle milijoni liidi, ki bodo meli vse isto vero. Iz visike gore, ob vhodi v zaliv (v mesti Rio de Janeiro) svedoči kip Odrešenika vsem, ki stopijo na brazilsko zemlo, od vere, ki segrevle srca njenoga liistva. Iskreno prosim Vašo Svetlost apoštolski blagoslov za brazilsko liistvo, šteroga zastopniki so 16. julija 1934. sklenoli
riovo ustavo, štera njemi dobra stoji za edinost, slobodo, pravičnost i gospodarsko blaginjo, ar navdaja njuvo delo krščanske mišlenje i ar so v začetki ustave spovedali svoje zaviipanje v božo pomoč.
Čujte. V Sen Luju (v Ameriki) je Terezija Kulovje vse svoje imanje, to je dva milijona dolarov, po našem okoli sto milijonov dinarov, zapustila v katoličanske dobrodelne namene. Na angleškom je pa ravno v takši namen zapustila dovica Ge-orgina Lacon Gordon 28.000 angleških funtov, šterlingov, ka znese okoli 7 milijonov dinarov.
Petero dece je porodila nekša mati v Hamiltoni v Kanadi. Vsi peteri so zdravi z materjov vred, čeravno je že pol leta mi-nolo, kak so se narodili. Nadškof iz New-Yorka, kardinal Hayes, so poslali materi, ki je katoličanka, kak tudi vsakšemi deteti, zlata cecva.
75 negrov je bilo krščenij pred božičom v Chicagi.
Kak v začetki krščanstva. V Mehiki v ednoj jami pod zemlov se skrivlejo pregnani nadškof mehiški, Orozco iz Gna-dalajara. Tam so posvetili 20 novomešnikov. Tej junaški služabniki boži opravlajo zdaj duhovniško službo po deželi, preoblečeni v kmete. Nadškof Orozco opravijo pod zemlov vsakši den sv. Mešo. — Ka se pa zgodilo v mesti Acapuho, tudi v Mehiki. Župan je šče meo telko dušne vesti, da je dao svojega sineka krstiti. Tako nato pa je dao duhovnika zapreti, ar je brez dovolenja vršio verske obrede. Duhovnik je morao plačati kaš-tigo s penezi.
Materam, ki so prišle iz 93 pokrajin i bile sprejete pri sv. oči v Rimi so sv. oča spregovorili tolažlive reči od blagoslova materinstva. Med drugim so povedali: „Vsakše dete je dokaz božega blagoslova, ar vsakše dete ma nemrtelno dušo, šte-ro je Bog zaviipao skrbi i brigi materinoj. Med liidmi je znamenje posebnoga zavupanja, če što drugomi pravi: „Zaviipam ti, prepuščam ti . . . Prav tak lehko trdimo, da je znak posebnoga prijatelstva i liibezni bože, kda dober Bog ženi zavupa dečinsko dušo, da jo čuva i vzgoji". Ob konci so se sv. oča s toplimi rečmi spotili še tistih mater, štere majo dosta dece, opo-minajoč jih, naj bodo vredne plačila, štero njim deli Bog.
Za konec svetoga leta bo po odredbi sv. oče Pija XI., v Lurdi svetovna evharistična svečanost. Določena je za čas od 25. do 28. aprila. V tej dnevaj bo opravlenij v lurškoj jami ponoči i podnevi po vrsti 140 svetij mcš. Mešiivali bodo škofje i mešniki vsej narodov. Telko liidi pričakujejo, ka šče telko Lurd ne vido.