Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas 4 List Slovenskih delavcev v cAmeriki. The Brst Slovenic Daily* in the United States. Issued every* day except Sundays and Holidays. — nf 4 TEtiEFON PIS AKNE: 1279 RECTOR. Entered u Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.r under the Act of Congres of March S, 1879. NO. 50. STEV. 50. NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 29, 1908. — V SOBOTO, 29. SVEČANA, 1908. TELEFON PISARNE: 1278 RECTOIL VOLUME XVI. — LETNIK XVI. Indijanski senatorji. Prepir v senatu. V ZVEZINEM SENATU JE PRIŠLO MED DVEMA INDIJANSKIMA SENATORJEMA DO BOJA. Senatorja Curtis in Owen sta se sprla radi indijanskih zemljišč. KONČNA SPRAVA. Lopov Adamič pride Anarhist Gius. Alio pred porotnike, zaslišan v Denverju, Colo. Washington, 28. febr. V zvezinem senatu je prišlo včeraj do veselega ■dogodka, kteri se je pričel zelo resno, dočim se je končal veselo in sporaz-umljivo. V senatu so imeli namreč pravi indijanski boj. Pri tem sicer odločevali tomahawki in tudi kri ni tekla, pač se je pa vnel prepir, ka-koišnjega že dolgo ni bilo. Prepirala eta se namreč oba indijanska senatorja Curtis iz Kansasa in Owen iz Oklahome. Oba senatorja sta mestica; Curtis je rodom Kaw-Indijanec, do-čim je Owen potomec bojevnikov iz roctu Cherokee. Do prepira je prišlo povodom posvetovanja o indijanskem proračunu, pri kterem je treba določita pravice rodu Cherokee z ozirom »a njibova zemljišča, ktera baje niso njihova, popolna last. Senator Owen iz Oklahome je predlagal, da se v tozadevnem predlogu vedno, kadar se omeni ime rodu Cherokee, pristavi beseda bivši rod", kajti rodu Che-rakee-Indijancev po njegovem zatrdila ni več; bivši državljani rodu Cherokee so namreč sedaj državljani Zjedinjenih držav, kteri imajo vse pravice, kakor ostali državljani. Oni so bili že državljani iu ne pripadniki indijanskega rodu, še predno je bil eprejet zakon v letu 1902, kteri dovoljuje "članom rodu Cherokee", da »mejo svoja zemljišča prodati, v slučaju, da jim v to vsakemu posebej privoli državni tajnik notranjih zadev. Senator Owen iz Oklahome je odločno izjavil, da on ni varovanec našega ljudstva, temveč popolni državljan, tako da zamore radi tega s svojim premoženjem razpolagati, kakor v.-ak drugi državljan, ozir. kot se njemu poljubi. Curtis je pripoznal, da je njegov kolega iz Oklahome popolni državljan Zjed. držav, pristavil je pa, da kljub temu ne more razpolagati s svojimi zemljišči, kakor določa zakon, obstoji rod Cherokee-Indijaneev še vedno. In on je vendar dobil ta zemljišča kot član tega indijanskega rodu. — Debata je postajala vedno bolj burna in oba indijanska senatorja sta se pričela resno prepirati. Senator Carter iz Montane je skušal posredovati in napraviti mir s tem, da je izjavil: "Oba senatorja imata prav, toda medsebojno se ne razumeta." Vsi ostali senatorji so se pričeli iskreno smejati. Toda njegov trud, dokazati okorna senatorjema, kako je njuna pravica, se mu ni posrečilo, kajti z njegovimi izvajanji ni bil zadovoljen niti senator iz Kansasa niti njegov kolega iz Oklahome. Slednji je trdovratno vztrajal pri tem, da ne prijazna pravice tajnika notranjih zadev, umešavati se v njegovo privatno lastnino. Zajedno je tudi izjavil, da* bode raje pustil, da njegova lastnina propade, predno bode vprašal tajnika notranjih zadev za dovoljenje, kako na; razpolaga s svojimi zemljišči. Končno je ustal senator Gore iz Oklahome in dejal: "Jaz predlagam, da pripozna senat obema Indijancema pravice bojujočih se ljudi." Vsled tega je nastal v senatu tak smeh, da se je tudi senator Owen pričel smejati, vsled česar se je resna stvar takoj spremenila v smešno. Senatorju Owenu se najbrže ne bode posrečilo dokazati, da rod Chero-kee-Indijancev več no obstoji, tako, da bode vlada tudi še v nadalje razpolagala z upravo zemljišč imenovanega rodu. Vlada sicer ne bodo u-pravljala zemljišča ljudi, kteri so taki, kakor je imenovani senator, kterega vse spoštuje, vendar je pa v prejšnjem Indian Territoryju Se vodno mnogo Indijancev, za ktere jo zelo potrebno, ako vlada skrbi za upravo njihovih zemljišč, ako hoče, da jih beli ne oguljufavajo. -o- ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI ANTON ADAMIČ, KTERI JE SLOVENCE VABIL V SAT.AMAN-CO, N. Y., NA DELO, SE BO ZAGOVARJAL PRED VELIKO POROTO. Od rojakov je potom lažnjivega dopisa izvabil mnogo denarja. V ZASLUŽENEJ JEČI. Nedavno smo v našem listu rojakom že naznanili, da smo dobili od poštne uprave v Salamanca, N. Y., poročilo, da so prijeli tamkaj necega Anton Adamiča, kteri je pod napačnim imenom Karlinger priposlal našemu listu dopis, s kterim je vabil b rezposelne ljudi v Salamanco, češ, da je tam mnogo dela. Rojaki, kte-rih je sedaj vsled krize mnogo brez dela, so naravno pošiljali Adamiču denar in na ta način je imenovani lopov nabral precejšnjo svoto denarja, ne da bi imel za varane rojake kako delo na razpolago. Med drugimi varanimi rojaki so prišli v Salamanco tudi trije Slovenci baje iz New Yorka in ker niso nikjer mogli najti imenovanega lopova, so o tem naznanili pošti, ktera je, kakor nam je sporočila, Adamiča alias Karlingerja dala aretovati mi-nolo soboto. Adamiča so zaprli začasno v ječe v Salamanci, nakar je prišel iz Buffala te dni poštni inšpektor Griggs v Salamanco in vjete-ga lopova zaslišal zajed no s komisarjem Whipplejem. Pri zasliševanju je lopov Adamič prvotno tajil, toda pr i nadaljnem zasliševanju je končno svojo lopovščino priznal. Sedaj se bode moral zagovarjati pred veliko poroto zvezinega pokrajinskega sodi-š<"-a. ktero bode že v marcu izreklo obsodbo. Upati je, da bode porotno sodišče imenovanega goljufa poslalo za dalj časa na varno, ker drugam taki ljudje, ki varajo svoje lastne rojake, itak ne spadajo. Anton Adamič, alias Karlinger, je bil svoječasno zaposlen kot strežaj :ili office boy pri Lake Shore Banking & Trust Co. v Clcvelandu, Ohio, kjer je bil. kakor se nam poroča, med tamošnjimi našimi rojaki zelo nepriljubljen. Kje je doma, dosedaj še ne vemo, kajti dognalo se je le toliko, da je hodil v Ljubljani dalj časa v tamošnji gimnazij in da je v Ameriki nekaj nad leto dni. V Salamanci ga je prijel maršal T. J. Turner. Samomor na poduličnej železnici Na postaji podulične železnice na 18. uliei v New Yorku skočila je predvčerajšnjim neka, kacih 30 let stara, dobro oblečena ženska pod vlak imenovane železnice. Prvi vagon vlaka, ki je v tem trenotku prišel, je šel popolnoma preko nesreč-nice, ktere grozno razmesarjeno truplo so potem našli pod drugim vagonom. Pri pokojniei so našli pismo, iz kterega je razvideti, da jej je ime Ana Stavenliagen in da je doma iz Kurske gubernije v Rusiji. Pismo je 'pisano v ruskem jeziku in coroner ga je vzel seboj. Par ur potem, ko so samomorilko prepeljali v mrtvašnico, je prišel tje John Stavenhagen iz Jersey City, N. J., kteri je obleko pokojnice takoj spoznal za last svoje žene, kar je potrdil tudi njen brat, ki je prišel z njenim možem v mrtvašnico. Vodja mrtvašnice nesrečnemu možu nz pustil pogledati njenega trupla in mn je obljubil, da zamore kasneje priti. Niti njen mož niti brat nista mogla povedati kacega vzroka za samomor. Knga v republiki Chile. Valparaiso, Chile, 28. febr. V rasnih krajih republike Chile se je pojavila kuga. V Antofogasti se je pojavilo 19 slnčajev nevarne bolezni in sedaj se je kuga pojavila tudi ▼ Iquique, kjer se je pripetilo že 14 slučajev- Tnkaj se zatrjuje, d« so kugo zanesli iz republike Peri MORILCA DUHOVNA HEINRI-CHA SO PRIČELI V GLAVNEM MESTU DRŽAVE COLORADO ZASLIŠEVATI. Zasliševanje se baje še tekom današnjega dne konča. PREPREČENA ZAROTA. Denver, Colo., 27. febr. Včeraj se je pred tukajšnjim sodiščem pričelo zasliševanje italijanskega anarhista Giuseppe Alio, kteri je v tukajšnjej katoliškej cerkvi ustrelil kapucina in duhovna Heinricha. Prvotno zasliševanje se že jutri konča in se tudi določi dan za razpravo. Giuseppe Alio so včeraj do vedi i semkaj iz Colorado Springs. Na poti so ga spremljevali štirje detektivi; na poti je morilec neprestano molčal in gledal v tla ali pa v stran, kakor da bi se bal drugih ljudij, kteri so se peljali v istem vagonu. Na kolodvoru v Denverju so ga takoj spravili v kočijo, ktera je že čakala nanj na kolodvoru, kjer je bilo le malo ljudi, kteri niso priredili niti najmanjše demonstracije. V Colorado Springs, kakor tudi tukaj, je Alio pri raznih zasliševanjih navedel različne stvari o samem sebi, vendar se pa prvo nikdar ne ujema z drugim, tako da so pri sodišču prepričani, da je vedno lagal. Tako je pred vsem izjavil, da ga je obla t, kterega mu je umorjeni duhoven položil na jezik, pekel, vsled česar jc mislil, da je zastrupljen. Vsled tega je hitro potegnil svoj revolver iz žepa in je duhovna jednostavno ustrelil. Nato je bežal proti cerkvenim vratom, kjer mu je nekdo pod-stavil nogo. tako da je padel, nakar so ca zaprli. Revolver je nosil pri sebi. ker so ga nekteri njegovi rojaki, kteri so govorili proti katoliški cerkvi, razžalili. Chicago, 111-, 28. febr. Rev. Dunne ponovno trdi, da obstoji v Zjedinjenih državah zarota, ktere namen je moriti katoliške duhovne. On trdi. da nameravajo tudi v tukajšnjem mesti; umoriti nekega katoliškega duhovna, za kar ima baje dokaze. Morilci so omenjenega duhovna že hoteli umoriti, toda njihovo nakano so preprečili slučajno. Umor duhovna v Denverju je ravno tak, kakor bi bil oni, kterega so lopovi nameravali izvršiti v tukajšnjem mestu. Umoriti so nameravali italijanskega duhovna Renzullo. Nek Italijan je pa o nameravanem umoru duhovna takoj posvaril, tako da je umor še pravočasno preprečil. Oblasti co dale imenovanemu duhovnu v Chica-gu dovoljenje nositi orožje. -o- Dinamit za gradnjo panamskega prekopa. Washington, 28. febr. Vlada je danes odprla ponudbe raznih tvrdk za nabavo dinamita, kterega potrebujejo za gradnjo panamskega prekopa. Dinamita se potrebuje 4 milijone 332 tisoč funtov, kteri bode veljal nekaj nad pol milijona dolarjev. Denarje v staro domovino pošiljamo: za $ 10.35 ............ 60 kron. za 20.45 ............ 100 kion. za 40.90 ............ 200 kron. za 102.00 ............ 500 kron. za 204.00 '............ 1000 k n. za 1017.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljat?* Izplačuje c. kr. poštni hranilni urad ▼ 11. do 12. dneh. Denarje nam podati jo n*jpxlll&-neje do $25.00 t gotovini ▼ priporočenem ali registriranem pismu, več j« zneske po Domestic Postal Honey Order ali pa liew York Bank Draft PRANK S A TWER 00, 109 Greenwich St., Mow York, «104 St. Clair At*, JT. 3. Cleveland, Ohio. Nemci za Poljake. Omiljeni predlog. GOSPOSKA ZBORNICA PRUSKEGA DRŽ. ZBORA JE SPRE-J E L A PREINAČENI PREDLOG POLJSKIH POSESTEV. Aristokratje skoraj vse Pruske glasovali so proti predloga. VTIS NA POZNANJU. Berolin, 29. febr. Včeraj se je v go-sposkej zbornici pruskega deželnega zbora glasovalo o predlogu, kteri določa, da se zamore iastnina Poljakov v dveh poljskih deželah na Pruskem razlastiti, tako da postane nemška last. Predlog je bil v spremenjenej formi končno po daljših govorih sprejet, tako da državni kancler ne bode moral odstopiti. Konservativno in nacijonalno-liberalno časopisje je zadovoljno, ker se je v zadnjem trenotku preprečil poraz vlade in trdi, da bi ta poraz pomenjal istodobno poraz vsesra nemštva. Vse ostalo časopisje, kakor ono levice, soeijainih demokratov in eentruma, pa novi zakon najstrožje obsoja. Za ta barbarski predlog •so dobili Nemci le 32 glasov večine. Za vlado so glasovali le profesorji, komercijalni svetniki in župani, oziroma ljudje, kteri bi inaČe zgubili svoje dostojanstvo in svoje prihodke. Proti divjemu predlogu so nastopili vsi odlični Nemci rn tudi vsi najintimnejši prijatelji cesarja, kakor: vojvoda Ernst Giinther Schleswig-Holsteinski, ki je cesarjev svak; najintimnejši cesarjev prijatelj vrhovni maršal knez Fur^tenberški; vojvoda Herman Trachemberški; knez Hatz-feld; bivši minister kraljeve hiše pl. Wedel; grof Tiele-^inkler; kardinal Kopp in Fischer; knez Hohenlohe-Oehringen; admiral Hollmann; baron Lucius Ballhausen, ki je bil preje poljedelski minister: knez Pless in razni drugi cesarjevi prijatelji. General Haeseler je ponovno govoril navdušen govor za Poljake in je tudi glasoval proti predlogu. Drugi vladi ni uslužbenci so morali glasovati za predlog, ker inače bi bilo pri kraju z njihovo karijero. Izid glasovanja je napravil zlasti na Poznanju velikanski vtis in med tamošnjim prebivalstvom, ktera je izključno poljske narodnosti, vlada velikanska razburjenost. Dosedaj so bili tamošnji domačini pi-epričani, da bode gosposka zbornica sprejem predloga preprečila, sedaj se pa preti Nemcem z vsemi mogočimi sredstvi, tako da je sedaj jasno, da bode predlog v prvej vrsti škodoval Nemcem. Socijalni demokratje se že pripravljajo zajedno z drugimi naprednimi strankami na to, da bodo vložili predlog, vsled kterega naj se razlaste %*sa velika posestva, ktera so sedaj last bogatih Nemcev, nakar naj se razdele med revnejše sloje ljudstva ne glede na narodnost. Ako bi bil ta predlog sprejet, o njem ne bode treba niti debatirati, ker se bode postopalo natančno tako proti Nemeem, kakor se bode postopalo sedaj proti Poljakom na Poznanju in v Zapadnej Pruski. Ker je bilo pričakovati od socijalno-demokratiene strani tacega predloga, so se zlasti plemiči najbolj upirali protipoljskemu predlogu. Oni namreč niso hoteli na nikak način ustvariti precedencni slučaj, kteri mora njim samim v prvej vrsti škodovati. Zgubljeni dragulji. Palm Beach, Fla., 27. febr. V tukajšnjem Poinciana Gardenu je neka dama iz New Yorka zgubila ovratnico, ktera je vredna $12,000. Dama je razpisala $500 nagrade, ktero dobi oni, ki najde ovratnico. Vojaški morilec. Port Reno, Okla., 27. febr. Tukaj so zaprli vojaka Robertsa od sotnije "K" 19. pešpolka, ker je obdolžen umora. Vojaka so izročili takoj civilnim oblastim. Imenovani vojak je obdolžen, da je v New Jerseyu umoril neko mlado deklico. Roberts je šele pred dvema tedni stopil v zverino vojsko, in sicer v Cincinnatiju, Ohio. Sedaj ga bodo poelali v New Jersey, kjer bode obsojen. Položaj v Maroku. Pomožne čete. FRANCIJA POŠLJE V MAROKO NADALJNIH ŠESTTISOČ VOJAKOV IN NOVEGA POVELJNIKA. Novi sultan Mula j Hafid namerava napasti mesto Mazagan. SVARILO KONZULOM. Pariz, 28. febr. Franeoska vlada je sklenila, da bode v kratkem poslala v Maroko nadaljnih 6000 vojakov kot pomoč tamošnjemu francoskemu vojaštvu. Zatrjuje se tudi, da bodo po-veljništvo poverili Lyauteju, sedanjemu poveljniku takozvanih letečih kolon v Algieru. Mazagan, 28. febr. Governer mesta Mazagan ni hotel tukajšnjega mesta izročiti novemu sultanu Mulaj Ha-fidu in tudi posadka je zvesta sultanu Mulaj Abd ul Azisu. Novi sultan je takoj na to obvestil tukajšnje konzule, naj ostanejo v svojih konzulatih, ker namerava mesto napasti. POLJUB ZADRZAL ODHOD LA-DIJE LA TOURAINE. Trajal je tri minnte in pet sekund. Zadnje čase je v New Yorku postala prava epidemija na dolge poljube. Najdaljši, kar jih sedaj poznamo, je trajal osem in pol minute. Poljub, ki je trajal tri minute in pet sekund, je pa pretečeni četrtek zadržal celo odhod francoskega parnika La Touraine. Pravkar so odstranjevali mostiček, ki veže ladijo s suho zemljo in kapitan je že dal znamenje, da ladija odplove, ko se pripelje mična francoska Miss in stopi na mostiček z vzkrikom ''Francois !*' K malo se prikaže izmed potnikov na krovu čeden, mlad Francoz in predno je mogel kdo obraniti, sta se objela in pritisnila ustnice drug ob drugega. Vse pozdravljanje na ladiji je takoj utihnilo, častniki so nehali dajati povelja in vozniki so ustavili vozove. Častnik, ki je dal znamenje za odhod, pa vzame iz žepa uro in nestrpno stopica z nogami, kdaj bode zaljubljen par gotov s poljubo-vanjem. Z enim očesom je gledal na poljubovajoč se par in z drugim na uro. "Eno minuto", mrmra sam za-se in kroalo izblekne: "Dve minuti." Vedno bolj vroče mu prihaja, ker parnik bi že moral biti na vodi. "Tri minute!" zakliee konečno, ustnice obeh Francozov se pa še niso premaknile iz svojega položaja. Zadnji klic častnika je mlad Franeoz gotovo slišal, Irer pet sekund pozneje odtegne svr-je ustnice od ljubice in se vrne na ladijo. Temu prizoru je bilo priča okoli tisoč ljudij. Ko zaljubljen par neha s poljubovanjem, nastane glasen smeh in "bravo" klici. Mlada Francozinja zbeži iz mo-stička in parnik takoj odpluje od brega. To je prvi slučaj, da je poljub za kasnil odhod evropske ladije. Uradniki francoske proge so izdali povelje, da se v prihodnje tako dolge poljube prepreči. Rešil svoje sinove ntopljenja. East Quogue, L. I., N. Y., 28. febr. Woodruff Randall je danes rešil svoja dva sina ravno, ko sta se utop-ljala. Oba dečka sta se drsala po zmrznjeni vaški reki, ko se je starejšemu udrlo na tenkem ledu. Njegov mlajši bratec mu je odhitel na pomoč, pri tem se je pa sam udri v led. Drugi deček, ki je na bregu opazil ta prizor, je hitro tekel in obvestil dečkovega očeta, ki je prišel ravno ob pravem č&su, ko sta oba sinova zginjala pod vodo. Bivši hondnrski predsednik umrl. Tegucigalpa, Honduras, 27. febr. Marco A. Soto, kteri je bil svoječasno predsednik republike Honduras, je umrl. Predsedoval jo od leta 1876 do~ 1883. Napad na šaha v Perziji Ali Mohameda Mirza. ZAROTNIKI SO VRGLI V TEHERANU DVE BOMBI PROTI ŠAHU, NE DA BI MU KAJ ŠKODOVALI. Pri tem napadu so bili trije jezdeci ubiti in šofer je ranjen. SREČNO UŠEL SMRTI. Teheran, Perzija, 29. febr. Včeraj popoludne so zarotniki z bombami napadli šaha, proti kteremu so vrgli dve bombi. Šah ni bil pri tem ranjen, toda trije jezdeci njegovega spremstva so bili na mestu ubiti, dočim je bil njegov šofer ranjen. Sah se ima zahvaliti le slučaju, da je ostal pri življenju. Potoval je v neko bližnje mesto, kjer je nameraval Ostati par dni. Ko je ostavil svojo palačo in s svojim spremstvom dospel v neko ozko ulico, je nekdo vrgel proti njemu raz streho dve bombi. Jedna bomba se je razletela v zraku, dočim je druga padla kraj avtomobila, v kterem se običajno vozi vladar, in ubila tri jezdece ter nevarno ranila šoferja in 25 ljudi šahovega spremstva. Sah pa k sreči ni bil v avtomobilu, kajti on se je peljal zadaj med svojim spremstvom v navadnej kočiji. Avtomobil je bil zaprt in tako so napadalci mislili, .da je šah v avtomobilu. Kakor hitro je šah slišal razstrelbo, je takoj svoj voz ostavil in odšel v neko hišo, kjer je mirno čakal, dokler ni prišel oddelek vojakov, kteri so se postavili pred hišo. Potem je šah zajedno s strižo odšel nazaj v palačo. Hišo, iz ktere so priletele bombe, kakor tudi sosedne hiše, je policija preiskala, ne da bi bil tem povodom kedo aretovan. Konjiča, ktera je spremijevala šaha, je pričela takoj po razstrelbi bomb, streljati na vse strani. Pričakovati je velikih nemo- SK2SANI AVTOMOBILISTI. Avtomobilisti, kteri so se napotili iz New Yorka preko Alaske in Si-bira v Paris, so se že naveličali vožnje. Chicago, 111., 27. febr. Oni potniki, kteri so dospeli semkaj v svojih avtomobilih iz New Yorka z namenom, da potujejo dalje preko Amerike in Sibira v Paris, so radi snega, kteri jim je v Iudiani delal velike ovire, zgubili vso nadaljno srčnost. Radi tega nameravajo sedaj vožnjo preko Alaske in Sibira popolnoma opustiti, ker se boje eventuelnih nevarnosti, oziroma ker nimajo nikake srčnosti. Sedaj so sklenili, da bodo potovali s parnikom iz San Francisca na Japonsko in od tam zopet s parnikom v Vladivostok in šele potem z avtomobili dalje po ruskej poštnej cesti, ki vodi v Evropo in ki je mnogo boljša, nego so ameriške ceste. Pripomniti moramo, da med njimi ni ni jed-nega Slovana in da so potniki sami mehkužni Nemci, Francozje, Italijani in par Američanov, kteri slednji so bili na potovanju dosedaj vedno prvi -o-- Roparski napad. Dva roparja sta predvčerajšnjim zjutraj napadla v Brooklyn Borough v New Yorku 30Ietnega Fred Haine-sa, kterega sta na Carroll ulici ustavila in ga nepopisno pretepla. Odvzela sta mu $20, dočim sta mu zlato uro in diamantni prstan pustila, ker sta se bala, da bi ju po uri detektivi ne spoznali. Roparja, ki sta bila elegantno oblečena, sta svojo žrtev z revolverjem prisilila, da je molčal. Haines je dal policiji natančen popis svojih napadalcev. McKinleyeva hiša na javne j dražbi Canton, O., 28. febr. McKinley National Memorial Ass'n, ne bode mogla knpiti tukajšnjo hišo pokojnega predsednika, kajti dediči LTeKinleya nečejo hišo prodati za $25,000. Vsled tega bodo omenjeno posest v kratkem prodali potom javne dražbe. Iz Avstro-Ogrske. Hrvatske volitve. PRI VOLITVAH V HRVATSKI SABOR JE BILA VLADA POPOLNOMA PORAŽENA. Izvoljeni so bili samo trije vlado ni privrženci. PREPIRI V OGRSKO - HRVATSKEM DRŽAVNEM ZBORU. Zagreb, 29. febr. Volitve v hrvatski zemaljski sabor so se završile s popolnim porazom vlade, oziroma bana Rauclia. Vlada je v Hrvatskej in Slavoniji dobila le tri poslance, kteri se bodo za njo potegovali, tako da je njeno parlamentarno delovasje popolnoma nemogoče. Po vsej deželi vlada velikanska razburjenost. Dosedaj ni prišlo nikjer do izgredov in nemirov. Budimpešta, 29. febr. V ogrsko-hrvatskem državnem zboru še veda* ni končan prepir radi spre meni t ve poslovnika. Naučni minister Apponyi je že zapretil, da bode odstopil, ako poslanci ne bodo ugodili vladinej aa-htevi. Položaj je postal sedaj še bolj zamotan, ker je pričela levica jeva« agitirati za to, da postane Košut mi-nisterski predsednik. Vlada je v sili že sklenila, da poslovnik nekoliko omili, tako da boi* poslanci imeli saj nekoliko parlamentarnih pravic. Budimpešta, 29. febr. V ietočnih pokrajinah na Ogrskem je priŽel gospodariti bgar, kteri je nastal vsled lakote, ktera vlada med prebivalstvom, ktero živi v trajnej bedi. Oblasti trdijo, da je bolezen zanesena baje iz Bukovine, dočim trdi prebivalstvo, da je nastala doma. Dunaj, 29. febr. Cesar Fran Josip je potrdil predlog, kteri določa, da se mora vršiti trajno jahanje iz Dunaja v Budimpešto, kakor tudi streljanje za nagrade. Za oba dogodka se avstrijski "športi" zelo zanimajo. Vojni veteran vsled lakote umrl Cleveland. O., 27. febr. Veteran državljanske vojne, Russell Page, kteremu je konsrres radi izredne srčnosti v boju pri Fort Donelson podelil medaljo, je v tukajšnjem mestu lakote umrl. Ker je dobil v državljanski vojni rano, je bil vedno bolehen, tako da je moral večinoma ostati v postelji. Njegova žena je zaman iskala delo in zaslužek, dočim sta bila oba prepo-nosna, da bi prosila za vsakdanji kruh pri dobrih ljudeh. Pri Fort Donelsonu je Page poveljeval oddelku saperjev. Tu je nekega dne medtem, ko je poveljeval, opazil, da je nek vojak iz Ohio, ležal na bojnem polju in krvavel iz več ran. Page se ni zmenil za sovražne kroglje in je hitel k ranjenemu tovarišu, nakar ga je odnesel med neprestanim so vraž-, nim streljanjem na varno mesto, ne da bi se pri tem zmenil za lastno življenje. Južnim vojakom je ta srčnost tako ugajala, da so prenehali streljati in da so mu pričeli navdušeno kričati "kura!". Rumena mrzlica na Cubi. Havana, Cuba, 27. febr. V Santa Clari je umrl za rumeno mrzlico Robert C. Clifford, vojak 15. polka zve-zine konjiče. Tamkaj je za rumeno mrzlico zbolelo tudi šest druzih vojakov. .......... _ ^ ^ ^ KRETANJE PARNIKOV. Dospeli so: Amerika 28. febr. iz Hamburga. Kiiln 28. febr. iz Bremena. La Savoie 28. febr. iz Havre. Mauretania 28. febr. iz Liverpool, s 1391 potniki. Dospeti imajo: Celtic iz Liverpoola. Philadelphia iz Southampton*. Caledonia iz Glasgow«. Kroonland iz Antwerpena. Noordam iz Rotterdama. H T "GLAS NARODA" (Slovenic Daily.) Owned and published by the SLOVENIC PUBLISHING COMPANY (a corporation.) FRANK HAKSEK, President. VICTOR A A LJ A V EC, Secretary. LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of Bu-siness of the corporation and addressee of alx>ve officers: 109 Greenwich Street, Borough of Manhattan, New York City, N- Y. _ Za leto velja list za Ameriko in „ Oanado .........$3.00 „ pol leta.........1 „ leto za. mesto New York . . . ,, pol leta za mesto New York . 2.00 ,, Evropo za vse leto . . . A • 4-o0 „ „ pol leta.....2.50 retrt leta . - - l.'O t» »» »» i'"'*' • . „ " ... V Evropo pošiljamo skupno tri številke. "GLAS NARODA" izhaja vsak dan iz-Vtemši netlelj in praznikov. "GLAS NARODA" nZI^r «("Voice of the People") Iaeoed every dav, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. cAdvertisement on agreement. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje blvailšče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošilj atvann naredite naslov: " . 1LAS NAKIJDA" 109 Greenwich Street, New York City. pjtyS^I | Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. Na Staten Islandu je nek možki ustrelil svoje dete in samega sebe: čestokrat loci le mala meja največjo ljubezen od najbrutalnejšega egoizma. .. • • • Iz Petrograda se javlja, da bode revolucijonar Cajkovskij, kteri je zaprt v Petrupavlovskej trdnjavi, počasi zblaznil. Ves svet baje sočustvuje s Cajkovskim. Toda končno moramo tudi uvaževati izrek, da preti onemu nevarnost, kteri se za njo ne zmeni. Tako je ravnal Cajkovskij, ko je šel v Rusijo... • * » Hearst je ustanovil novo ''nacijo-nalno stranko'" — novo ime za staro radikalno dete... « ♦ * Evelyno Thaw so videji z mladim Thomasom v raznih restavrantih našega mesta: ' 4 Uonni "s«»it qui mal v pense"... ' * * * Propali milijonar E. R. Thomas se bode v nadalje moral zadovoljiti z bornimi letnimi prihodki v znesku .115,000. To je grozno in grše, kakor trpinčenje živali. Kako je mogoče dandanašnji živeti s svotieo $15,0001!... • * • Delavci, ki izdelujejo nagrobne spomenike, nameravajo pričeti s štraj-kom. Njim je pijeteta nepoznana stvari A ko bode štrajk trajal par tednov. bode marsikaki mrtvec že pozabljen, še predno se posuši zemlja na njegovej gomili... • * • Y kratkem nastane v našem mestu novo vprašanje plode opernega pevca Enrico Caruso. On namreč ni zadovoljen z honorarjem, kterega dobiva. Za vsaki večer mu plačajo namreč v našem mestu In po $1500... • * • Nek ameriški žurnalist se bode te dni oženil z mlado .Taponko, kterej je rešil življenje. Sožalje njemu! Japonki pa vzklik: Poor Madame Butterfly!... • • • Nek oalifornijski bankar je obsojen v šestmesečno ječo, k^r je nekemu vlagatelju pretil z revolverjem. Prav mu bodi, kajti on ne razume svoj business. S prijaznim nasmehom in dobrimi besedami bi si prilastil lahko več »nego jedno vlogo... • » » Italijanski bivši minister Nunzio Nasi je obsojen v jednajstmesecno ječo. Kaj tacega se pri nas — hvala Bogu — nikdar ne pripeti. Od "whiskey — Ring Orafta" nadalje pri nas ni bilo moeoče še ni jedne- mu ministru kaj očitati! — • • * Mrs. Hansleyeva je pronašla tajnosti večne mladosti v tem, da prenočuje leto za letom na verandi, in sicer tudi v najhujŠej zimi, seveda dobro odeta. Stvar je zelo zanimiva. Da bi ostal večno mlad, bi Človek spal celo na strehi, vendar bi pa tam ne hotel vsako jutro vstati radi mladine, ki živi v okolici... • o • Vprašanje uredniku newyorike*a "Japanese - American Commercial \ Weekly", Mr. Kajn Nakamura: Od kedaj pa pošiljate Vaš li«t v tame-no "Slovenskemu Narodu" v Ljubljani t... • • • Da se bode tamogla zopet poročiti, bode gospe Weightman - Walkerjeva izročila polovico svojega $8^,000,000 vrednega premoženja svojim sorod' sikom. Srečen mož, kterega njegova nevesta tako ljubi, da plača zanj trideset milijonov dolarjev___ • ♦ * (lospa Sara 0'Brienova je te dni v New Yorku obhajala svoj 102. rojstni dan in pri tem je v popolnem zdravju kadila iz svoje lule — serabs-tobak. Je-li smatrati to dokazom, da tobak zdravju ni škodljiv f Kakor se vzame: raznovrstni tempe-renčniki, kteri nam grene življenje, bodo sedaj argumentirali, da bi stara O 'Brienova živela še par sto let, ako hi ne kadila iz lule — serabs-tobak. .. • * # A propos temperenčniki : tudi elevelandska "Nova Domovina" je svoječasno agitirala za temperenčno stvar. Ko se je pa seznanila z $900, je ta agitacija hipoma utihnila, iz česar je izvajati, da'se je omenjena svotiea morda spremenila v tekočino, ki ni v soglasju s temperenčno agi tacijo. Vendar bi se pa tam morali ravnati po principu: "what's sauce for the gander, is sauce for the geese"___ » * * V Newarku, N. J., je ravnokar nekdo že v enaindvajsetič skušal izvršiti samomor, kar se mu pa za sedaj še ni posrečilo. Ta patrijot in elevelandska "Nova Domovina" sta si povsem jednaka: niti prvi, niti drugi nima dovolj eneržije za življenje in za smrt... • » • Gospa markiza de Merinville, rojena Miss Gwendolin Caldwell, je nekoč prestopila iz protestantizma h katolicizmu in potem zopet od katolicizma nazaj k protestantizmu. Sedaj naznanja, da bode zopet postala katoličanka. Mnogo ljudi je na svetu. kteri menjajo svojo vero večkrat, nejro srajco. Tudi to velja o "No-vej Domovini", ktera je že često-krat postala "katoliška", potem zopet proti katoliška in zopet "katoliška". V ostalem pa pri imenovanej cajtengi menjajo svoja načela večkrat. kakor — srajce... * * * "Dobri časi se vračajo, tekom zadnji It dni so v šestih velikih tovarnah pričeli zopet z delom." ("Narodni List.") Nastane-li vsled šestih last a vir že pomlad, še predno skopni sneg?'??. . . * * » Radovedni smo. čemu "Narodni List'" sedaj tako trdovratno molči o, "Balkanskem klubu" in ne pove, kaj so Srbi in Bolgari povedali k "bal-kanskej" seji d-išlim — Italijanom?. .. * * * Ta molk si razlagam na sledeči način: rekonvalescentu škoduje tudi najmanjši vetric. In za ZELO re-konvalescentne Italijane je sedanja atmosfera skrajno neugodna in nezdrava. kar potrjujejo tudi Srbi in Bolgari v našem mestu... Japonska pisma. VI. O ameriškem jezikoslovju. San Francisco, Cal., Feb. 23. 1908. Dragi Mr.:— Pred vsem Yam naznanjam, da ne bodetn dolgo pisal za Vaš list, kajti tekom časa sem se že v toliko naučil angležki, da bodem raje pisal za an-gležke časopise. Za trdno sem nam reč sklenil, pričeti literarno karijeio. Banzai! Literarno pisanje je gotovo najboljši job za Američane, zlasti pa za one ljudi, ki niso zmožni za pošteno delo. Sedaj sem zvedel iz an gležkega časopisja, da dobiva Hon. Jac-k London po 15e do 20e za vsako besedo, ktero spregovori. Po tem potu se torej pride najhitreje do denarja in zagotovim Vam, da bi jaz v tem graftu najboljše napredoval. Dvajset centov za vsako besedo — kaka sreča! Rano zjutraj n. pr. bi šel v kak eleganten restavrant, kjer bi dejal kelnerju: "Hon. Sir, dajte mi takoj 1 krožnik šunke & 2 jajca, please!" To bi bilo 12 besed a 20c — in to bi mi prineslo skupen znesek $2.40! Zajuterk bi veljal 75c, kelner bi dal sam sebi 25c napitnine, — toda kljub temu bi moral še meni plačati $1.40, ker to je ostanek cene za onih 12 besed, ktere bi jaz spregovoril pred zajuterkom. Po svojem mišljenju sem že sedaj boljši pisatelj, kakor oni, ki je pisal nesmiselni članek "o četrti zapovedi" v "Novi Domovini" kot odgo- vor na nek čanek v "Amer. Slovencu". Radi tega Vas prosim, da me seznanite z onim "lobstrom" Clfevelandu, O., da obiščeva zajedno javno knjižnico in čitava Shakes-pearjevo "12th Night" in "Friday the 13th", kar je spisal Mr. L&wson iz Bostona, Mass. Nekoliko tega sem že Sital, toda oni "lobster" o tem najbrže Se ni slišal, tako da ne pozna ne prvega ne zadnjega konca "ameriškega jezika". Ako se konč- no s tem seznani, bode morda vedel povedati, kaj je z onimi $900, ktere so nabrali v nek namen, nakar so jih pa — zadrukali. Od Vas pa, Mr. Editor, ni nikakor pravilno, da ste mi poslali $4.34 v poštnih znamkah kot nagrado. Kaj pa naj prienem s tolikimi znamkami? 217 znamk po 2c se ne more tako hitro porabiti in je treba mnogo pisati. Da porabim omenjene znamke, sem pisal naslednja pisma: 1. Vašemu listu 5 pisem. 2. Stricu Hashimura v Kobe 6 pisem čiste resnice. 3. Miss Alice Furaoki, gospodični rumenega pokolenja, 13 pisem lju-beznjive vsebine. 4. Predsedniku Rooseveltu, kralju Edwardu, F. Augustu Heinzeju in tukajšnjemu mayorju 48 pisem. Na ta način sem porabil 72 znamk. V žepu jih nosim torej še 145, toda mnogo se jih je že pokvarilo. V nadalje mi pošljite honorar za moja pisma raje v obliki nikljev. Ta denar je majhen, toda zelo dober za literarno vzgojo, kajti vedeti morate, da tudi zgoraj imenovani elevelandski "lobster" dobiva niklje, ne pa znamke kot nagrade za svoje "dušno" delo. Da se pa ne odstranim preveč od angležkega jezika, naj omenim, da obstoji angležčina iz naslednjih dveh načinov konverzacije: 1. Način, kterega najdemo v Dictionary. " v 2. Način, kterega ni v teh knjigah- V. V Disionarvju Hon. Noah Webster.ja je 26,000 besed, za ktere je rabil imenovani gentleman vse svoje življenje, predno jih je napisal. Ke-dor hoče govoriti ameriški jezik, se mora naučiti teli 26.000 naravnih besed. kar sem že storil. Vendar je pa še mnogo druzih besed, ktere niso v Webster je vi h knjigah. Moj bratranec Nogi trdi, da se takim besedam pravi "slang", kar po-menja konverzacijo v besedah, koje se najde tu pa tam. Diksijonarno govorjenje je dobro za cerkve, višje šolo in profesorje; "slang" je pa ugoden za izgrede, prize-fight, časopisje in vseučilišča. Vendar je pa dobro, ako se zna oba načina govorjenja. » Mr. Editor, mislite, da zgoraj imenovani elevelandski "lobster" že ve. kaj pomeniajo besede "23 skidoo for you!" To pomenja signal za splo-'šen smeh. dasiravno v teh besedah ni nič smešnega. Ali bi ravno to nalogo izvršila n. pr. št. "900". posebno še. ako bi pred njo posta\ili znak Dajte, pojasnite mi Vi ta "slang", ker v Clevelandu morda tega v resnici ne razumejo in ne bodo odgovorili... Potem imamo tudi besedo "lemon", ktero sadje rabijo ljudje, ki govore "slang". Gentlemeni, ki se šalijo, si pošiljajo jeden drugemu limone v dar za praznike. Je li že oni gentleman pri "Novi Domovini" dobil kak "lemon"? Danes sem govoril z Hon. Mr. Strunskim, irskim gentlemanom, in sicer o Hon. W. J. Bryanu, bivšem predsedniku Zjed. držav. Hon. Strunsky je dejal, da je Bryan mrtev. "Obžalujem — nosil bom sožalno obleko", odvrnil sem imenovanu Ircu. "Pojdite se raje podit krog bloka, Hon. Togo", zavrnil me je Hon. Strunsky. To sem seveda storil, toda med hojo sem se ustavil in*zamislil. Besede Mr. Strunskega so bile bolj "slang", nego dixionary. Povejte mi, Mr. Editor, kako naj prestavim konverzacijo Strunskega v japonski jezik ? Nedavno je nek gentleman v nekem saloonu našel necega druzega gentlemana in prvi je izustil sledeči "slang": "Ye're a pill!" Posledica tega je bila sledeča: 1. Nočni klici. 2. Pokvarjena lastnina. 3. Prihod rešilnega voza. 4. Mir. Na Japonskem se pa med gentlemeni vse to zgodi na mirnejši način. Ako n. pr. želi grof Noku, da bi ga baron Obi razžalil, se snideta pri lunehu. Najpreje se pokrepčata s čajem, cigaretami, japonskim ginger-ale in govorjenjem. Končno reče grof Noku baronu't5biju: "Prevzvišeni ter preblago- in pre-visokorodni gospod, blagoizvolite storiti dobroto in mene razžaliti!" "Visokočastni in prevzvišeni grof", odvrne Obi, "vi imate dovoljenje mene razgaliti." "Hvala vam za prednost", reče Noku, "to bodem storiL" Ko izgovori ta sttfvek, izpuli Obija jeden las. "Aj-vaj, hvala vam, sedaj sem razžaljen!" zakriči baron Obi. Takoj nato se izviti hari-kari s nožem, ki leE na min. • • • Iz ekonomičnih ozirov čestokrat luneham pri Mr. Swartzu. Tu se dobi najboljša hrana za 5c, in sicer 3 klobasice iz Frankfurtarske Nemčije. Tudi včeraj sem šel k Swartzu in d^jal: "Dajte mi 3 klobasice iz Frankf urterja.'' Mr. Swartz je takoj zakričal svojemu kuharju: "Porcija kuhanega psa!" Radi tega onih klobas nisem jedel, ker bi to pomenjalo kanibalizem. Ako Mr. Swartz ne govori "slang", potem se ga mora poslati v ječo, ker greši proti "Pure Food "-zakonu. Preje sem dejal, da je oni člankar pri cajtengi v Cuvahogi lobster. Jaz rad jem lobstrat toda ako bi pri tem mislil nanj. bi gotovo zgubil tek. • * • Od slej v naprej bodem nabiral same "slang-besede" in potem jih objavim kot poseben besednjak v "največjem" clevelandskem koledarju, da ga bodo saj drugo leto lahko spravili v denar. Iz teh besedi sem že sedaj napravil naslednjo pesem, namenjeno člankarju pri cajtengi v Cuy aliogi: "How do I stand in relation to you, O Peaeh ? Am I a No. 1 or twenty-three in line for your misbehaving eyes? Peek-a-boo, I am on the wink. I would JAR you to know! Do not see me with glass-eye Or frozen mitten with cod-fish expression. 0 exquisite one! O tootsy-wootsy, O Pansy! Are you hot-airing me? llow about $900? Will it be yet, if not soon? 1 require lor answer As p. d. q. as possible. O Lobster! Tukaj je vse O. K., razun J. Furo, kteri ni. Pozdrav in Banzai! Vaš Hashimura Togo. P. S. A" nekem časopisu sem či-tal. da bode japonski rokoborec Hon. Hitaehiyama obiskal predsednika Hon. Roosevelta, da mu pokaže svojo umetnost. Vendar pa ne smete pustiti predsedniku, da bi se spoprijel z Hon. Hitaehiyama, ker ta je premočan in tehta 290 funtov. On bi lahko pri tej priliki Mr. Roosevelta polomij, da bi ne bil več sposoben za Ameriko. To bi bila pa velika Skoda, ker potem bi ne imeli nikogar, ki bi znal kovati "slang-besede", kakor: strenuous-living, square-deal-ing, nature-faking, story-telling, dee-light itd. H. T. 08P1SI. Chicago, 111. Cenjeni gospod urednik:— Dosti bi Vam imel povedati, a bodem kolikor mogoče kratek. Brezposelnost je tudi tukaj rodila uzmovi-če. Pomagajo si, kakor morejo in znajo. Med zadnjo nedeljo in ponedeljkom je postal žrtva rojak in gostilničar Martin Potokar. Med 4. in 7. uro v nedeljo zvečer se je splazil v njegovo stanovanje neki uzmovič, odprl omaro in izmaknil $800. Kdo je bil, se seveda ne ve in se ne bode tudi nikdar vedelo. Sumi pa se, da je moral biti kak domačin, ker je odprl samo tisti predal, kjer je bil denar. Vedeti je tudi moral, da hrani rečeni rojak denar doma. Pač smola. V petek ga je dvignil na banki z namenom, da ga razpošlje. V soboto ga radi nujnih opravkov ni mogel oddati, v ponedeljek je bilo pa že prepozno. Baš te dni pobirajo za pokop nekega rojaka, za kterega ime pa ne vem. Star je bil 19 let. "Trempal" je z vlakom z namenom, da pride v Chicago. Spotoma pa ga je moralo nekaj zadeti; na glavi ima veliko rano. Mogoče bi ta ne bila smrtna, da ni bilo po zimi. Revež se je onesvestil, potem pa še zmrznil. Pri društvu ni bil nobenem. Seveda, mladina misli, da je še vedno časa dovolj. Žal, da se tolikokrat uračuna! Brezposelnost je tudi tukaj velika. Večina rojakov sploh ne dela. Žalostnih obrazov posedajo1 in premišljujejo na tiste lepe čase, ko je bilo vsega, dovolj, dela in denarja. Upajmo, da bode kmalo bolje! V. Kavka. KITAJSKA OSVETA. Japonski listi so poročali nedavno o krutem vzgledu japonske osvete. Francoski uradniki so zapazili na reki Kler majhen plav, ki se je počasi bližal. Videti je bilo, kakor bi ležali na plavu ljudje, in takoj je odrinil čoln naproti, da pojasni stvar. Strašen pogled se je nudil uradnikom. Na plavu sta ležala dva mrliča. Truplo ženske je ležalo vznak z razprostrtimi rokami in na njej mrtvo truplo možMega. Z velikimi žeblji sta bila za roke in noge drug preko drugega pribita na plav — kakor dva križana. Ustnice nesrečne ženske so bile zašite, a steklene oči so bulile široko in pričale o strahovitem smrtnem boju, ki je moral trajati .več dni. Na koncu plava, privezano na tramove, so našli dete, ki je še slabotno javkalo. Listič, pripet na mrliča, je dal pojasnilo. Ženska je bila prevarala svojega moža in njen ljubimec je bil druga žrtev, tolmač njenega moža. Vsakemu, ki bi se drznil rešiti nesrečnika, je bilo zagroženo s strahovitimi kletvami. Ženska je bila lepa in očiviJno imenitnega stanu, imela je dragoceno svilnato obleko; možki je bil kakih 20 let star in je bil oblečen v nošo kitajskih tolmačev. Otroka so izročili uradniki sicer takoj nežni oskrbi, a pomoč je prišla prepozno; čez dva dni je podleglo tudi malo bitje svoji osodi. Plav je moralo videti z brega na stotine ljudi, a nihče ni poizkusil odrešiti nesrečneža muk ali oteti vsaj otroka. KRALJICA AMALIJA. Portugalska kraljica Amalija je bila' rojena leta 1805, in sicer ravno istega dne — 28. septembra — kakor njen soprog dve leti poprej. Bila je prineezinja Orleanska in princ Carlos je zvedel za njo le slučajno po njeni sliki, ki mu jo je vtaknila skrivaj v žep premetena Francozinja grofica de la Farronays. Princ, ki je bil glede neveste zelo izbirčen ter mu ni bila po volji nobena princezinja na evropskih dvorih, se je takoj zaljubil v sliko, odpeljal v Paris, se zaročil, nakar je kmalo sledila poroka. Kraljica Amalija je študirala medicino ter napravila celo rigoroze, tako da je jedina med kraljicami, ki imajo pravico do doktorskega naslova. Posebno se je posvetila pro-uravanju otročje hranitve in oskrbe. Ustanovila je veliko bolnišnico za revne otroke. Ženskemu stezniku je napovedala brezobziren boj ter je z Rontgenovimi žarki fotografirala damo, ki se je vedno stiskala z moder-cem, ter to sliko razširila med žen-stvom v svarilo. Kraljica je zavzeta za, razne športe, posebno je izborna plavalka ter je pri tekmovanju v plavanju že večkrat dobila prve nagrade. Nekoč je rešila dva otroka iz morskih valov ter dobila rešilno kolajno. Pred par leti pa je rešila iz morja nekega ribiča ter ga na rokah prinesla na suho. Takrat ji je avstrijski eesar poslal zlato spominsko kolajno. To bi bile lepe lastnosti, seveda ima kraljica tudi take lastnosti, ki so netile ljudstvo k revoluciji. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare iSQedlnJene državo Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. »dneOl. januarju 1903 v državi F>ennsylvai-MJK, ODBOHNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral,' Kaim. L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. H. tajnik: ANTON OŠTIR, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Fa KAROL ZA Ti AR, L nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Brad dock Avenue, Brad-dock, Pa. THAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kan. JOSIP PETERNEL, L porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNIČ, H. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo L tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". VABILO na V '99 ^ VESELICO ki jo priredi slovenski klub "LUC dne 3. marca na pustni torek . v Knausovi dvorani v Clevelandu, O. Dobiček je namenjen ubogim slovenskim družinam. Clevelandčanje udeležite se te veselice. ODBOR. ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ ^ Zahvala. | M i i Za mnoga ustmena kakor tudi pismena voščila ofr priliki mojega štiridesetletnega godovanja se iskreno zahvaljujem. Matija Pogorele 114 Heyworth Bldg. CHICAGO, ILL. POZDRAV. Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake, prijatelje in znanee širom Amerike, posebno pa mojega brata Fran Kramarja v Cnm-berlandu, Wyo., ter vsem skupaj kličem: Z Bogom! New York, 26. svečana, 1908. Jakob Kramar. £ M t S # I * Mb ililiii*IUIUL^jUltfe.IUILUjlUliJi^tlUU)lilUUjitlliUiiGli^^ilL i^lO^^illi^ .fS s. | Telefcn 246. :|f 1 Frank Petkovšek J j Z20 Market? Street, SK Waukegan, III. | priporoča rojakom svoj ^:SALOO|N, | v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter p-ima na razpolago fine smodke. |§" Pošilja denarje v staro domovino zelo hitro in ceno; v |g zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v New Yorku. jP" Iščem mojo sestro JOSIPINO DEBELAK. Prišla je s svojim možem meseca junija lanskega leta v Zje-dinjene države in ne vem, kje sta se nastanila. Kdor izmed rojakov ve za njun naslov, naj mi blagovoli naznaniti, za kar mu bodem selo hvaležen. — Lotus Bencina, Box 21, Oak Ridge, La. Grittman Camp. (88-2—S-f) " Pred odhodom v staro domovino pozdravljam vse rojake širom Amerike, posebno pa prijatelje na Eve-lethu, Minn., ter vsem skupaj kličem srčni: Z Bogom! New York, 26. svečana, 1908. Jakob Kotnik. / Pri pdhodu v staro domovino pozdravljam vse rojike in znance sirom* Amerike, posebno pa Ivana Pre-dovič, njegovo soprogo in otroke v Denverju, Colo.; nadalje v Leadville, Colo., Ivana Lenič, njegovo soprogo in otroke, J. Malešiča, N. Pečariča, Jakob Štefaniča, M. IJudmana in J. Pezdirca. Vsem skupaj kličem: Bilo srečno! New York, 26. svečana, 1908. Matija Buss. Pred odhodom v staro domovino pozdravljamo vse naše prijatelje ' in znance po Združenih državah, posebno Severjevo družino in brata Antona in Fran Perhaja v Gowandi, N. Y. Vsem skopaj kličemo: Živeli! New York, 26. svečana, 1908. Josip Perhaj. Ivan Perhaj. Josip Jakič. r- ••• "JU »■•■•LitN .-Itlil'!....''iN. ^»t f^. '. Jfcfi iij. ^ IIVe prezreti! Slika predstavla uro z zlatom pre-J vlečeno in dvonimi pokrovi, velikost i 16",in e 1 jamčena asa 20 let. i Kolesovic je naboljšega arnenkan-1 skega izdelka ElGIN, WALTHAM j ali SPRINGFIELD NA 15 KAM-a NOV ter stane samo | $13.°° J Za obilne božične naroCbe »e lahva-^ ljujem in naznanjam, da ostane le Se | neka časa ta izjemna cena kakor je | bila za BožiC. I Spoštovanjem se priporočam | IVI. Pogorele, 1 1114 Heyworth Building Chicago, 111. | OPOH*?^ *-dna%e *««bine nrn j* dobiti po I fgornji CCD i fti»nj£e fl gtipt 6th size'« in večje Telikosti**18th six* * za eospode iffr ft- iftnidirii ctifcm^, I Naslov ta knige M. Pogorele Box 226 Wakefield, Mich. _f ___________________________»i ^Velika Zaloga vina in žganja« Marija Grill Prodaja belo vino po........70c. gallon tt črno vino po........50c. „ Drožnik 4 galone za........... .$11.00 Brinjevec 12 steklenic za......n.*12 00 aU4gal. (sodček) za...........$16.00 Za obilno naročilo se priporoča ^ Marija Orlll, 5308 St. Claii^Are., N. EL, Cleveland, Oliio. L _____'__ i Jugoslovanska Katol, Jednota. dne 24. janujtija 1901 v državi Minaeaota. Sedež v ELY,'MINNESOTA. URADNIKI: Predsednik: Pran Medoš, 9478 Ewing Avenue, So, Chicago, 111. Podpredsednik: Jakob Zabukovee, 4824 Blackberry Street, Pitts-fcarg, Pa. ] Glavni tajnik: Jurij L. BrožiBox 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: Maks KržiSnik, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minn. NADZORNIKI: Ivan Germ, predsednik nadsornega odbora, Box 57, Braddoek, Pa. Alojzij Virant, EL nadzornik« Cor. 10th Avenue & Globe Street, S. Lorain, Ohio. Ivan Primožič, ITT, nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: Mihael Klobučar, predsednik porotnega odbora, 115, 7th Sttrtct, Calumet, Mich. t Ivan Keržižnik, IL nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. Janez N. Gosar, HL porotnik, 719 High Street, W. Hoboken, N. J. Vrhovni sdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 711 North Chicago Street, goliet, DL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov in druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR, 115 7tli St., Calumet. Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Lovsko družbo napadel. Dne 8. decembra m. 1. je bila v Zajč-evi gostilni v Soteski lovska družba, ki je med 7. in 8. uro odšla. Te lovce je p so val 18 let stari Janez Pengal, zidar iz Psate. Lovci so se nato vrnili proti gostilni, spremljal jih je gostilničar Ivan Zaje. Med tem časom se je pa Pengal oborožil z nožem in za nekim orehom čakal na družbo. Ko se je ta približala, je skočil Pengal izza drevesa in vsekal proti Zajcu ter ga zadel nad levo oko. Obdolženec se je zagovarjal s pijanostjo in s silobranom. kar pa ni bilo resnično. Obsojen je bil na 5o>t mesecev težke ječe. Pretep zaradi peres. Jakob Blaznik je fantu Janezu Smidu peresa raz klobuk strgal. Zaradi tega je prišlo v Lužarjevi gostilni v Dolenji vasi med navzočimi fanti do "prepira. Posestnikov sin Alojzij Jesenko se je zavzel za svojega tovariša Šmida. Iz prepira se je vnel pretep, tekom kterega je .Jesenko sunil z nožem Janeza Prevea v hrbet, kar obdolženec odkrito priznava. Obsojen je bil na pet mesecev težke ječe. Nevaren tovariš. Delavec Joiief Erjavec in hlapec France Žab-nikar sta Jne 28. decembra skupaj popivala v Travnovi go.-tilni na Glincah, potem pa šla skupno spat v Travnov hlev.| Zjutraj je Žabnikar, ki je bil prejšnji večer zelo p. ;an, zapazil, da mu je izginila ruta, v kteri je imel 51 K gotovine zavitih. Žabnikar je dal takoj aretovati Erjavca, in res se je našlo pri njem 19 K 48 vin. gotovine. Obdolženec pravi, da je denar našel v hlevu poleg Žabnikarja. Obsojen : bil na šest tednov strogega zapora. Tatinski ..ključavničar. Rupert Piran in Alojzij Sclnvarz, oba ključavničarja, sta stanovalH skupaj v Beli p*-.*i. V odsotnos i sv« ..ega tovariši je Piran temu iz kovčeka izmaknil 20 K. Obsojen je bil na tri tedne te/ko j*"če. Zaradi nenravnosti po % 129 la. kaz. zak. in Javnega pohujšanja je bil po tajni razpravi let stari hlapec Andrej Vojaka iz Kolovrata obsojen na osen? mesecev težke K« — Tatinski hla,.ec. -To-sip Božič, h&pee pri Nagyju v Ljubljani, je i/makLil tekom svojega službovanja 22 kg medi, vredne 00 K .n nekaj drugih drobnarij, česa.- obdolženec je taji Obsojen je bil na tri mesece težke j«ce. Nasilni cigan. Večkrat kaz-Ikfcvani cigan Karol Petan ae je p.-;e-pal z večjo tolpo ciganov v tržiškem okraju, kjer so ljudi z beračenjem nadlegovali in če mogoče tudi kradli. N«* sveti večer je prišel nekoliko pijan Petan pred stanovanje Jožefa Ški^anea na Seničevem, kjer je s ku-hmjskim nožem v rokah razsajal. So-sedje so cigana vkrotili in vrh tega ga 5e aaleiksli. Petan jim je zagrozil, da jih postreli, kakor hitro da dobi polko v roke. Sodišče ga je le zaradi viačugarstva in beračenja obsodilo na en mesec strogega zapora. Žrtev žganja. Nedavno se je napil hlapec Andrej Aštej žganja in šel pijan proti Žabji vasi na Koroškem. Od tam je šel pri progi železnice domu. N>ki žandar tra je videl iti čisto blizu tira in mu večkrat klical, naj •zre stran. Ali Aštej ni ubogal: kar pridrdra brzovlak in ga vrže z veliko silo na stran. Aštej je zadobil težke poškodbe in dvomi se, da bo ozdravel. Ljubeznivi svati. V Zbiljah v ljubljanski okolici je bila svatovščina, na kteri je posestnikov sin Franc Šuster-šič oklal par gostov in naredil tudi več druge škode. Nekega gosta je težko poškodoval. Smrtnonevarno ga je poškodoval. Med čevljarjem Francem Kocjanom in čevljarskim pomočnikom M. Gre-irorcem iz Vevč je obstojalo staro sovraštvo. Prišlo je med njima do pretepa. v kterem je Kocjan Gregorca napadel s čevljarskim krivcem in mu prizadel dve smrtonosni rani. Ljublj. mestna policija je aretovala Ano Erženovo, rojeno 1887 v Kokri, pristojno v Šenčur pri Kranju. Erženovo zgleduje deželno sodišče zaradi hudodelstva tatvine. — Služkinjo Marijo Ivresetovo je pa zaprla, ker je pokradla svojemu gospodarju srebrna jedilna orodja v vrednosti 45 K. PRIMORSKE NOVICE. Franc Prešeren v Gorici. V Gorici /ivi 32Ietni čevljar, ki se imenuje Fr. Prešeren. Kljub lepemu slovenskemu imenu je mož Lah. Pa vince rad pije. Nedavno se ga je bil neki večer tako nasekal, da se je revež nekaj časa lovil ob zidovih, potem pa je v Židovski ulici padel na tla ter obležal. Spravili so ga k usmiljenim bratom, kjer so s težavo spravili iz njega vinskega hfdcebuba. ŠTAJERSKE NOVICE. Velik požar. Dne 11. febr. je zažgal v Bunčanah pri Ljutomeru šestleten deček skedenj Jakoba Osterca. Ogenj se je hitro razširil ter uničil Ostercu vsa poslopja. Pogorela je tudi hiša soseda Schreinerja. Požar je uničil vso krmo, vozove in gospodarska orodja. Škoda znaša okrog 9600 kron. Zavarovana sta bila le za majhne svote. HRVATSKE NOVICE. Novorojenčka je zadavila. Na Reki je 171etna služkinja Franica Marušič zadavila novorojeno dete. Denar je delal Meseca decembra so na železniški postaji na Reki zaplenili kovčeg, ki je prišel iz Trsta in bil namenjen na nekega Jurija Adama Potresko v Atenah. V kovčeku so našli stroj za izdelovanje rumunskih bankovcev, Te dni je dobila reška policija vest, da so v nekem atenskem hotelu prijeli tistega Adama, ki je silno razsipno živel in ki je razpečal že za 250,000 drahem denarja. Adam je po poklicu črkostavec. Prijet roparski morilec. Reška policija je prijela 261etnega Pavla Ko-madina, ki ga avstrijska oblastva zasledujejo od leta 1904. Komadin je te" ga leta izvršil da Kranjskem roparski umor. Umrl je 11. febr. po kratki bolezni v Zagrebu mnogoletni tamošnji profesor, sedij v pokoju, Stožir, v 75. leu svoje starosti. Rajnik je bil rodom štajerski Slovenec, doma iz Št. Martina v Rožni dolini pri Celju. Bil je vedno vrl narodnjak in zaveden Slovan. „— Dvojni umor. Nedavno je prišel iz zapora v Mitrovici delavec Ivan Had-šič. Sedel je v njem dve leti zaradi svojega svaka Dmitra Zeca, ki ga je bil napadel in smrtno ranil. Hadšič je zdaj še hujšo jezo kuhal na svojega nasprotnika in mu zagrozil, da ga u-bije in mu zažge hišo. Ko je bil Hadšič precej pijan in v silnih grožnjah prišel z dipljarjem Pristojkovičem k ZeceVi hiši, počil ' strel iz hiše in Hadšič se je zvrnil mrtev. Drugi strel je ubil dipljarja. Ustrelil ju je Zec, ki se je bal, da bi mu Hadšič ne za-ž?al hiše. Na smrt so obsodili v Mitrovici na Hrvatskem Štefana Vecerinaca, ki je s petimi streli usmrtil Gaja Mijača. Trojčke je porodila v Marjanacu 351etna Marica Barkvič, žena lončarja. Vsi trije so dečki in so prav zdravi 7. materjo vred. Županom zagrebškim je zopet izvoljen dr. Amruš. Koj po svoji izvolitvi se je šel Amruš poklonit banu in mu je razložil svoj program. Baron Rauch je z Amruševim programom zadovoljen in kakor je videti, se bo-deta ta dva moža v bodoče prav dobro razumela. Kar pa mi ne razumemo, je to, da je mestni zbor Amruša zopet izvolil županom. BALKANSKE NOVICE. Velika tatvina na pošti. V Bosanskem Brodu je nekdo ukradel 9. febr. ■/. vlaka, ki je prišel iz Sarajeva, štiri tisoč kron poštnega denarja. Ker se je tatvino takoj opazilo, zastražili so okolico ter pričeli iskati in našli ves znesek skrit na progi. Zaprli so tri osumljene osebe. Ustaja v Bosni? Razmere v Bosni so tako napete, da oficijozna "Bosn. Post " piše, da se je resnično bati nove ''hadžilojske dobe", to je — usta-je! Vpoklicani so rezervni orožniki. — '4 Reichspost poroča, da je cesar poklical poveljnika 35. zbora, fml. \V inzorja. na Dunaj k sebi in se je W in zor že odpeljal. (Jre se za vojaške odredbe, ki so v zvezi z nemirnim in ki so v zvezi z nemirnim in opasnite položajem v deželi. Proti srbskemu prestolonasledniku. Ivo je prišel te dni srbski prestolonaslednik v častniški kazino, ga 19 častnikov ostentativno ni hotelo pozdraviti. Govori se, da bodo vseh 19 častnikov zaprli. Volkovi so napadli srbskega škofa Savo, ko se je peljal v svojo rezidenco, Kraljevo. Spremljalci so imeli težek boj z njimi in se jih je posrečilo šele potem odgnati, ko so jih več ubili. RAZNOTEROSTI. Bojkot Nemcev na Rusko-Poljskem. Povodom rojstnega dne nemškega cesarja ni v Varšavi noben hotelir hotel prepustiti nemški koloniji lokala za banket. Poljsko plemstvo je obenem po celi Poljski napovedalb Nemcem tudi družabni bojkot. Ženske v občinskem zastopa. Pri zadnjih občinskih volitvah v Kristi-.j-aniji so postavile razne stranke 21 žensk kot kandidatinje; izmed teh so bile štiri izvoljene. Počasi in sigurno si bodo ženske priborile svoje pravice tudi na Nemškem. Upoštevajo jih že kot obrtne nadzornice, volijo jih kot zastopnice v bolniške blagajne, sodni prisedniki iz stanu trgovcev so se v Manheimu izrekli v nekem predlogu za aktivno iu pasivno volilno pravico žensk pri trgovskih sodiščih; kot sirotinske svetovalke so postale* ženske "e skoro nenadomestljive. Povsod, kjer so nastavljene r.a m p stili, ki so jih imeli doslej moški, so si pridobile splošno priznanje. Na ta način >e veča njih upliv. njih delokrog, dokler ne dosežejo enakopravnosti z moškimi v vsakem oziru. Mlad samomorilec. V Litomišlu se je obesil 15Ietni gimnazijec Theuner ter oporočno zapustil svojo dedšeino 80.000 K svojemu starejšemu bratu. Sedem milijonov v dobrodelne namene. Iz Pariza poročajo, da je vdova baronica de Brousse darovala sedem milijonov frankov za ustanovitev zavetišča za 200 starcev. Oba otroka do-brotnice sta darovala v dobrodelne namene okolu 20 milijonov. S to svo-to je bilo zgrajeno zavetišče za 400 starcev. Mesto v finančnih stiskah. V ogr- i skem mestu Mako niso mogli začetkoma tega meseca mestnim uradnikom in tira tri m uslužbencem izplačati cele mesečne plače, ker niso dobili v mesecu januariju dovolj občinskih do-klad in ker nadžupan ni dovolil, da bi najelo posojilo. Za ureditev finančnega položaja bi bilo treba 750.000 kron. Največje knjižnice. Narodna knjižnica francoska je morda najbolj bogata knjižnica na svetu. Šteje do tri milijone del in knjig in do 102,000 rokopisov. Po tej je prva knjižnica pri britanskem muzeju v Londonu; ta šteje dva milijona knjig in 50,000 rokopisov; potem je kraljeva knjižnica v Berolinu. ki ima 1.230,000 knjig in blizo 30,000 rokopisov. Prerezal si je vrat ravnatelj pleme-nitaškega ženskega zavetišča na Hradšinu pri Pragi, vladni svetnik Kloeckner. Avstrijski generalni štab v posesti italijanskih vojnih načrtov. "H Sole de Adriatico" trdi, da je neki uradnik italijanskega ministerstva za notranje zadeve iz vojnega ministerstva izmaknil načrt znanega Ricciota Ga-ribaldija, kako udreti na Tridentin-sko in zasesti Trst ter ga prodal avstrijskemu generalnemu štabu za 800 kron. VSI BOLNIKI SE ZAMOREJO - OZDRAVITI — Ako se obrnejt) na veliki in po celem svetu slavni UNIVERSAL MEOBCAL INSTITUTE od Dr. V. SBORDONE-a, kateri je ustanovljen tu v New Yorku. da bode v pomoč vsiin sloveneom v Ameriki, ter da jim priteče i:,, pomoč in da jih ozdravi od boleznih, katere drugi mali zdravniki v tukajšnjih krajih nemorejo popolnoma azdraviti. "Bratje Slovenci" Xi Vam treba nadalje bolevati, ker ake trpite na kaki kronični ali di-ugi bolezni, naj si bode kakoršnejja značaja da hoče, obrnite se t* i;oj pismeno na Dr. V. SBORDONE-a, kateri je veliko let bil v bolnišnicah delujoč in kakor tudi v naj višjih šolah t'er preučeval posebno take bolezni kateri drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in sedaj se pa nastavil tu v New Yorku da tudi tistim Slovencem tu v Ameriki pomaga do popolnega zdravja, kateri ga do sedaj niso mogii si pridobiti od strani drugih tukajšnjih zdravnikov. TAJNE MOŽICE IN ŽENSKE BOLEZNI. Zdravi s naj večjo gotovostjo in popolnoma, ter s naj moderni-jim načinom m naj bolji zdravili Dr. V. SBORDONE-a in zato se obnite s zaupanjem in otprto na njega in on Vam bode v vsakem oziru naj bolje svetoval, kako da se bodete hitro in popolnoma ozdravili. Na stotine zahvalnic so nam na razpolago Vsaki dan. Mi želimo da vsi ljudje predno se obrnejo na Dr. V. SBORDO XE-a pišejo na sledeče naslove naših rojakov, kateri so se zadnje dni pri nas ozdravili in katere drugi zdravniki nikakor niso mogli ozdraviti. ANTON HREBIXEC, P. O. Rock vale, Colo. Ozdravljen v osmih dnevih od raznih bolezni po celem telesu. IVAN PAVICIČ, Meclans Camp No. 2, North Bend, Wash. Popolnima oz lravljen v osmih dnevih od kronične bolezni v želodcu M. PETKOV K \ Box 21, Pryor, Colo, ozdravljen v petnajstih dnevih od kroničnega katara v .nosu. M. STOjOlČ, 3112 La Salle Street, St. Louis, Mo., ozdravljen v dvaijsetih drnevih od več letne božjast^in bolevanju v križu. MILAN PREBILIČ.4924 Orchard Stseet, Smelter, Tacoma, Was. ozdravljen v petnajstih dnevih od kronične in nevarne bolezni. VABILO NA NAROČBO MOHORJEVIH KNJIG Do 20. marca sprejemamo naročbo knjig družbe sv. Mohorja za 1. 1909. Udnina s poštnino vred znaša $1.00. Naročniki prejmejo knjige svoje-časno po pošti registrovano. Družba izda za 1. 1909 sledeče knjige: 1. Zgodbe sv. pisma, 15. zv. 2. Presv. Srce Jezusovo, molitve-nik. 3. Simon Gregorčič. 4. Umni čebelar. 5. Slovenske večernice, 61. zv. 6. Koledar za leto 1909. Mi naročimo običajno več knjig, toda imena poznejših naročnikov ne bodo v družebenem koledarju tiskana. Najhitreje dobe knjige oni, kteri jih pri nas naroče. UPRAVNIŠTVO 'GLAS NARODA', 109 Greenwich St., New York, N. T PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, Ohio. ■i-ii-innr-irxn.n Kje je moj brat IVAN TOMAZIN? Doma je iz Gorenjega Logača na Kranjskem. Slišal sem, da se nahaja nekje v Canadi. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov brat: Frank Tomazin, P. O. Box 438, Jenny Lind, Ark. (24-2—3-3) NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Rojakom v Little Falls, N. Y., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji okraj naš zastopnik Mr. FRANK GREGORKA, 2 E. Casler St., Little Falls, N. Y., kteri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda", vsled česar ga našim rojakom najtopleje priporočamo. Upravništvo "Glasa Naroda". " ' 'll'lVri r¥¥VXIWUU Rojaki Slovenci! NAROČAJTE IN ČITAJTE NOVO 08ŠIRN0 KNJIGO. Šsfc -?'■■: , '.{--V- jr;h».' se zastou j razdeli med Slovence. Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom "Narodni Ho tel,"na 709 Broad St., eden največjih hotelov v mestu. _ Na čepu imam vedno sveže pivo, najboljše vr*te whiskey, kakor naravnega doma napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih gob za prenočitev. — Vzamem tudi rojake na stanovanje. — Evropejska kuhinja! Za obilen po.-et se priporočam udani Božo Gojsovič, , Jobnstovn, Pa. "ZDRAVJE" Katero je izdal prvi, najstarejši in najzanesljivejši zdravniški zavod. The COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE Ta knjiga je najzanesljivejši svetovalec za moža in ženo, za deklico, in mladeniča ! Iz nje bodete razvideli, da je zdravnik COLLINS N. Y. MEDICAL INSITUTA edini, kateremu je natanko znana sestava človeškega telesa radi tega" zomore najuspešneje in v najkrajšem času ozdraviti vsako bolezen, bodisi akutna ali zastarela (kronična). Dokaz temu so mnogobrojna zahvalna pisma in slike katera lahko čitate v časopisih. Knjiga je napisana v slovenskem jeziku na jako razumljiv način ter obsega preko 160 strani z mnogimi slikami. Dobi jo vsaki Zastonj, ako pismu priloži nekoli-ko znamk za poštnino. Ko precitate to knjigo, Vam bode lahko uganiti, kam se Vam je v slučaju u bolezni ako hočete-v kratkem zadobiti preljubo zdravje, sedaj ko razni novo ustanovljeni zdravniški zavodi in kompanije rojake na vse mogoče načine vobijo in se hvalijo, samo, da izvabijo iz njih težko prisluženi denar. Zatoraj rojaki, ako ste bolni ter Vam je treba zdravniške pomoči, pišite po to knjigo ali takoj natanko opišite svojo bolezen ter vsa pisma naslavljajte na ta naslov: r-p-pq—p COLLINS Y. N. MEDICAL INSTITUTE 140 West 34. Str. NEW YORK. N. T. Rojaki, naročajte se na. "Glas Us rods", največji in naj cenej ii dnevnik, j Zc?re.vju najprimernejši pijača je ' ^^ E j £Y PIV i ktero »e \arjcno iz naj bi Ijšega .m^ertiranera če?l.t< hr. cla. L re1: ttf s naj irkdo ne t. rnt u* poi". u^it: v svejo iz^tni. kenst, kakor tudi v korist sve-e družine, -vriih prijateljev n drugih. ^cipy r-vo je najbolj priljubljene terse doti v v^eh bclj?ih i gostilnah. Vse podrobnosti zvesie pri (ieo. Ira>nikar-ju 6102 S'„ tlsir A^e. N.t(. | kteri Vam dragevc-I .c vse pojasni. TEE K * if LEISY. BREWING C0MFAKY CLEVELAND, O, t < ZATO BRATJE SLOVENCI" Ako ste bolni ali ako Vam je treba kake zdravniške pomoči pralno da se obrnete na kakega drugega zdravnika pišite na Veliki in povsod slavni Universal Medical Institute, da se Vam pošlje knjiga v kateri so vse bolezni opisane, kakor tudi tfijne možke in ženske bolezni. Ta kjiga je jako obširna in bodet^ lahko Vašo bolezen sami sprevideli in ravno zato ima ta knjiga turi i jako veliko vrednost za vsako družino kokor tudi samca in nikdo nesme zgubiti te priložnost da piše po to koristno knjigo. Pišite brez kakega prikrivanja v Vašem materinem jeziku in pismo pošlite na: pr v. sbordone's Universal Medical Institute 30 WEST 29th STREET, (near Broadway) HEW YORK, N. Y. Uradne ure ao od 10 do 12 dopoludne in od 3 do 6 popolndne. V torek in soboto pa tudi n» večer od 7 do 8 vre. V nedeljo samo od 10 do 1 popolndne. J AVSTRO-AMERIKANSKA ČRTA (preje bratje Cosulich.) -vns Najprfpravnejša in najcenejša paro&rodna črta za Slovence in Hrvatf. Novi parnik na dva vijaka "Martha Washington". REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. Vs: spodaj navedeni novi parobrodi na dva vijaka imajo brezžični brzojav: ALICE, LAURA, MARTHA WASHINGTON, ARGENTLNA. V mesecih maju in juniju se bodeta zgoraj navedene ma brodovju pridružila he dva druga nova potniška parnika. Cene voznih listkov iz NEW YORKA za III. razred so do1. TRSTA'..............................................$28,— LJUBLJANE........................................$28.60 REKE...............................................$28,— .ZAGREBA..........................................$29.20 KARLOVCA........................................$29.25 n. RAZRED do TRSTA ali REKB...................................$881— Parobrod "EUGENIA" odpluje 12. Marca 1908. Parobrod "LAURA" odpluje 25. Marca 1908. Phelps Bros. & Co., Gen. Agents, 2 Washington Street, PEW ttJRK. ____:_L Rodbina, Polaneškib. IwBtn, poljski spisal HL Sienkiewics, poslovenil PodravmkL TRETJA KNJIGA (Nadaljevanje.) 44Si li izgubil pravdo?" "Ne. Pravda bo končana šele čez nekoliko tednov, toda vem, da jo izrabim." "Odkod veš tako zagotovo t" "Ali se spominjal, kako sem ti nekoč dejal, da se pravde zoper oporoko tikoro zmerom dt>be zuraditega, ker je napad navadno energričnejbi nego obramba in da je gotovo nekomu do £e-gu, da se oporoka proglasi za neveljavno, da se pa ohrani, do tega ni •ikomur dosti. Na svetu >e je mogoče poprijeti vsega, naj se samo nekoliko •trinja z duhom zakona, ako le ne ugaja povsem črki zakona, ki se ga morajo držati sodnije. ** "Da. To vse si govoril." "Tako je tudi s pravdo, ki sem jo prevzel. Ni bila tako pustolovna. kakor se vidi. Meni je bilo do tega, da bi se oporoka proglasila za neveljavno, in bilo bi se mi morda posrečilo dokazati, da se ne strinja s črko zakona, ko se ne bi nekdo enako strastno trudil dokazati, da ne nasprotuje črki zakona. Dolgo ti ne bom pravil o tem; dovolj, če veš, da imam proti sebi ne le odvetnika z vsemi mastmi namazanega, nego tudi osebnega neprijatelja, ki mu ni samo do pravde, nego tudi do tega, da me ugonobi. Prej sem ga preziral, a sedaj se maščuje." "Sploh ne umejem, kako je prišlo, da nimaš proti sebi le državnega pravnika?" "So tudi zasebna volila, kterili obrambo je nasprotna stranko, zaupala temu Slaniku. Sicer pa je to stranska stvar. Pravdo moram izgubiti, zakaj iake so razmere, in ako bi bil jaz Sla-■ik. bi jo dobil jaz, kakor jo dobi on. Vem to že naprej in ne motim se. Te-^a imam že dovolj." "Pojdeš torej dalje — pritožil ; Ne, dragi moj. Dalje že ne morem iti.' "Zakaj net" "Ker imam več dolga nego las na glavi in po prvi izgubi planejo upniki po meni — in ker moram (Maszek zniža jrlas) — oditi...." Nastalo je molčanje. Maszek je oprl laket ob koleno in glavo ob dlan in nekaj ča?a je sedel tako sklonjen, to- da čez trenutek, ne dvig&ivši glave, je jel iznova govoriti kakor sam sebi: "Počilo je. Zavezoval sem obupno, dokler mi niso otrpnile roke; vsakega drugega bi bile zapustile moči, toda jaz sem zavezoval neprenehoma. Ali sedaj ne morem več! Bog ve, da nimam moči. Vsaka stvar mora imeti svoj konec — uaj se torej konča vse to." Oddahne se kakor neizmerno utrujen človek. Potem dvigne glavo in reče: "To pa je le moja stvar, jaz pa sem prišel zato da govorim o tvojih. Cuj! Po dogovoru, sklenjenem ob prodaji Kremena, bi imel, ko se razkosa Ma-gierovkn. izplačati delež tvoji ženi, a tudi ti sam imaš pri meni nekoliko tisoč rabljev. Tvojemu ta=tu imam plačevati dosmrtno rento. Prihajam ti torej pravit: Ako ne v tednu, tedaj saj v dveh tednih zbe/.im kot bankerotnik v tujino, in niti petiee ne dobite." Maszek je povedal vse to s poudarkom in z drznostjo človeka, ki ne more izgubiti ničesar več. Nato je zrl Po-laneikemu v oči, kakor bi pričakoval nevihte. Toda ukanil se je močno. Obličje Polaneškega je sicer za trenutek otemnelo kakor od zadušene jeze, toda čez trenutek se je pomiril in dejal: "Zmerom sem pričakoval, da se konča tako." Maszek, ki je vedel, s kom ima opravka, je bil pač pričakoval, da ga Polaneški zgrabi za ovratnik; zato je zrl sedaj začuden nanj, kakor bi ga hotel vprašati, kaj se mu je zgodilo. Toda Polaneški si je mislil v tem hipu: "Ko bi zahteval od mene denarja za na pot, niti tega mu ne bi mogel odreci." Na glas pa je ponovil: '' Da! To je bilo pričakovati.'' "Ne!" odgovori Maszek s strastjo človeka, ki se ne<"-e odreče misli, da je vsemu kriv le tek izjemnih okoliščin, "tako ne smeš govoriti. Še eno uro pred smrtjo sem pripravljen ponavljati. da bi bilo lahko vse drugače." Polaneški ga vpraša kakor s pridihom nestrpnosti: "Dragi moj. kaj pa pravzaprav hočeš od mene t" Maszek se ohladi in odgovori: "Od tebe nečem ničesar. Prišel sem k tebi le kot k človeku, ki mi je zmerom kazal naklonjenost in kteremu sem vrhu denarnih dolgov dolžen hvaležnost, da ti odkritosrčno priznam, kako stoji ta stvar in ti obenem povem : Reši, kar moreš in dokler še moreš kaj rešiti." Polaneški stisne zobe. Sodil je, da mora biti gotova mera tudi v tej iro- niji življenja, ktero Škripanje je slišal nekaj časa neprestano okrog sebe. V tem pa so Maszkove besede o pri-j jateljstvu in hvaležnosti, kakor se mu .je zdelo, sk se priporoča Mohor MlodlČ, 617 So. Center Ave., Chicago, I1L Coiippe Generale TiansatMpe. (Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LIUBLIAN& Poštni pamiki so: "La Provence" na dva vijaka.. "LaSavoie" „ „ „ "La Lorrame" „ ...... La Touraine" , „ „ "La Bretagne"................ "La Gasgogne"................ .........14,200 tonj 30ff)00 konjskih moč'. .........1-2,000 „ 2^,1 M M) ..........12.U00 „ 25,1 too " ** .........10,0043 „ 12,000 ' " .......... 8,000 ,, 9,000 ' * ......... 8.000 .. 9.000 .. " Glavna Agencija; 19 STATE STREET, NEW YORK. corner Pearl Street, Chesebrough Building. Parniki odfUnjejo od sedaj naprej redno ob eetrtkili ob 10. url dopotudne iz pristanišča št. 42 North River, ob Morton St., N. X, •LA SAVO LE 5. marca ♦LA PROVENCE 9. apri. l&OS. *LA FROVENCE 12. marca 1»08 *LA LORRAINE 16. apr. 1908, La Bretagne 19. marea 190* *LA TOURAINE 23. apr. 1908. *LA TOURAINE 26. marca 1*LA SAVOIE 30. apr. 1908. *LA SAVOIE 2. aprila 190* *LA PROVENCE 7. maja 1908. Painika ? zvo/do zaznamovani imajo po dva vijaka. JV\. W„ Koaminski, generalni agent za zapad. 71 Deaoorn St., Chicago. 1*1 Rojakom v Pittsburgu, Pa. ta okolic? naznanjam, da jo za tamoSnji okraj moj edini pooblaščeni zastopniK za vse posle 4824 Blackberry Alley Pittsburg, Pa. Uradne ure: vsak dan od £7. do £8. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer. Jtffjidfltik. ftjpk. priporočam. Frank Sakser. 1J 11 i MARKO KOFALT," 249|So. Front St., 8TEELTON, PA. Priporoča se Slovencem in Hrvatom v Steeltonu in okolici za izdelovanje kupnih pogodb, pooblastil ali polnomoči (Voli-macht) in drugih v notarski posel spadajočih stvari, ktere točno in po ceni izvršujem. Dalje proda jem parobrodne listke za v stan kraj ta vse b( 1 j še pamike in parobrodne proge ter pošiljam denarje v staro domovino po najnižji ceni. Mr. Mafko Kofalt je naš zastopnik za vse posle in ga rojakom toplo priporočamo. FRANK SAKSER CO. ROJAKI, NAROČAJTE SE M A "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIKI Telefon 1279 Rector, N. Y. ^ Fr. Sakser Co. * (Inkorporirana v državi New York.) 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E, CLEVELAND, 0. Pošilja najhitreje in najceneje denarje v staro domovino. Vloge izplačuje o. kr. poštni hranilni urad na Dunaju; c. kr. privil. avstrijski kreditni zavod v Ljubljanij ljubljanska kreditna banka in kraljevi ogrski hranilni zavod v Budapešti. t i tr 8 8 | i i s H i i Vsak potnik dobi originalni vožni listek, ko istega plača. Potnike počakamo na železniški postaji ako i^sna^ii; aol oo .: • in jih spremimo na parnik. K 1 Kdor hoče biti solidno in brzo poatrežen, naj seizvestuo obrne le na Prodaja originalne parobrodne listke za vse prekomorske črte po izvirnih cenah. SAKSER 109 GREENWICH STREET, NEW YORK. 6104 ST. CLAIR AVE. N. E., CLEVELAND, 0. / t ____>1_I_______.