gijas svobode WLOVIGNSICI TEDNIK 7.m. Koatvri Diutkhi tiirMTTi. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. glas svobod tj HLOVENIO WEEKLY dimu To tn Tiiihmh Or T» IUMIIKS Oi mr» "OD BOJA DO ZMAGE"! "KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Stev. 38. Chicago, 111., 20. septembra 1907. Leto VI. Delavci! Od Min-nesote proč! 17,000 rudarjev je se vedno na strajku! Ne vrja-liiitelažnjivim kapitalističnim listom, ki poročajo, da je rudarski št raj k končan Ne poslušajte agentov, kteri so v službi kompanije in kapitalistov! POZORI Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, prijatelje in somišljenike, da se nahaja pisarna '"Glas Svobode" sedaj iia 629 Laflin & 20. street, Chicago, Hi., v sled eesar je vse pošiljatve na upravniatvo kakor na uredništvo, ki se tičejo liflta, adresirati na označeni naslov, in sicer vedno le :u» "Glas Svobode", ne pa na Ivana Kakerja ali Ivana' Jloleka, p "Se je dosedaj tu p» tam zgodilo. Upravništvo in uredništvo Glas Svobode. Naprej! "(kwervatore Romano", uradno glasilo Vatikana ali papežev, — je dne 10. septembra ti. priobčil papeževo oneiklikk), katere vsebina je naperjena .proti slehernemu napredku, proti vsej .moderni znanosti, proti vsemu, kar. je zadnja desetletja veda stnrila, da se masa ljudstva povzdigne do one stopnje, ki jamči vsakemu človeške praviee. Papežev apel na katoliško du-hovenatvo in na vernike je izraz mišljenja, kakoršen je vladal v er.su "sveto" inkvizieije, ko se jc ljudi mučilo, se ž i ga 1 o in preganjalo, če so le malee drugače mislili, kakor predpisuje cerkev. Že dolgo ni peklenska sila, ki si d a tem svetu nadevije ime pape-štvo, odprla tako široko svoje žrelo, da požre vsako samostojno in • svobodno misel, katera se rodi v človeku, — leak or swlaj, ko hoče še vn ad al je obdržati svojo moč čez duše vernikov, in sicer v to svrho, da se fjirifka ošabnost in prilika izkoriščanja vzdržita v prilog rimske cetikve tudi še za-narprej. V tej encikltki aftavi papež vsakovrstne vraže in verovanje v ne-imiselnoflti, katere je eerfcev v teku stoletij proglasila kot verske resnice, — nad čistim spoznanjem resnice, t. j. nad vedo in znan-ttvom, katero je raziskujoči človeški duh sjKW.nal kot neovrglji-vo dokazane fakfre. V tem pozivu zamotuje papež vse misli in nazore, glasom katerih je človek samostojno misleče bitje; označuje pa človeka kot mrtvo' sredstvo v rokah duihovenst^va. kot žrtev neomenjenega in kruto gospodujo-čega farškega nnjpuiha. Ta izbruh farske prevzetnosti in farskega duševnega nasilstva je smrtna sodlba čez delavsko ljudstvo! \ Kakor se ovije strupena kača okrog svoje žrtve, tako imajo Črni nazori papeževi le ta namen, da za tre v glavah trpeče ljudske mase ono misel, ki uči, da smo vsi ljudje enaki, da imamo pravico uživati vsi one darove, katere hrani narava v svojem naročju. To ipomanje je najhujši udarec za ipapestyo in dnhovenstvo sploh. Da je delavstvo pričelo svojo osodo samo kovaltd in da se ne zateka v sili več k oni organizaciji, katera si prisvaja božjo pravico in božjo vsegainogočnost, — te»ga rimski zmaj ne more preboleti. Vsak duševen napredek delavstvu na podlagi modernega znan-stva pomenja silovit udarec na kruto moč papeštva, ki hoče ubiti vsalk svobodomiseln pojav in sa-mostojmi mišljenje med delavstvom. Duševen napredek rahlja in slednjič razruši verige duševnega hlapčevstva, — onega niskotnega in sramotnega hlapčevstva, ka-koMšnega prenaša naše slovensko ljikIgU'vo že stoletja in stoletja. Najbolje znamenje, da se jo začel rahljati jarem duševnega hlupčcvstva med slovenskimi deli, vei v Ameriki, je vesela rast in živahno razprostirauje Slovenske Narodne Podporne Jednote. To je živ, neovrgljiv dokaz, da se jo svobodno mišljenje med nami začelo in se že tako ukoreniniio, da ga ne more nobena farška sila več izruvati. In zato ti umazani napadi črne-g« verskega fanatizma na trdnjavo S. N. P. J.! Siloviti navali pa skalovitega zidovja svobodne misli, na katerem ta organizacija temelji, ne morejo omajati. "Ved na in nepretrgana opreznost je plačilo svobode!" Le takrat bo S. N. P. J. ostala branik proti navalom farškega fanatizma, ako se njeni Člani zavedajo, da je temelj, na kojem sloni, kremenitega, zdravega in čvrstega značaja. Vsak najmanjši znak, kažoč na razdirajoče nasledke v soatavj S. N. P. J., naj se takoj odstrani, vsako stremljenje navidezno nesebičnih poedineev, izkoriščali ^ed-noto v osebne namene, naj se zaduši ; vsak korak, ki meri na to, da se ovržejo načela, ua katerih sloni tsv jednota, naj so takoj onemogoči. Ako se to ne stori, potem S. N. P. J. ne bo napredovala, pač pa nazadovala. Priliko, da se v teh ozirih vse prav ukrene, imajo - sedaj delegatke. zbrani v La Salle, 111. Pri tem pa naj jih vodi nost. trezna sodba in ona samostojnost v mišljenju, ki se ne da po nikomur uplivati in si svojega mnenja usiljevati. Možje - izvoljenci S. N. P. J. Duh noveira časa rodil je S. N. P. J., — oni duh, ki je probudil človeško ilušoik novemu življenju, — k življenju, kakioršno ji je bilo poprej neznano; kajti živela je duša v verigah suženjstva, trpljenja in samozatajevanja, ter s svojo hlapčevsko ponižnostjo povzdigovala svoje zatiralce. Pred petimi leti — (kako kratka doba!) — začelo se je v dnži ameriških Slovencev gibati; svitli žarki flvo'hodne misli so prodirali tja, kjer je vladala dosedaj tema. \'a dnu tv sedaj prosvitljeue duše je počil i kal, ki jo v jedoako-sti, bratstvu in svobodi postala varno in nepremagljivo zavetje vseh onih, ki se hočejo iz tesne, zaduhle omejenosti srednjeveškega mraka rešiti jih široko polje svobodne misli, ki ogreva človeško srce v ljubezni do svojega bližnjega, — katera ne poprašu-je po zlatu, marveč po sočutju, — po plakanju, ko s»ma plaka, — po veselju, ko veseli se sama. In to zavetje je S. N. P. J.! Iz široke mase same, na katero je padel svit novodobne vede — (zlate majke vsacega napredka!), — dvigraila se je košata, mogočna lipa, razprostirajoča mnogoštevilno vejevje čilo in krepko, — katera brani in ščiti vse one, ki iščejo napredek v poduku, svobodo v misli in si>čaitje do bratov trpinov. "Glas Svobode", dosedaj no glasilo te jedno&ie, kttero zastopate Vi, možje našega naroda, — se je vedno zavedalo vzvišene naloge in kazalo pravo pot, ki vodi do eilja, zapisanega na našem pra-porju: Jednakost — Svoboda — Bratstvo! Akoravno smo morda različnih nazorov, kar se tiče potov in sredistiev, iki viHlijodo tega vzvišenega cilja, smo vendar v glavnih točkah vsi edini. Te točke so: 1. Napredovanje v pouku, t. j.: razširjenje tiste veta med nami in svetom, ki uči, da smo vsa bitja eno in isto ter zdnužena v to, da pospešujemo srečo drugih, ker stem osrečujemo tudi sebe. — Enakost! ■2. Osvoboja mftuj, t: j.: oprostitev naše duše iz onih spon, ki so spletle tajne, človeštvu sovražne sile, prilastil j oče si nadnaravno moč, z namenom da gospodarijo čez naše mišljenje in nas zasužnjiti. — Svobodomiselnost! 3. Ljubezen do brata — ne samo brata v društvu, ne samo bra-tr. jw> narodu, marveč brata-člove-ka, naj se je rodil kjerkoli na svetu. Enakost in svobodomiselnost sta izvir in podlaga te ljubezni do brata-človeka, do vsaeega trpina, — do vsaeega človeka, luiterega hoče surova sila (bodisi duševnega bodisi mati rijalnega značaja) izkoriščati v svoje samokoristne namene. — Rratstvol V enakosti, svobodo miselnosti in bratftltivu združujejo se naša srca. in kot taki smo nepremagljiva moč! Kri, ki se je iztekla iz krvi naših slovenskih starišev v naše žile, daj« našim mišicam moč, katera nas uvHsčuje v krdela mednarodnega delavstva, — in duša naša, prerojena v novodobnem zuanstvu in napredku, Čeravno navezana z močnimi vezmi na rojstno grudo, objema vendar celi svet 'kot splošen dom naših bratov sozemljanov. Kakor duzdaj, tako bo skušal list "Glas Svobode" tudi še za-naprej ustreči s svojo vsebino zahtevam n o vetra časa, novim ztnan-rttveuim nazorom in novim idea-lout, ki stremijo za tem, da prenet-ha sleherna suinost, duševna in gospodarska, ter da vsak izmed nas v sreči bližnjega čuti svojo srečo. — In Vi, bratje, poslani od bratov, zaključite svoje zborovanje v slogi in resničnem bratstvu, tako da l*o iz košato lipe zraslo še mnogo novih vej; — čilih in krepkih, — davajoč varno zavetje ameriškim Slovencem, ki hrepenijo po enakosti, kojih misel je resnično svo-1-odna in srce kojih bije v resničnem bratstvu (— a nikdar ne v »pldlikiarjenju proti svojemu bra-tu-eočlanu, kakor se je to nedol-go tega zgodilo! In tako bodete vrlo izvršili svojo nalogo! Živeli! Ameriško vesti. Pinkertonci v Idaho. Sodnik Wood, znan izza obravnave proti llaywoodu, je izdelal prepoved (injunction) na državno premoženje, da tako zabrani plačati račun, katerega so predložili Pimkertonovi detektivi. Račun znaša .^3,800. Piultertonce, katere so najeli lastniki rudnikov v Co-loradu, da lovijo "dokaze" proti Ifaywoodu, se brani plačati država Idaho in odklanja to breme lastnikom rudnikov. Vsled tega je bila izdana sodnjjska prepoved, da državni blagajnik ne sme plačati imenovan© svote, katero zahtevajo pinkertonci. Kapitalistična brutalnost. Agitatorji za delavske unije v Maksiki, Antonio Villareal, Ri-catxlo Flores Magon in Librado Riviera, kateri so jvred par meseci ušli meksikanski persdkueiji v Združene države in bili tudi tu preganjani po detektivih in sod-uikrli, so bili te dni izpuščeni iz zapora v Los Angeles, Calif. Toda kapitalistična nasilnost ne počiva. Komaj dva dini na prostem so bili možje spet aretirani in zaprti vsled obdolžit ve novih "zločinov", katere so baje učinili v .Meksi k i. DoLže jih namreč, da so krivi umora jednega poštarja, katerega ime je pa "neznano" in ropa na pošti. Ker pa kapitalistični ItlaČiftelji pravice imajo dokaze za ta zločinstva najbrž samo še v zriiku, bodo delavski agitatorji brez dvoma kmalu spet izpuščeni. Jednega izmed organizatorjev unij v Mekaiki je nedolgo tega zvezna vlada izročila uprav na diabokski način meksikanaki vladi. Detektivi iz Meksike v sporazumni s zvezinimi so moža ukradli v Douglas, Arizona, in ga odvedli daleč čez mejo, kjer se še zdaj nahaja v zaporu, obdolžen cele vrste "hudodelstev". In kaj je storil? Nič druzega, kakor organiziral je par sto meksikanskih delavcev v močno unijo in jih pridobil za štrujk. Kapitalistom seveda to ni bilo po volji, in da se ga znebijo, izmislili so si hudodelstvo, — umor! — kakor v slučaju juri llaywoodu in tovariših v Mahu. Lopovstvo kapitalističnih krvo-se«ov presega že vse meje in čas b; 'bil, da se tlačeni delavci enkrat zdramijo in oddajo tak od-'govor, da bi loiH>vom vse žive dni zvenelo po ušesih. Po 25 letih — nov svet. JAVNA ZAHVALA. Vsem znancem, prijateljem in Sorodnikom, ki se tudi niso strašili dolgega pota iz Calumeta, Mich., izrekam tem potom naj-iskrenejfio zalivalo za njih mnogo-brojno udeležbo pri pogrebu moji. nepozaibne soproge gospe Antonije Wolk roj. Benčič. Ravno-tako izrekam svojo zahvido vsem onim, od katerih sem prejel 'toliko izrazov sožalj«a. Torej še enkrat vsem: iskrena hvala! Viktor Wolk, v La Salle, IU. Opomba. To zalluvalo smo prejeli v objavo že pred več časom, a je po pomoti stavca izostala. Zato jo šele danes priobčujemo. Naj nam g. Wolk in dotični, kojim je namenjena, oprestoe! Mihael llackett, kateri je bil celih petindvajset let zaprt na Sing-Singu v New Yorku, je bil minoli torek izpuSčeu na prosto. Možtse.lje grojzno čudil,ko je po dol {jih letih zopet prosto stopid po nowyomkih ulicah in opaizoval velikansko izpremembo mesta od tistega časa, ko je sel v ječo. Takrat še ni bilo v New Yorku električnih kar, ni bilo avtomobilov, še celo noša je imela vse dirugo lieei Pred 26 leti sem natančno poznal vsak kotiček mesta — dejal je llackett — a danes ne poznam več niti jediie ulice; vse mi je tuje, kakor da bu prišel v nov svet. Haekeftt je bil prej policaj v New Yorku in I. 1882 radi težkega zločina obsojen v 261etni zapor. Od tistega časa pa do danes je vedel za domače in svetovne dogodke le iz časopisov. Pozor gostilničarji! Ne plačujte za vino in viski previsokih cen, ker se dobi to cenejše! Jjuz, Vaš rojak, Vam jamčim, da prodajam boljše, koristnejše in cenejše kaktor vsak drugi. Prati direktnemu naročilu in takojšnemu plačilu izd'aten popust, ker si stem prihranim čas, vozne in druge velike stroške. Prodajam starokrajski brinje-vec, priznano zdravilo zai vse trebušne in ledvične bolezni. "High Life Bitters" ali gren. čec je najkoristnejša pijača, kar jih je v Ameriki, ki prepreči vse želodčne nepravilnosti in čisti zlasti kri, ohranjuje zdravje in daja telesu moč. Prodajam tudi "Old Country Trester" ali tropinovec, kuhan iz pristnih in čistili tropin, — nadalje: zdravilno grenko vino, sli-vovico, konjak,. Old Tom, Gin, Imeprial, Dry Gin, Bonded Rye, pristna kalifornijska in druge vrste vina, kakor: Riesling itd., — .sploh vse pijače, ki jrh mora imeti na razpolago vsak'dober gostilničar. Objednem izdelujem najboljše avstrijske viržinske po $24 Itisoč komadov in razne druge smodke od $24 do $80 tisoč. — To vse "llnion Made". A. Horvat, Cigar Mt'g. & Wholesale Liquor Dealer, tJOO N. Chicago st., Joliet, IU. Listu v podporo. John Perko, Denver,, Colo: 50c; Josip Drieclj 54c; Framk Podboj $1. Delavci! Pristopajte k delavskim unijam, kjer se nahajajo v vašem okoltiču. Posebno veljaj to rudarjem v Minn enoti in dr* god po zahodu, koder ima West ern Federation of Miners svoj* lokalne unije. Organizacija je mod, ■ ktero računajo vaši delodajalci. Listnic^ upravništva. Opozarjamo opetovano svoje cenjene naročnike, ki se preselijo, di nam poleg novega naslova naznanijo tudi stari naslov, kar jih ne stane mnogo truda, nam se pa dolgotrajno zamudno iskanje prihrani. JJJJJPIIIII^ B^..... | O LAB SVOBODE Na devinski skali. Zgodovinska povest. Peti del. (Nadaljevanje,) II. Vsi »o se strme »pogledali iu nihfe ni vedel, kaj nuj reče 4' Juti De vinski powui vse »noje r.utaetK%" je nadaljevaJ Rajmon do. "Ni mi sicer jxwedttl vsega ali iz njegovrh besedi sklepam, da v.e kaj dia ho5em. Juri ve, d«» d-alo govoriti." dočim j* menih Dominik miril Itajmon-d«. "Gospod Kajinomlo, nikar ne imemijte tega, kftir nameravate, z grdo besedo "izdajstvo"; vaš namen izvira rz vdanosti Bogu in njegovi sveti oerkvi. Kar hočete storiti za božjo east in korist svete cerkve, to se vam bo štelo v toliko večjo ziusltigo v nebesih, ker ste morali poprej premagati tisto čuvutvo, ki je greSni svet imenuje oast in moštvo." Ko bi sc bil llajmondo upal, bi se bil menihu v obraz smejal, kaj-ti za božjo čtast in korist svete cerkve nm je bilo preklicano mulo; ali v/Jie temu je hitel se hli-niti in j" bolestno vzdihnil: "Svojo vnemo za Jbožjo east in korist svete eerkve bom drago plačaJ. -luri Deviuski me je spodil i? svoje sluibe." "Ni mogo&e," vzkliknili vsi naenkrat in se stisnili bližje o-krog Kajmondu. "Danes zjutraj," je pripovedoval Hajmondo, "me je i>oklical Juri k sebi in an i je »ihho parno rekel, da ve vse in da sem jaz mta-jaAee. Ni me pustil govoriti. Vzel je bič in mefltfipodM ter mi zagro-til, dai me da obesiti, če mu pridem še kdaj pred oči." 4'Tore'j ni mogo6e priti z zvijačo v Deviu f" je srdito uprated menih Dominik in stiskal pesti. "Ne." "Potem nam preostane samo boj," je menil Simon. Rajmondo se je pri teh besedah nasmehnil. "Devinski grad stoji na skali, ob kateri si lahko vsi razbijote glave. "Ah, da je jKitrijarh v legat men« jduftd," se je togotil Dominik. "ZnLuj bi bil devinski vladar lahiko v naših rokah. Tu v tej dvorani je bil in pustili smo ga oditi." "De, to ni bilo pametno; čemu je treba takemu človeku držati dano 'besedo," je pritrjeval Raj-mmido. "Kaj hočemo, lepo prilika je zamuj*-na." "A se zopet lahko dobi." "Kako hočete tako priliko zopet dobiti!" je upra&al Simon. "Dobim jo," je dejal Rajmo kateri je Simon stezal smele svoje roke. "Kdo more želeti in kdo res postali vladar devinski, dokler je Juri živ." - "Kaj vam nisem, rekel, da vam ga »pravim v roke. Ce dobite v roke grad', v katerem bo skrit ali morda mislite, tka vami to sterim zaradi denarja, ki se ga v gradu dobi ali zaradi zaslugo, ki si jo pridobim za sveto cerkev T Kaj še! Storim to, ker hočem videti Jnrja De vinskega mrtvega. Pomagam vam v njegov grad, a vi ga ubij-te; ee ga ne usmrtite, vam bo nevaren sovražnik,' doklei bo mogel s prstom goniti." liujim ado je v razburjenosti več izdal. nego je hotel. Nihče ni bil s tem tok« .zadovoljen, kakor Simon Virko, ki je zdaj vedel, da ima v svoji bližini one može, katere .potrebuje za svoje namene. "Iu kdo je tista žena, ki vam p< more uničiti mogočnega de vinskega vladanja!" "Navadna sužnja, Zulejka ji je irmi, in jaz sem njen lastnik. Prišla je z mano semkaj." "Najbolje bo," je dejal Simon, "če govorite s |*atrijarhovim le gatom. Ta edini vam zamore dati »ugotovilo, da pasta ne te vladau de v in.sk i. Brat l)ominikt v*is rad p< pelje k legatn." S temi besedami se je Simon poslovil in je hit m odšel. Vedel jo vse, e«'M/ mu je bilo treba ve-deti, in i.avedal se je, da je treba delati. <"«■ hoče doseči svoje namene. III. Zadnji oddelki patrijarhove ar made no bili zajptwtili Čedad in or je izgubljen Juri Devinski." Katarina je zatrepetala, ali pri« jvla }*• tujku za roko in jo peljala seboj v hišo. Šla je naravnost v kapelico in i dprl'a vrata. Ileum, Iki je klečala pred a Kar jem, je vstala in se obrnila. da vidi, kdo da j" nroti. a je id#iki>čila, spoznavši, da stoji ipred njo sužnja Zulejika. "Kdo Me je preklrznil te somkaj I ripeljlati," je vzkliknila lie mu z ogorčenjem, a to ogorčenje se je sprmnmlo v Ij'ul'o jez in bolest, ko j<' spoznala Katarino, ki jo je videla samio enkrat v življenju, ki j' je ipa provzročila največ gorja. Ileum se /jinieljivo obrnila in je hotela -je, d« g« druga-če ne premagajo, Lahko pa ga je rešiti, če se mu razkrije naklep teh sovražnikov." "Potem je treba takoj poslati kaflcega človeka do njega, da mu ta naklep razkrije." Zulejka se je ziuiieljivo zasmejal«. "Takomu človeku je lastnio življenje ljubše, kakor gospodarjevi!; strah ga je in podkupljiv je." "Kdo pa naj gre?" je uprašala I loma. "AH jo to vadi na ljubezen," je s plamtečinti očimi za'klieabf Zulejka. "OIh' pravita, da ga 1'jirbv ta, pa vaju je strah. Ah, ko In smela mpati, da ut<*eem svojcanu gospodarju, ko ibi smela tipati, da bi mi Juri Devinski verjel, dasi n:e je dal bičati, da je meso v cunjah od mu i ne viselo, kako rada bi sama Sla. Ali jay. ne morem iti." Zulejka je naglo mzkrila, kar je vedela o Itnjinondovem nameravanem iizdujs-tvu iu o sredstvih, kako ugonobili Jnrjsa, a iprav ko je 'hot-ela izdelane iz najbolšoga angleškega jekla se prodajo v oboe po |5,— iu jo v svoji sestavi najbolj praktičen, z katerim se zamo- rate obriti v 2 minutah, tako kot bi došli od brivca. Pri brijen-ju z toni strojem se Vam ni trebu nič razumeti v brijenjudn Vam onemogočeno se u režat i. Kline stroja so uabrusijo na jermenu, kakor pri navadni britvi, tako Vam je uporaba stroja ga-rantirana za vodno. Ta stroj stane pri nas samo $3..ter Vam ga damo H meseee na poskusu jo, ako v teku tega časa z strojem ne bode zadovolni, ga zamoretenazaj poslati, nakar Vam denar povrnemo. No odlašajte totpj in naročite si ga takoj, z katerim bodetegotovopopolncmn gedovoIni.Pri rr niltvl tlroja pošljite Soe v sitmptah. a ostalo svoto likali bodete narxpresu. Kfdor ta pošlje celo svoto 13.0O v naprej, temu pošljemo stroj po pošti, poštnine prosto. PUlte T iiiiiterinfin Jt ilkii Itn: 210 214 E, 112 St., L. OUAROIA ti co. New York, N. Y. Rodovitna zemljišča.. v državi MICHIGAN. OGEMAW C0UKTY, PO $6.00 AKER Žele/nična postaja Beaver Lak* ji samo eno do tri milje od teb zemljišč oddaljena. Ta zemlja jc bila lnst lesne drui-be in lastninske pravice so popolnoma neovrgljivo jasne. Vsak kupovalee dobi tako lastninsko pismo, katero nobena postava na svetu ne more omajati. Zemljišče je lahko, brez velike-' j.-a dela in stroškov mladega leso-vjft, katero ga semtertje i>okriva " rti-ebili. Zemlja je jako rodovitna in rodi vsake vrste zrna, sočivja in sadja v obili meri. Prvi naselniki na teh zemljiščih bodo vse prednosti povikšane cene zemljišč že v par letih UŠi-vali. Iz pisem, katere sem prejel, sem rnzvidel, da se mnogo Slovencev želi v državi Michigan naseliti, — zato sem se poslužil prilike ter sem pridobil ta zemljišča tako u-podno, da jih morem za nizko ceno šestih dolarjev en aker proda* jati. Vsak kupovalee zemljišča plaea po možnosti, nekoliko takoj, dru-. go v mesečnih obrokih — v svo-tah katere bo mogel lahko plače- vati. Slovencem je država Michigan dobro znana in oni vedo, da se v njej nahajajo vsi pogoji dobrega obstanka. Zemlja jo rodovitna, kraj je zdrav, voda je dobra, proda se lahko vse, kar se pridela, in kdor ne more zemlje takoj plačati, dobi povsod dela dosti za dt bro plačo, da jo polagoma v mesečnih obrokih poplača. Ako hočeš pridobiti svoj lasten dom za mali denar, — zdaj se ti prilika i>otuija! Dalje dajem na znanje, da imam v Michigau tudi že obdelane farme, na katerih se nahajajo vsa potrebna poslopja! Cena teh farm je od šest sto dolarjev naprej; polovica kupniije se plača takoj, drugo j>a v polletnih ali letnih obrokih. To je posebno ugodna prilika postali samostojen kmetovalec! Vožnja iz Chicago, tje in nazaj, velja devet dolarjev 50 centov, in vsakemu "kdor kupi zemljišče, bo ■ta strošek povrnjen. . Vsa pismena uprašanja o zemljiščih in farmah se bodo točno iu cbšimo v slovenskem jeziku od-govorila. John J. Pollak. B 5U W. 18th Street, CHICAGO, ILL. Lev Tohtoi: Moje verstvo. Poslovenil Ivati Kaker. X. Pravijo, da je tešiko po Kristu-oovih naukih živeti. Katko bi taško tudi ne bilo, če moramo ves čas svojega življenju svoj položaj pred1 samim sebog ^krtino prikri-ivati in si domišl^e.vati, oft svetinjo in rikm&anio m vsemi s m tat v i: s silo, z upliiVJinjem na »ase čustvovanje, z grožnjami, a sladkimi besedami in 'prevarami — biti tega napačmn-ga upanja ctele&U. V tem prizadevanju, da dosedUimo zaupanje mi nekaij ne-anogoSSega in brezmisetaega, gremo talko delec, da smatramo v gotovih okoliSčimah tudi laž za resnico, ee smo se ji enkrat privadili. Bil jo kristjani, ki je rdkel: "credo quia aibsunluim" (verujem, za-to Iker je neumno), — «n dVugi kristjani ponavljejo ito vsi zamaknjeni in srečni. V |>ogovoru z menoj so je neki u6an(ja!k mxlawno izrazil, tla kristjandke morale (t, j. nauka o pravifinera Ln poštenem življenju) ni dosti prida. "Vse to" — je re&el, — "se dobi tudi ipri stik ill, braiininih in v tal-umkTiu. Bistvo krihtjanrikega na-vka ne lev.i v morali, temveč v teotaoMcili nalUkih (modiroslovnih nan'kih o. Bogu), ki so izraženi v dogmah," To 'bi so iz dtrugimi besi dimni reklo: kristjan ski nauki ne i polagaj o vrednosti in važnosti na to, kar je človeško in v življe-t,ju (potrebno ter pametno, temveč važno je vih naukov. (*V bi ne bilo cerkvene vere, to jc vere. ki je nastala iz popačenih in vskxl brezvestne scfbiunosti zavitih čistih! KrLfttnsovih naukov, stali bi danes kristjani Kristusovim naukom, .t. j. ipatmetnemu in pdemicniteniu iwinlku o pravi sreči človefitiv-a, veliko bliižije kaklur pa danes. Ne bili hi jim neznani rra\*4t ml resnice, posluša." — vrti oilgifvorili z besedami Pilata: "Kaj je resnica!" — Te besede, ki izraižago tako žalostno in gloibolko ironijo, vzeli omfo kot. nww1 in izbrali smo si jiih za svojo vero. N*e živrmo vsi le brra ntaiiee in Urez Želj. resnico sjKwanati, teunrveč tudi v trdem prepričanju, češ šeg oklepajo (duhovniki in "ipolbotžni verni-Iti"!). Edini pogled vsefli minlačih in trpečih obraiča se ma lupmšanje: "Kaj senif kaj hočem? ne morem si-li svojega življenja olajšati i>o naukih onega boga, tki je p naši učitelji: ali veroviuti, ubogati in ipri hudobijah se udeleževati, ki smo jih sami (krivi, — ali ivi od-povedu/ti -se svetu in oditi v samostan, ne jesti in ne piti, svoje telo mučiti, ujpogrt>at.i in zopet vtzraMnati. in — za člieveštivo nio Ntori'ti." To se pravi: ali smatrati Kristusov nauk kot ueizvršljiv in steni priianiav«/ti slabo Življenje, katero je vera tafkordkoč posvetila, — al i pa se-življenju odpovedati^ — kair je Lsto, kaiki i* počasen samomor. Kakor tudi s<' človeku, kiijjere-jiiu je pomen Kristusovega nanka jnseiii, ta blokloja čudovita zdi, glmoan katere je ta Kristusov na-i»ik sicer drlwr, toda neizvršljiv, — venklar pa je ona blodnja še bolj čudovita, kaitera zahteva, ri uri m* pozna ni kakega počitka. Premikajoč s,, \xidno »•emtertja, naznannja nam, kako be-ži življenje naše trenutek za tre-mit'kom. Kje je pač sedanjost? Komaj zagleda luč sveta, vž<* pa^lu gh»bi ko v 'bmano preteklnwti. Li zanroremo biti srečni? V »ree nnše sili se naun ivedlno strup bolesti in gorja, kiaitiero nas nepre-iiehotiba tlači, ako se ne |>otrudi-uro, vzlniditi vsak tneaiotek v iui-ših prsih nove jvlemenite misli. Piokwt hrani v sobi nekaj zapeljivega, io ta mas brani (povzdigniti se na dostojno mesto, katero ibi se spodoibiUi \-sakemu človeku. Saj je vendar toliko gortfa na swtu, da Sti človik aaan iui sebi vže ce-nriti in vpoštevati ne zivmore več. Neumestno je toraj, da bi se ke-do, iji ibodi si ktlokoli hoče, iirito-/* val erez življenje, kaijti tudi to-lažilne besede naun ne mudijo, kar Iščemo, kar bi radi imeli. Najza-mimivej^e bi bilo nKifle življenje tedaj, ko se čio«Tek bojuje proti onim silam, kli mu življenje ovi-ivijo. V boju pa kaj hitro zginejo ijMiste in1 prazne ure, ki nam jih križale oznmnja. Tik-taik, ti k-tak I Smešno kratko je človeško Življenje. Kaiko pa naj živimo? Nekateri se umaknejo popolnoma življenju, drugi pak udlnjo se mu , d«š<> in tejfsom. Prvi t>st.atvejo revni na duh o in spominu, d rugi jn-iVflstijo si otooje. tfinrli b'slemo sicer vsa, toda oni. ki svojega srca ir. razum« ne posvetijo življenju, t nun izginili hod« brv« »le»lu. Na smrtni postelji j i,m botle urino kazalo mrzlo in brez sočutja nama-didlo zadnje trenutke, katerim pa toliko j bodo sledili dmgi. Prvi bo- prenebili bili in tudi od Vos -ne ost«ne Irugega kot mrtvo trupla Se li ne more moirdla človek čntitn razžaljenega, ako premi- šljuje, da njegovo življenje služi kot igrača tej automatični stvari-lvit kBitem na« pokliče v življe-« n je samo da nuni je zon^t iztrga? Naš piMios pa sili k neodvisnosti tajnih sil Ln skritih navalov, po-fivn'timo toraj našemu ponosu vse svoje misli in unoči. Kajktšno ulogo pa ignamo setlaj v *uišem življ<'-iiiju? Nič drozega, kakor košček opeke, ki tiči v zidu leto /.a letom, dokler me rawpede. — Na noge toraj, k delu, da ne bodemo jedmiki n. rt vej oi>eki. ostanimo kot bitja polna duha ril rasninm in deluj mo ma .to, da bode srce naše vedma d !a|>olnjeno z vzvišenimi idlejali. Ce bodemo prišli enkrat do spoznanja, kuko malo in ničvredno jt naše življenje, ipoifcem nas moro vsamo mwwnaaije ničevnosti poko-pati v iVečnorit Oh, da bi nas \"saj to spoznanje zaaneglo probudiiti i» Španija, ,probiwli!t i v iiii« ponos in čustvo, pričdti boj. smrtni boj (proti vsilil sovražnikom, ki z pomočjo vere iponižujejo naše življenje. l'[)raš!il bode kedo, v koga imenu hočemo pričeti boj? Ko je niiirava razvila človeka do »iila-ujc jw^polmoSti, (podala mu tudi svobodo. Od tega časa človek lire-p« tii veHlIno višje bi višje, in v te* tuu hr«i|H«i*ju je tudi priliva sreča doioa. Naprej — to, j<> cilj življenja. Naše življenje nmra biti jenl-iio samo hrepenenje, »potem nam bode urino kazalo oziimntfevalo srečno binločnost. Vsak «plošm^ ga spoiraizuniljenja. Težavno je sicer natančno popisati, kar človek oblčuti v prsih, ker raivmo jiriman-kmje (besed- To je pa ravnK> ona nesreča-, kajti koliko plenK^utih imisJij se je vže re žrltvizjemo in delujemo twiumor-i.io, dosežemo prosto«t, loatera t dina nam 'hode olisevala naše jHv-Ijeuje in (podaja, mam ono srivo, po kateri |kx1 farškrm jarmom zastoji j hrepenimo. ZAHVALA! Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško FRANCOSKA PROQA Compagnie Generale Transatlantiqiie glavna 1'hevozna družba, Now York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........U0.000 IIP La Savoie............22.000 HP La Lorraine..........22.000 HP La Touraine.........15.000 HP Potniki tretjega razreda dobivajo brezplačno hrano na parnikih družbo. - Suaine postelje, vino, dobro hrano in razna mesna jedila Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zastop na 19 State St. New York, MAURICE W. UO/.MINShI, glavni zaatopnikza zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosh, agent na (.»178 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlcli, agent na 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Pavi Sarlč, agont na 110—17. cesta. St. Louis, Missour. ^ Slovenci pozorl ^ Ako potrebujete cxleje, klobuke, srajce, kravato ali druge Va važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se og- G lasito pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Jfif Čistim stare obleke in izdelujem nove e _po ^—u.---^g Ki jt najnovejši modi in nizki ceni. jk X JTIIU M A MEH, 581 8. Centre A v«. & : blizu 18. ulice Chicago, III. Q O. M, A, WEISSK0PF, M, D, - zdbavni* in banooelnik - 885 Ashland Ave., Chicago, III. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: V lekarni P. Platt, od 8.—10. ure predpoludne 814 Ashland Ave.: od I.—3. ure popoludne in od 4.-5. popoludne. od 6.-8:30 ure večer. Ob nedeljah Batno od 8.—10, tiro I ipih.duo doma in to lo izjemoma v prav nujnih slučajih. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. Mi delavci v državi Minnesota se lepo zahvaljujemo bratom društva Bratoljub št, 7 S. N. P. J., kateri so darovali ifcH.OO v ]»odporo svojim bratom delavcem, štrajku-jočem že šest tednov pri godom stavke ru "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Publiahod by The Glas Svobode Co 629Laflin St. Chicago, IU Caur»« l'u»t O'"« Chlo»*o, 1».. m Second CUii M»uer. Subscription $1.60 por y«r. Advertisement« on agreement. f- rv, svobodomiselni list sa slovenski narod v Amerik'. "q1m Bvobodo" uide v»»kl a velja u AMERIKO: ca celo leto u pol leta _____tl£0 .....750 ZA EVROPO: u celo leto ............kron 10 u pot leta .............kr«n» Naslov za dopise in pošiljatvo je 'Olan Svobode' 629 Laflin ST. CHICAGO, III. 231 S. N. p. J. se razlikuje od drugih slovenskih Jddnot, da se vrši v njeni sredi vrenje in šumenje, kar pomoti čiščenje snov, iz katerih Olratoji, ko v drugih Jedno-ta»h vse mirno ostane pri stari biv/Jbri/.nost.i gledei napredka v upravi in glede razširjenja duševne prosvette med njunimi člani. Največji korak ua poti duševnega razvijanja slovenskega ljudstva v Ameriki se je z ustanovljen jem S. N. P. J. storil — Glas Svobode pa je prapor, kateri vihra na čelu armade slovenskih na-prednjakov, konikajoeih proti fcoljši bodočnosti, cvetoči delavstvu in splošnemu človečaustvu. Rimskemu krotovalcu človeškega duha in zaviralcu razvoja plemenitih čutov v srem naroda, se ni posrečilo v teku tisočih lel ugonobiti pristni naraven nag n 1"> višjih nazorih — nazorih, katerih smoter je osrečevanje bližnjega in stem sainega sebe — to nam dokaizuje čudoviti razvoj S. N. P. J. laz i vanje na boj od sttrani far-škega klativiteza ima za nas toliko pomena, kakor bi hotelo staro kopito ustaviti tok elektrike, kalteri žene stroje v moderni tiskarni. Toliiko jo neovrgljiva resnica: naj se vdere peklo, naj se dvigne pebo — nič ne more ubraniti, da hi se 'košato veličastno zeleno drevo, imenovano S. N. P. J. ne razprostrlo po eeli Ameriki tako, da ne bi postal vsak Slovenec tega dreves?! list. In zelena veličastna lipa bo štabi na polju, vsajena, na koreninah, katere bode srkale iz človeških src hrano oživljajočo vsak posamezen list — med kojim ne bo venelega. Dopisi. AW-st Mineral, Kan«., 13. se-pt. Cenjeni sod rug urednik, prosim malo prostora v našem listu, ker prisiljen sem nekaj naznaniti. Do-slo mi je namreč iz Minerala pismo, katero je bilo pisalno v imenu "katoliških uradniško v'Kdo So ti katoliški uradniki, v pismu ni navedeno, tudi dan, kedtaj se je pisalo, ni zatsnamov&n. Pismo se glasi tako-le: (Ko bi mi to katoliško pismo pisano od katoliških uradnikov ti-sikali, bi se nasm slaba godila. Vsebina tega pisma mrgoli najgrših izrazov in psovk .— vse v pravem katoliškem smislu. Odgovor dopisnika na to pismo sledi doli. Uredništvo.) Ali so ljudje, kateri taika pisma pišejo pravi katoličani t Po mojem ®unenju so ti možje katoliški le na krstnem listu, katerega so kupili za denar; morebiti pa še kršeni niso. Njih s roe in njih mišljenje ni katoliško, to je razvidno iz tega pisma. Kako se podnče-ni v kršanskem nauku, to ne veni. vsaij so pri krstu dobili in tudi priimenka, 'katerega so jim dali s t axis i. Dragi mi kaltioliški uradniki, če (hočete biti pravi katoličani, mo-rartle katekizem v roke vzeti in se 0 katoliški veri podučiti. Ako hočete nejevera i ke spreobračati, morate na drugem koncu početi, k ukor ste zdaj — ker, kakor ste se zdaj pokazali, niste druzega ko nejevernimi iu hinavci. Opominjam vas, da bi prihodnjič dali vaš naslov; ako to ne storite, vas bom pa jaz z naslovom naznanil. Kristus je učil, ljubi svojega bližnjega, kaiko-r samega sebe. Kako pa so mineralski katoliški uradniki pokazali svojo vero? O gospod, odpusti jim, vsaj ne vedo, kaj delajo. Tudi piše t*1, da nas ni več ko pet. Vas katoliških uradnikov pa še -pet ni in še tisti, kar vas je, ste tmko bedasti, da ste si naročili Ko-Ionian o v žegen, da bi čez nas moč pridubili in nas ,mMgli pa miti. Vsaj ljudje tako govore — verjetno je, ker prismuknjeni ste dosti. Na West Mineral je tudi neka vaša prijateljica, le-to pošiljate mod naše sosede, da o nas slabo govori iu nas opravlja. Vprašam jo tukaj javno, kaj smo se proti njej pregrešili, tla tako nespodofo-uo postopa. Upam, da jej bo ta uamigljaj zadostoval, če ne bom 1 rihodnjič prišel z njenim imenom in naslovom, zraven pa bo še nekaj zapisano, knr ji gotovo ne ho všeč. Toliko zadanes, pa še kUj dri*-gokrat. Pongrae Yursehe. So. Liotrain, O., 13. sept. 1907 Cenjeni urednik : Pri si m Vas za malo prostora v našem resnico ijirluHim listu Glas Svobode, ker tudi moj nam n j»s da govorim resnico, ne pa laž in obrekovanje. V štev. :)A <;. S. je bil dopis iz Lorain. ().. kateri se je tikal nekega inienitneiga in častilačnega moža, nekdanjim predsednikom in prvim tajnikom diru&tva Marija Pomagaj. Ta mož se je čutil vsled tega Žaljenega, njegova jeza je padla name ter je skoval nek lažnjiv dopis na A. S. V tem dopisu pravi Janko, (k jaz katoliška drutVt va a, brž j o napadam, pristavsi, da izplača 26 dol. onemu, kateri dokaže, da jc posredovala policija pri seji njegovega društva. Gotovo je j>olicija to storila, ker kako bi mi ti mogel drugače to povedati? Tvojim besedami moram verovati — ali ne, •lan ko t V A. S. tudi piše ta mož. da se je denar v blagajni društva "Bled" zapravil. To je podla laž! Denar v tej blagajni je bil vedno v največjem redu; radi te krivični trditve se ti zna primeriti, da boš dajal odgovor pri sod-i« i ji. obrekovalec ti! V svojem dopisu se je to člove-čc tudi ob Glas Svobode drgnilo, rt koč. da je Jo umazani list. Vsak I» šten Slovence v Ameriki ve, tla je Glas Svobode najbolji list, ker K* vedno za pravico in resnico poteguje in se ne boji U) tudi izreči iu zato tudi trpeti. Ako se, Janez K., i/ Loraina, čutiš kedaj zopet razžaljenega:, le zateči s«' h A. S., da te malo potolaži — morebiti' ti še službo pripravi pri knjigi, kjer se laži in hinavščjna zabeležil jej o. V teh rečeh si strokovnjak, Janezek. Res ni treba, da si se (leapt m -eieov pri društvu "Bled" mudil, kakor sam trdiš. Kdo te je neki prosil in silil h teinuT Odstopil si zato, ker je 1. tajnik po pravilih ravnal in ti ni hotel veo za bolezen izplačati, kaikor ti je šlo. Pa to je tvoja navada, da prepir in nemir pri vsakemu društvu if.rouzrouješ. Ako imaš preveč denarja, pošlji ga v,staro domovino — že veš komu--žena je zelo potrebna — Da jaz pod krinko ne skrivam svoj obraz, v to naj ti služi moj podpis, kateri se glasi Frank Vevar, 243o So. Broadway, Lorain, 0. da bi Vas ne Obvestal analo iz našega kotička, to je iz Rittmaua, ker nas Živi malo krdelu Slovencev brez črnih suknomavtharjev, I K) katerim se nami pa prav nič ne zde ha. Tudi nam nič žal, da nam je prilika vzidtia v cerkvi — ker nolxme tukaj ni — svitle to* larčike na krožnik metati. Salona ttuli ni nobenega, pa tudi to lahko pmestanenio. Plača se nam je za deseturoo delo od $1.50 na $2.00 /višala. Premišljujemo, kana bi z denarjem, pa v temni smo vsi odi-ni, i\l jemljejo. Vsem svobodomiselnim rojakom [mi Ameriki pošiljam moj pozdrav. John Praznik. MEDNARODNO SOCIJALISTlC-NO ZBOROVANJE V STUTTGART. Izseljevanje in priseljevanje delavcev. Rittmnn, O., 28. avgusta 1907. Priložim v listu letno naročnino. 1o je $1.50. Ne morem si kaj, 18. avgusta so člani social, kongresa v Stuttgart Nemško, o-bravuovali uprašauje izseljevanja iu priseljevanja delavcev. Iz volili so prvim piedsedmikom so-dniga Ellenbogen, Avstrija; drugim predsednikom Morris llill-quit, Amerika; zapisnikarjem Le-fomtadnc, Belgija, in Dilner, O-n* rSka. Po kratki debati se je na predlog sodr. Ellbogen sledeči obrav-novalui rod sprejel: R -solucije so se takoj centralnemu uradu oddale. Poročila in tlrugiK)ludan se je začelo tiplošno dbravnovanje. Ungarte, Argesutinija: Sodrugi iz Argentinije so iz sledečih razlogov uprašauje izseljevanja iu priseljevanja kongresu predložili. Oni hočejo samo uunctno, prisiljeno, priseljevanje pobijati tiio, katero agent je kapitalistov in vlade prouzroeujcjo' v svrho pridobljenja nizkoeenih delavcev, tla se konča izžemovanje izseljen-cev jh) parobrodnih društvih. Oni v celem upnašanju ne vidijo nika-erjeua. Argentinska naj bo vsem delavcem pristopna. Delavci naj se o delavskih in življenskih odnošajih dežel, v katere se litčejo izseliti, podučijo. V tem smislu predlagajo Argentinei dvojico resolucij, k n t. rib ena zahteva podučevanje delavcev, druga pa sega po pri-dobit vi lalmejih pogojov v svrho pridobljenja državljanstva dežele, v kateri se (Mavec naseli; to zato. da v novi deželi delavci morejo svoje politične pravice izvrševati. Uhry, Francija, polemizira proti ameriški n soluciji, katera proti temeljnemu načelu soeijalizma udarja, uaiuneč: "Proletarei cele-gai sveta,zjetlinite se." Amerikani zahtevajo postavni oviranje pri-seljevanja. Delavci se izseljujejo, ker jih gospodarske razmere h temu silijo. Nn Francosko jtriselje-nim delaveein, Nemcem, Belgijcem. Italijanom. Spanjeem manjka v občo razredtnn zavest. Raz-redna zavest se mora vzjbujevati. Najbolje sredstvo proti slabim po* sledicam priseljevanja je prosveta in organizacija. Francoski delega-tji- predlagajo, da v vseli državnih zborih socijalistični poslanci zahtevajo, da vlade ne smejo ptu-jih delatveev, tebi nič, meni nic, iztiravati; dalje, da naj ptuji pri-neljeni ddavei ravno tako delava Skn varstvo vlivajo ko domači, kar lx> (lelodajevab-e z a držav a lo fi4.u'jimi delavcem pretlnost dajati. Oroemer, Avstralija: Vprašanje priseljevanja una za Avstralijo večji pomen, kakor za marsikatero drugo deželo, k ft tare so tukaj zastopane in to zak», ker je plača domač ill delavcev vočja kakor v drugih deželah. Kipitalisti se za-ito prizadevajo več ko mogoče azi« jatskili delavcev privabiti v svrho tlačen j a plače. — Delavci-prit ieljeuei Ibele polti se organizujejo vkratlkem čtturo kar prepreči zni-ževamje plače ter vzdnži življen-ske jiogt je belcev. "Stranka avstralskih delavcev;" katero on sicer ne zastopa, kateri pa on stoji blizo, je vpeljala pojim o "življesn-sikih pogojih belcev" iu njeno deli ■vanj« se obrača preti vsemi priseljenci, od katerih se ne more pričakovati, da bi se na živi j enake pogoje belcev ne privadili. Iu bas to so Azijalti. On je mnenja, da to načelo strankc avstralskih delavcev ne nasprotuje načelom soeijalizma.Ko bi se neomejeno priselje-\ a n je žol topol tce v ne omejilo, bo raifiirjenje socijalizmia trpelo. 1st i na je, da hočemo pobratenje vseh narodov, predno pa mi to dosežemo, moramo delavce v naši deželi braniti, da jih kapitalizm ne uniči. Poskušalo se je v Avstra liji italijanske delavce uvesti, av-stralijski socialisti so ]wi na časnik "Avanti" pisali pismo, katero je priseljevanje Ttaljauov v Avstralijo ustavilo. V takih objavah se kaže najbolj pomen in važnost mednarodnega socijali-stičnega centralnega urada. Av-st.ralij.ski delavci so prisiljeni v svrho razsširjenja soeijalizma braniti se proti priseljevanju azijat-akili delavcev. Morel, Francija, ugovarja proti avstralijalri resoluciji. Mi nismo pruti žoltenm plemenu, pač pa proti žoltirni stjivkokazi. Kitajske in japonske delavce moremo s profiveto, s socialističnim vzgoja-njem in organizovanjem s[>reme-jiiti^v na.še brate. Mi moramo žol-t^ pleme im vse delavce stri kovno organizovati proti rumenimi stav-koJiazi. Izseljenci so nesrečni člani velike delavske družine. Neso-prolt'i njim (postopa; obratno, mi jim moramo na pomoč priti. Najvažnejše vprašanje je glede začasnih delavcev. Francoski poslanci zahtevajo uvedenje posebnega poduka za začasne delavce, da bi se obvarovali izžemanja trgovcev s človeškim blagom. V tem slučaju more podučevanje in osnovanje takoj delovati, potem ptuji začasni delavci ne b izseljevanja. Prva vrsta izseljevanja je naravno izseljevanje, katera izvira iz kapitalističnega gos»podar-f.kega reda. Za to vrsto izseljevanja in priseljevanja zahtevajo A-I ' merikani največjo prostost. Oni telo delavce vzpodbujajo, da bi .revne priseljence podpirali. To naravno priseljevanje in izseljevanje se pa mora ostro ločiti od enega priseljevanja in izseljevanja, katero ni nič druzega kakor nvaževanje ptuji h delavcev po kapitalizmu. Kapitalisti uvažujejo |te delavce, kler so cenejši ter ne-vedoma skabska dela opravljajo in vsled tega domačemu delavcu kruh iz ust jemljejo. Kitajci, Japonci in rumeno pleme so vobče te vrstie priseljenci. Mi nimamo ni kak ih predsodkov [»roti Ki-tjijceni!, reči pa moramo, tla so popolnoma nepristopni zn organiziranje. Le ono ljudstvo, katero je v razvoju že daleko napredovalo, se more v svrho razrednega boja organizovati, kakor n. pr. Italjani in Belgijci, kateri se na Francosko priscljujejo. Kitajci pa so v razvoju še preveč zaostali, da bi mogoče bilo jih organizovati. Socijalizem se ne ukvarja s strastnim čnvstvovanjem. Jli smo \ sredi hude bitke; boj se bije med kapitalom in delom; vsak, kdor je proti organizovanemu delavstvu, ta je naš sovražnik. Ali naj mi ptuji m stavkokazoin dajemo prednost, da škodujemo domačim delavcem? Ako se ne ustavimo proti kitajskim stavkoka-7.0m in tudi v slučaju, če se oni tega ne zavedajo, potem mi socializem iu delavsko uprašanje oviramo. Naša resolucija poostru-je razredni boj, ker ona jemlje delodajalcem njih najceneje stav-ikokaae. Zato je ona najbolj revolucionarna. Francoska resolucija jemlje razrednemu boju moč. Mi se brezpogojno vzdržimo vsakega besedičenja o naši resoluciji. Sprejmite resolucijo, katera se soglaša v pojmih z našo. Diner, Ogerska, se ne strinja z besedami Ilillquita. Ogri se v velikem številu izseljujejo, vzlie temu pa'jim preti nevarnost ne samo ,cd stavkokazov, importiranih pO kapitalistih, temveč tudi od strani vlade, katera pošilja agente med Ruse in Rutene v svrho, da jih kot stavkokaze pri polj-f&cm delu izrablja. ^ Kar se tiče plemenskega uprašajraa, misli on, da zavzema pravu stališče: dežele, katere so glede dela danes orga-nizovanju neipristopne, bodo že v malh časa godne za organizovanje. V deželah, katere, so v tem oziru zastale, se dandanes razvoj ne vrši Ifako počasno, kakor se je to godilo v deželah, katere so začetek naredile, kakor n. pr. na Nemškem, v Angliji itd. — to se godi zdaj kar skokoma. Se pred desetimi leti so se ogerski delavci, izselivši se v Ameriko, smatrali kot nesposobni za organizovanje — danes pa so na poj eni soeijalizma ter se puste organizovati. Vi hočete zavarovanje proti uvoževa-nju delavcev, želi pa. bodete isti sad, kakor kapitalisti. Jli ne smemo mezdno uprašanje pretresovn-ti samo iz stališča ponujanje in popraševanja, ker iictem bi se Ni kak mazač! Dunajski zdravnik. Hitro tn gotovo ozdravljenje vsakovrstnih boleznij. in to trajno, ne Banio za nekaj časa Zdravim temeljito razne tajne n oške bolezni, zastrupl-jenje itd« Mnoge ljudij prihaja k meni. ki so izgubili svoje zdravje v raznih tukajpnih klinikah in lekarnah in iskali pomoči pri takozvanih "profesorjih1" zdravilstva, kateri se pa na zdravljenje bore malo razumejo. Obračajte se na zdravnike, ki v svoji stroki res kaj razumejo. 9 trobil sem bo na dunajski visoki Soli, ki je eno najgta-»ovitejših vseučilišč. Obsežno zdravnišfo znonc, ki si ni si ga pridobil na te šoli. kakor tudi 15 letna pinksa usposabljata me, da zastavim pot vsaki bolezni. Jaz Vam pismeno jamčim, da Vas ozdravim temeljito iu trajno. Cene niske, vračunana so pri tem tudi zdravila. Zdravniški svet zastonj. OrdiHlrtm 'x10. ur« ; irrajf!..* uw ntfrt. V nedcljati»di DUNAJSKI SPECIALIST • dojii Dr. WEINSTRAUB PiKTrlnvitlnl zdrav- U Ik CKTllflk 112 Clark is Wubingtos ulica CHICAGO, ILL Central Medical Institute- ______—___ Narlzor uiki: 8 sedežem v Chicago, Illinois. ' Predsednik': John Stonich, oo'.l 8. Centre Ave.,' Chicago, 111. Podpredsednik: Matija Strohen, 443 Main Str. Lu Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, 669 Loomis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, D37 Blue Island Ave., Chicago, 111. Blagajnik: Frank Klobučar, 9617 Ewing Ave., JSouth. Chicago, 111. Dan. Badovinac, Box 55, Du pue, 111. John Versčaj, 1411 Clarence Ave. Chicago, III. Matija Strohen, 443 Main Str. La Sallo, III. % ! Martin Potokar, 5(54 S, Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 617 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tihol,9002 Strand St. So. Chicago, 111. , i .\uwrin Skala, Box 1056 Ely, Minn. Bolniški J Jokip Matko, Box 481 Claridgo, Pa. odbor: | matija pE£JAK, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa. THE DOPISE naj blagovole društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošlljatve pa blagajniku Frank Klobučarju.. Osrednji otlljor S. N. 1*. J cd note ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno bo jo. Opozarja se v«« društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jednotnemu tajniku. morali tudi proti avoeir poljedelskih strojev obrniti, osobito v vzhodnih deželah, kjer so nadomestile več delavcev, kakor Kitajci in Japonci. Mi se moramo izreči za popolnoma prosto izseljevanje in priseljevanje. Velik del ameriških delavcev se še ne zavedi.. proletarskega razredovanja, marveč oni se brigajo samo za mezdne pogoje. Res je, da moramo gledata, da se odpravijo ne-ugodnosti, izhajajoče iz prevelikega priseljevanja, katero se vsled kapitalističnih parobrodnih podjetij vrSi, pa to moramo d»-eeči ip&tom poduka in organizo-vanja. Dobro sredstvo bi bilo tudi, če se dehije na uvedenje mezdne manjšine; če se to političnim potom ne more doseči, naj se skusi potom organizacije. Skrbeti moramo tudi, da se iiakopičenje najskrajnejše revščine, vršeče se na izselnftkfo ladija'h, preneha in da se prenapolnitov ladij, kakor se dandanes godi. uritavi. Bas pri vprašanju izseljevanja moramo priznati načelo: "Proletarci vseh dežela, zjedinite se." (Živahno odobravanje.) Lukaa, južna Afrika: Mi v južni Afriki moramo zabraniti uvoz cenih delavskih ruoeij, ker uničujejo naše organizacije. Mi nismo sovražniki Kitajcev iz plemenskih ozirov; mi sumi jim nasprotni samo kot stavkokazom. Kar se tiče delavcev, za orgunizovanje sposobnih, stojimo mi na stališču mednarodnega soeijalizma. Y obrambo. i. Martin Konda — spokorjenecl Vsled iztiskanja raznovrstnih škripcev se je Martin Konda obrnil na generalnega inkvizitorja cerkve v S. KJhiieagijirtflcoe :' Duhovni oče. zopet bom dober fantek. — ee ma le še enkralt* odpustite! Grešil sem, — to spoznam — pa zgodilo se ne bo več!" "AU right, Martin. Tvoja duša jt neprecenljiva! Toda meni je tisti denar mnogo ljubši, katerega sem po trt: sil. da sem te tako dobro pritisnil. — že veš, kaj mislim ! Ali mi boš povrnil ta denar, če ti v»e grehe odpustim?" 44 Duhovni oče, prav rad, — pa zdaj denarja nimam ..." (pri teh besedah se je samozavestno namu-zal, kakor človek, ki ve, da ima koga za norca). "Vsaj imaš "Glas Svobode"! Ali mi obljubiš, da ne bo ta grdi list, več-pisal prolld duhovnikom?" "Da. ljubi oče. to obljubim, — to se pravi, obljubil bi, ee bi imel Glas Svobode na raizpolago--" "Kaj slišim?! filnu Sv. ni Tvoj list?! Kdo Ti ga je vzel. ali si ga! ^ . j pri dial T — Martin, n« skušaj me pcevariti, — »a j veš. da znam več ko hrušk p pee'!" "Da. da, — žalibože! — Ko mi je takrat talko trda šla. da nisem vediel, kje bi »e. najvarnejše skril pred- biriči, ki ao mi bili za petami, — sem Gl. Sv. prodal." "Koliko si dobil <-anj? "Štiri jvapirje, in na vsakem je stalo .1000 zapisanih, — pa mislil sem: saj t<\ nič ne velja, ker nisem pogodbe podpisal!" "O, Martin, ti si tepec! Ti si se osramotil pred vsem svetom, zlajrti pa še pred vsem humbugar-skim svetom. Kes je, da sem te preganjal, zato ker si mi rojake od cerkve zvabljal in sicer v svr-ho, da jih sam olajšaš za novce, kateri po starodavnem običaju spadajo v mojo bisago, — žalibo-žeda je res tako! pri vsem tem pa sem bil ponosen na te; kajti tvoj razvijajoči se talent za uspešno Striženje me je. prijetno osupnil in mi dal celo nekaj novih idej, katere bi se v moji stroki Lahko plo-donosno uporabile. Da, da, — pa si se dal tako nalimati, da si se vsedel v tako past in dal list za sklediieo leče! O Martin, to me žali. — da, to me v srce peče. Ko bi bil sedaj ti gospodar lista Gl. Sv„ bi ga jaz lahko sedaj iz tebe iz-pircšal. Tako pa nimaš ti sedaj zame nobene vrednosti; ti nimaš nič druflsega, kakor se kakih deset mesecev zapora in pa grevengo. Pa grevengo amaš ti vselej le takrat, kadlar ti huda prede--" "Oh. duhovni oče! Jaz sem zdaj ves drugačen, -— (prav iz dna srca mi gre kesanjel! — Odpustite mi grehe in pomagajte mi, da p«stanem zopet dober katolik." "Kako ti morem jaz h temu po-rnagatift Pridi h spovedi in za cerkev kaj daruj, kolikor zdaj premoreš. pozneje pa več, — in zopet te bo mati cerkev sprejela nazaj v svoje naročje." "Jatz pa hočem še več Storiti! Jaz hočem, da 01. Sv. ne bo več proti duhovnikom pisal - "Saj Gl. Sv. ni več tvoj list, — prodal si ga. — čeravno si mislil, da pogodba brez Tvojega podpisa ne velja nič! — Star, prefrigan hisjak s" je v lastno zainjko vjel!' "Oče, duhovni oče! Dajte mi tri sto dolarjev, darujte mi jih... posodite mi jih ... ali storite, kar hočete, — samo da pride v moje roke 300 dolarjev, — in dam vam mojo častno besedo---" "Martin, ne govori o častni besedi. — te je stvar, katera med nama nima ne pomena niti veljave --" "Prav imate, vclečastiti oče!.— 300 dolarjev. — in nazaj v mojih rokah bo "'01. Sv.", predno bo petelin trikrat zapel!" "Martin, ali govoriš resnico?" "Nič kot resnico, — s tremi sto-taki si upam "Glas Svobode" nazaj dobiti: — potem pa hočem iz ])r!IVH>)1 njenih predalov vse, kar je proti rm|ft govorila." • • • (Par dni kasneje). Kondov in Kakerjev advokat Kaker ju na njegovem domu in pozneje v odvetniški pisarni: "Konda Vam je pripravljen dati 150 dolarjev, če odstopite. Najboljše bo za vas, če to storite; sicer boste imeli še velike sitnosti." Kakor: "Ne vem, čemu se hoče Konda samo z menoj pogajati I Saj vendar nisem le jaz sam lastnik! Sicer se mi pa čudno zdi. zakaj mi jo list usiljeval, ko ga vendar nisem nikdar k temu nagovarjal; zdaj ga pa kar naenkrat hoče zopet nazaj imeti! Vedel je že vnaprej, da pogojev ne bom mogel točno držati, posebno ne, ko ima on tako dobrega — zaveznika oziroma zaveznike! Najljubše bi mi torej bilo, da pride vsa stvar, če že drugače ni, pred sodišče in da se tam vsa zadeva pojasni, ki se mi dozdeva preeej skrivnostna in delikatnega značaja." Advokat: "Bodite pametni; jaz vam še enkrat rečeni, da boste sitnosti !meli. Konda vam da tudi 2ft0 dolarjev in poplača v tiskarni dolgove. To .je vendar jako ugodno za vas!" Kaker: "Imel sem radi lista toliko sitnosti s sodrtijami. — bil sem celo zaprt, — stradal sera takorekoe ves čas, odkar sem list prevzel, — in zdaj pa naj bi kar meni nič tebi nič list oddal za svoto, ki ni nikakor primerna mojim sitnostim in skoro enoletnemu delu. Z listom stojim in padem. Jaz so ne maram spuščati v daljša pogajanja." • • • Malo dni pred temi dogodki v neki krčmi v Clevelandu, O.: Konda: "Fantje, to vam rečem, farji so hudiči, in mene se najbolj bojč, in jaz zaslužim, da me vsi Slovenci v boju proti farjem podpirajo. Hi's je. da vsak dar hvaležno vzamem, četudi le en dolar od posamezne osebe naenkrat; kajti jaz nisem nobeden iz-žemalec revnega delaven, kakor so n. pr. farji in kapitalisti. Cehi uganjajo svoj humbug. Kazkrin-kaval bom z isto neusmiljeno brezobzirnostjo, s kakoršno se je zadnje dni spletka rilo in huj-skalo proti meni, in to popolnoma krivično. Vse bo prišlo lepo po vrsti na dan, ker sem o vsent precej dobro informiran. Molčal sem do zdaj, a ker me je neki puhloglavi kunštnodržec hotel v javnosti s svojim letakom osramotiti, drugi so mu pa z veseljem pomagali, zavijali in postavljali resnico na glavo, — pa je mera mojega potrpljenja polna. Objavljal bom stvari, katere bi sicer ne prišle na dan. Naj svet spozna polno resnico, da ni vse zlato, kar se sveti. Ne storim teda iz maščevalnosti, marveč edincCTe v svojo obrambo. Ivan Kaker. OPOMIN. Tukaj v Milwaukee, Wig., pobirala je neka oseba prispevke "listu v i*)dporo" že ml 10. avgusta naprej tor nabrala okrog $5, o čemur pa ni v listu ne duha ne sluha. Prosim pojasnila. Frank Bačun. 150 Clinton st. v Chieagi so pii napravili zadnjo nedeljo veliko elavnost in nabrali so za mojega odvetnika pet tisoč dolarjev. Manjka mi zdaj samo še tisoč dolarjev, — to malo svo-tieo boste vendar-le Clevclamh'a-ni nabrali? — Sramota bi bila. če bi jih ne — —" • • • "Prokleti umazanci, elevelamiški os . . . —samo 70 dolarjev so mi dali —!" • • • Dva dni potem, ko se ji- Konda vrnil iz Clevelanda v Chicago, - _" v pisarni njegovega odvetnika: "Gospod odvetnik, jaz vam danes no morem več dati kakor 25 dolarjev. Moj oče, ki je predsednik najvišjega sodišča v Ljubljani in kateri je cesarju Francu Jožefu oseben prijatelj, mi je pisal, da mi vkratkem posije več tisoč dolarjev, in potem ..." "Kaj pravite? vaš oče je predsednik najvišjega sodišča v Avstriji?! Je že prav, mister Konda. kadar bodele mogli, bodete že plačali." • • • Pri vratih naredi Konda prostor drugemu rojaku, ki je imel pri odvetniku opraviti. "Poznate-li fega. ki je ravnokar odšel? Njegov oče je prod-sednik najvišjega sodišča. — on sam pa je znamenit časnikar v« Ameriki, ki so neustrašeno in neupogljivo bori za svobodo in svojega zatiranega na- IŠČEM Janeza Šuštapr, doma iz Peženka pri Cerkljah, podomače Flegarjev. Sporočit mu imam nekaj važnega iz staro domovine, zatorej -ptrosirn rojake, kateri vedo, za njegov naslov, da mi ga naznanijo.' Frank Barle. Box 1017. Ely, Minn. HARMONIKA NA PRODAJ. — Imam dve harmoniki; jed na. nova jc F. Fukaovega dela, a druga, eno leto stara, je Oegnarjevega dela. -ledno prodam in sicer katero si kdo izvoli. Cena za vsako harmoniko je $45. John Galeti, Box Girand, 0. Socijalizem je nov stadij (doba) v kulturnem razvoju človeške družbe. Pojavil se jo in prišel bo in ni je sile, ki bi ga ustavila. Sodrugi, somišljeniki! Najos-trejši meč, ki bode kapitalizmu in njega zavezniku, klerikalizmu usekal smrtonosne rane, je soci-jalistično in svobodomiselno časopisje. K temu spada tudi "Glas Svobode". Segajte po njem! Širite ga med prijatelji, znanci in cosedi! Vsak nov naročnik je nov korak do zmage. "THE PINKERTON SPY". LABOR (Pinkertonski delavski ovaduh.) Knjižica, katera opisuje nezaslišano ovaduštvo v uniji TV. F. of M., in katera morda reši življenje Moyeru, llaywoodu in Pet-tibnnu. Vsak slovenski delavec, ki je angleščine vešč, bi mora! to knjižico čitati. > Stane 25c in se lahko naroči pri upravništvu "Glasa Svobode". BOLNIKI! OBRNITE SE NA NAS, KER NIK DC) DRUGI VAM NKMO-RE POMAGATI. KAKOR SAMO NASI ZDRAVNIKI IN "O ROS I ZDRAVILA". Ali trpite na kostobolju? Imate morda Reumatizem? Ste morda zjutraj trudni? Ali ste nezmožni? ■ Vam postanejo roke, ali noge katerikrat mrzle? Vil m tolče srce pravilno? Imate morda srčno napako? je Vafia koža suha ali svetla? Imate morila madeže na koži? Vas boiijo členki? Spite mirno ali nemirno? Hodite ponoči tudi na potrebo?| Imate kako oteklino? Je Vafta narava pravilna? Vas boli morda glava? Se počutite potrtega? Morda teSko dihate? Lahko dihate s ko/, nos ali ne? Čutite /amaSena uiesa? Trpite morda na hemoroidah? Ali jih imate pod ;ili nad kožo? Krvavite pri tej bolezni? Zgublvate lase? Ali trpite na želodcu? Prebavljate lahko jedila? Imate kaSelj? Ka&ljate morda zjutraj naj hujši? Trpite na prsih? Imate kako bc!e/en na udu? Zgubivatc morda seme? Čutite t>oicčiiit ko spuščate vodo? Je VaAa voda I. :!:;.i? Trpite n.i kaki t . ni bolezni? Imate mnrd.i i ll" ? Ali ste zu:i>£ui spnh:o občevati ali net Imate bolcčiue na | lučima? 7.a Žene: lile i:nci;t porod? Sle rodila v pravem času? Trpite morda na maternici? Imate beli tole iil.'flus? Imate redno mesečno perilo? C0 a E o O a> a o n o o E < duhovnikom, ven držati. — in če se pogodimo prav, bo Gl. Sv. tako ravnal, kakor sem počenjal s črfis-nikosn "Mir" v Purtblo. Colo, —: rdeč, če j. bil novae, — črn zopet, novac! "Konda! Če mi obljubiš postati dober katoličan in narediti, da bo "GbiN Svobode" postal katoliški list. ti p o« oil i m 300 dolarjev."' "Prelepa hvala, duhovni oče! V par dnevih Vam bom že povedal, da je vse v redu, kar sva se do- "Kaj še — samn farh arija! Njegov oče je bil. predno je umrl. pri'pmst kmetic, njegov sin pa je nenavaden lažnjivee in prefriga-nee." Ne trpite za reumatizmom. Drgnite oteklo in bolno ude z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem in čudili so bodete radi hitrega ozdravljenja. —ltabilsem Va5 Paln Ezpeller 20 let drugod in tukajziElHirnimi vspe-. hi v slučajih reiimatlzma pre-hlajenja, bolezni v križu in sličnih pojavah. Sedaj ne morem biti brez njega. Re*. H. W. Freyug, Hamel, lil. Na vsaki steklenici je naia varnostna znamka "sidro". 26 in 50 cent. v vseh lekarnah. P. Ad. RICHTBK « CO. tlS Pearl St.. New York. morem OPASKA. Dogodki zadnjih dnij. ki so za las podobni nekaki tajni zaroti, silijo me. da v svo-1 jo obrambo javno razkrinkam nekatere spletkarje, da bo tudi šir- Vsak »lovenaki delavec mora ša javnost znala ceniti take "zna- čitati "Glas Svobode"! Sodrugi čaje", ki poti krinko nesebičnosti širit« ga! Rojaki! Na te vpra&anja Vas jako opomni no, ako ima kedo kako tu navedeno bolezen, ker te bolezni so od jako hudih posled-kov in zato vsakega bolnika opomnimo, da se takoj na nas obrne. Opišite natančno Vašo bolezen, brez sramovanja, in potem ste lahko gotovi, da bodete ozdravili, ker več zdravnikov skupaj se nemorejo zmotiti in \ igo pismo pride pred celi zdravniški zbor, kateri Vam določijo zdravila, Mi nimamo ni-nikakoršnjega Medical Instituta. Mi imamo samo jako skušene zdravnike, po katerih dobivajo bolniki pe celem svetu slavna "OKOSI ZDRAVILA". Nczaunajteiv •ncniu Medical Institutu, kateri \ s *;um> ob Vaš cknat^j)ra\jijo^ Ne zamudite C -.i in pišite takoj, ter napravite natančno Vaš naslov. Mnoga zahvalna pisma so pri nas vedno na razpolago. Pišite na Slovenski oddelek: America-Europe Company (OROSI) lit Columbus Avenue, New Tift r. --.ft is:'. < <~ >-. .. .. OBEŠALA SO NEDOLŽNA. iPmd letom je aoeijaltatičen časnik "Appeal to Reiasou" priobčil prvo avtentično poročilo o Mlc-PaTfland-ovih delovanjih v Petni • vlvatiiji in kako so ga zeleznWwa in preiiingarsdta društva viporab lja'lft v/svrlto raarušenja delavske Organizacije, 'Po poročilo so pri- 1< srečka 1 i, lodo bo moral |irihodni y.l(čin izvršiti. Akoravno ni nikoli zadelo njega, tla Ibi moral storiti kak umor, je vendar vedno obžaloval, da ga ni onoda določila udeležiti se umore v. "MeKennovo ali MePartland o-vo 'življenje v inteim oami je bilo jako burno in pripoveduje se, da ga nadškof Hughes, Frank B. Go-warn in Allan Pinkert* n podkupili, da jim, žive ali mrtve, izroči njegove zločinske pajdaše, tvoreče četo "Hueks'hot". Obljubili so mu totdi, tla mu ne bo ttvfba pred sodni jo proti njimi pričati. Ko je vsic iiiiviCf svojih nozločiueev za prihodu i bližnji čas poisvedel, se je podkvi na glavni stanrtk dedek-tivov v Philadelphia. Vsled raznih pogovorov 7. načelu ikoni de-dektivov, ga je si'. In ji prisilil, tla stt>pi predi sodinijo in tla je vse iz-povedal. kar mu je bilo o rolkov. njalSUi Buukshot" znanega. . "Pri mnogih šilu dih. katere so imeli detektivi, premogarski "4>o»si" in druge veljavne oso1*e, je bil on najvažnejša osoba. Prosili so ga, tki se vrne zopet med člane čete "Buoksh't", da bo se kaj več o njih namerah poizvedel. On Str je pa hal t<> storiti, boječ »e ea svoje življenje — vi delu »e je namreč v nekaterih krogih, da so vsled1 njegovih izjav že več udov nevarne čete zaprli. V istem času so Itvi poliitiko v premogovnih krajih Peinnsylyanije imeli v rokah. Nekateri nasprotniki vodjev dvunokraške stranke, kateri so Irci pripadali, s«» zahtevali od Me-Pa rt brnda. da Ibi te ipolitikarje zapleitel v početja, katera ho člani čete " Buekshot " izvršili. Vsak, kdor je bil lastnik kalke krčme ali hotela, in 'kjer so >*; pokovnjači zlxerali, je bil v dobrem imenu med njimi. MePartland je objavil v«4č teh krčmarjev in hotelirjev sodniji in slednja jih je brez Teli« kega dokazovanja pustila obesiti. I Vroče val ee časnika (lazetite-TrnHn pravi, oziraje se na to, sledeče: tiikomu se il«r na UMMKfo let za])oni obstijenih, veliko pa iz kraja izgnanih. Nedvomno, da je mniogo po nedolžnem zgiubilo življenje ali pa pristost. In tak lopov je prejel plačo, tla tudi llaywooilji na vislice spravi! Rojak, kateremu si včeraj dal "Glas Svobode", da je čital, jc danes pripravljen naročiti se nanj. Pojdi k njemu in videl boš, da jc Društvene vesti. VABILO. Uljudno vabim vse člane dru-štva "Triglav"{štv. 2 S. X. P. J. v I>a Salle in okolici, kakor tudi vse brate S. N'. P. J., da se udeleže veselice, katero priredi iitiHMio-vftno društvo dne 21. septembra t. 1. \ prostorih g. Mat. Kompa. Začetek točno ob H. uri zvečer. Za prigrizek in pijačo bo vsestransko v obilni meri skrbljeno. Odbor. JAVNA ZAHVALA. Slavni Collins Medical Institute 1 Se Vam zahvaljujem, ker ste me ozdravili, da sedaj popolnoma slišim na uho ter ne rabim več zdravil. Jaz Vas priporočam vsem rojakom in rojakinjam širne Amerike, ker ste v resnici dobri zdravnik. Vas pozdravljam, Vaš hvaležni Peter Šikonija, Bax 216, Trimountain, Mich, TRI ZEMLJIŠKA POSESTVA mi na furod'aj radi oilihoda v stari kraj. Prvo obsega 120 akrov, in na njem se nahaja tudi srebrn rudnik. Drug meri 40 akrov. To posestvo leži .'1 milje od Middle-towna, Cal.. ob okrajni cesti (County roatl), iti na njem se nahajaj« v dobrem slianju vsa go-spodarsika poslopja, kmetijsko o-rodtje in 20 glav konjev in goveje živine. Na tem kraju je bil saloon petnajst let. Tretje posestvo loži eno miljo ml Middletowna, tudi ib okrajni cesti, in obsega 27 nkirov lepega trJja iti 4 akrc vrta, na katorem je 1()0 sadnih dreves. Ravno ztlay se bo tem delala tudi •hiša s petimi sobami. Poleglega imam na prodaj tudi 20(H) galunov od 1. ec laihko .plača pri prvem obroku, k< likor mu je mogoče, ostalo svoto pa poravna na letne obroke. Tnkaj sti nudi lepa prilika vsem rojakom, katere veseli naseliti se v solnčni Kaliforniji. Obenem tnwli opominjam vse svoje drlžriike po Ameriki, ki so mi žo po štiri lota dolžni gotove svnte, bodisi na vinu ali na posojilu, da poravnajo svoj dolg naj-dalje do 1. nktobra t. 1. Ako set. Frank Mladic, 587 S. Centre Ave. Chicago, III. Pozor! Slovenci. Pozor! "Salon" 7. MODEIIMM KEGLJIŠČEM Sveie pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najlH)ljše iu najfinejšo linijske smodke. Potniki dobe dedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom bo priporoča Martin Potokar, 564 S, Centre Ive, Chicago, III, MATIJA K1RAR GOSTILNIČAR v Kenosha, Wis., 432 Middle S So priporoča rojakom za obisk Tooi dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žgatijo. Izvrstne smodke. telefon štev. 777 Emil Bachnuin, 580 S. Centre Ave., Chicago. Nota. Za vsebino oghsov v qj sVi ni odgovorno uredništvo tnti uprav-niitvo. ATLAS BREWING CO. sltije na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. C LAGER MAGNET GRANAT J Ita/va/a pivo v steklenicah na vho kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberaiti do nas, kajti in i te bodemo zadovoljili. Izdeluje društvene znake, guui-1k», zastave iu drugo potrebščine. SWfWWWflfflfWWflflffWFK MODERNIFOTOGRA- % FIČNI ATELIJE p L. Hagendorff. ^ ^ Vogal Reed iu Oregan ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^ Znižane cene za por*£- ^ L ne slike. ^ iUiUiUiUiUiUiUiUiUiUS^ "■» "« 111 ffl f II III III IIIII' ■ ~ "NI NEVARNOST 99 si mislijo nekateri ljudjo v zučetku bolezni. "Saj bode Burno izginilo. ( Ako se prilika enkrat opusti je nevarnost kmalu na krmilu. No čakajte da gresto v posteljo, amnak poslužite se hitro Severovega zdravila za odisti '»jetra Sialxi dihanje, "renhoet v netili, glavobol, črno okvirje pod očeh tjolečine v hrbtu, otekle noge in druge bolezni kličejo za pomoč v takih slnčajih. Goreominjeno zdravilo Vam bo pomagalo. Cena $1.25 in 75c "Trpel sem na bolečinah v hrbtu in na ohisilh. Moja Hapa je bila prav odurna, vendar sem po rabljenju dveh steklenic Severovega zdravila zoper bolezni naobislih in ietrih prav popolnoma ozdravel" 1 T. Ciemnki, Walton, N. 1». f Neprebavnost je nekaj navadnena v tej deželi, Ta bolezen zadržuje celi sistem v delovanju dela narod. Nobeno zdravilo ne pei>ru\ i takih napak taka uspešno kakor Severov Želodčni Grenčec ki je najboljše zdravilo zoper vse nerede v želodcu. Odstrani bolečine v prebavnih organih, da isti delujejo redno. Odpravi tudi dispesijo. Cena $1,00 in 50c Vedno prvi vrsti { in pridobiva dnevno novih prijateljev * Severov ŽivJjenski Balzam ki je velecenito zdravilo proti zabasanosti neprebavnosti, pogostem glavobolu, i/gu ljuljenju okusa, navadni slubos.i. in drugih podobnih boleznih žena in deklet. Cena 7ne ,4J Prodaja se v vseh lekarnah. Zdravniški nasvet pošljemo na zahtevo vsakemu zastonj W. F. Severa Co. cedar rapids iowa Poštnim potom lahko vlagate denar. Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej. 278 Pišite po navodila na SOUTH CHICAGO SAVINGS SANK —92nd Street Chicago, III. K" močno blago. Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavlja1!, kako po ceni so blago dobi'. Ali se spominjate, kako slabe blago sto dobili in si sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar no kupim". Večina nas ima tako akuSnjo, in če je vi niste imeli štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predme, ti. nznamovane in tako lepo popisane, da se vam priljubijo in si jih Ijočetn nabaviti. Grete in ni jih ogledate in najdete, da niso niti polovice one vrednosti ali kakovosti kakor opisano To io glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasib. Nekatere prodajalne trde, da eenatega ali onega pred-meta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo vč da nekai dobička moramo imeti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. ' Naša trgovina obstoji vie 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in s, oglejte blago in ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slamnikov, klobukov, letno spodnje obleke ibi. Pridite iu oglejte si nase vzorce za možke obleke. Pozor rojaki!!! 7? Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Chicagi in drugim jk» okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonu" vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Cnijske ■motiko na razpohigo. Vsaee-niu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče iu igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Ave. blizo 19 ulico Chicago, III, ItAZNO. K POZOR ROJAKI! Podpisani naznanjam rojakom v La Salle in okolici, da izdelujem vso vrste moške in ženske j obleke najmodernejšem okusu. Za obila naroČila bo najtople-jo priporočam VIKTOR VOLK krojač, 038 Ir.'Sr. LA SALLE, ILL. £ ■'^J« U^Hg J1 ^ttfrfrfrS-C-tfrf-frtttC-l-C-C-ft-frC*^ WISCONSIN PHONE 413 m 'S, Dvorana za društvene seje in veselice. Popotniki do->ro došli. Postrežba s stanovanjem in brano. 24 Union Street. KENOSHA, WISC. ^mm««««««!«^ Moyer in Pettibone. Iz Boise, Idaho, poročajo, da bo obravnava proti sodrngu Petti-bo* neju. tovarišu oproščenega Haywood«, ki se ima pričeti 1, okt„ najbrž preložena mi poznejši čas. Ibije se bode prej vršila obravnava proti senatorju Bonihu, kateri je obdolžen tuitvine zvezinill zemljišč. Akp se to zgodi, potem nam ostaja upanje, dat bode proces z Moyerom in Pettibonorn hitro končan ali pa popolnoma ovržeif, na kar bdita oba soil ruga prosta. Papeževa nezmotljivost. Izšel je dekret, s katerim *K spreminja' cela virsiUi določlb tri-dentiu&kega 'koncila glede forma-lit-et pri zaroki in poroki. Ce je papež nezmotljiv in vedno pravo pogode, čemu se pa potem prvotne določbe razveljavljajo in nove izdnijajof Velik požar. V Damnlheimi pri Stiiitftgarfcu je zgorelo 40 liiš s cerkvijo vred. So-eij a lističu i shod v Slutit .ga rtu je nabral za pogorelee 5012. V znamenju "mirovne" konference. Rudija namerava baje plačati neki se vero angleški družbi 168 milijonov ruibljev za zgradbo novih vojnih ladij in križar k. Za 60,000 kron ponarejenega denarja'je izdal tr-govec v RudolFsheinHu pri Dunajn •los. Dohual. j vedno so mu mogli priti na sled. Izdeloval je že deset let srebrn denar. Kako delijo kapitalisti. L a 1' die Iron Co. s svojimi tvor. niea-mi za jeklene izdelke v W. Virginiji je v zadnjih desetih letih olHigatela za dlVu niilij na iu pni dolarjev. Njen kapital je \ tem času ]h.množil od #7.500,000 do #10,000,000. Po uradnih poročil ilr družbe satu i e ima La Belle Iron Cn. vsako let čistega profila okrog 2 milijona dolairjev. Družba je imela v muiolem letu delavcev, katerim je skupaj izpla-čala #2,4<>0.21)7 mezdi. V istem časni jo pa nekaj delničarjev pri družbi pobasnlo 457,14«) profi-ta. Delavci, kateri so vi vinoma Ogri, dobijo od #1.40 .ln #1.70 na dan. Kapitalizem niči. ako hočeš biti In gat, najini J000 delavcev, da die-hijo za te, in vzemi jim polovico, kar produ*'i rajo. ROPARJI. "Pazi, tla te ropar ne ddbi ne-priprav'Ijeuega." svetinje urednik "Medical Jouu'mru " v svojem i,vodnem članku. Vsaka bolezen je ropar, ki je zmiraj pri pravi jem, j da napad ' vaše telo. Toda pazljiv človek hitro sprevidi njegove nakane in Lra odžene. On zapazi pri sibi nenavaden nemir, slabost, utrujenost, zgutbo ais-tita, gluvo-bol: ne počni i se vino edino sredstvo, kalteremn smete brez skrtii zaupati. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Josipu Trincrj«, 799* So. Ashland Ave., Cliicago, 111. šneiga vizrt k a je "(ila> Naroda" dopis ji d'na-ke ali vsaj podobne vsebine zavrgel, nam ni nič mar, pan" pii pečemo, da tnal..'»kostne lutrodtMmtne prepire in nespora-zumljeuja, ki niso nič druwetga, kakor pojemaijoČi iabrutii posamičnih zelenih "narodnjakov", "rodoljubov" ali jwi tudi raznih " VMi'zavi rodojiwi murskih patrijo-tov", mi socialisti popolnoma pre. zirauno. Po načelih mednarudne-jj/i soeializma. ne pripo-zmumo nobenemu narcxln kokih pre — v Amuetriki so pa taki In ji tudi naravnest smešni! — in sieer proletnrijatiu. kateri bi moral brez razlikema naroduostslož-rno delili proti kapitalizmu, ki iz-koriwea vse povprek, -Mar j«; ameriškim kapitalistom natoduost, ko v najlejwem Hjmrazunm kapičijo milijone, izžete iz delavcev. (Vinu se bi se potem delavci mešane na rodnosti prepirali med seboj radi "rodoljubarstva" in sramotilno >n tee val i iz tega ali onega jei/.ika. Oni, ki to iMii, je navaden nizkot-mež in neziivednež. ki pa ni vreden, da bi se 1, njeni govorilo V javnosti, pa najsi bo Nemec, Francoz, Italijan, Anglež ali pa tudi Slovenec. Toliko v pojasnilo, da si ne bo rojak J. P. mislil, do »ino tudi mi kaki posebni prijatelji Neiniw ali pa prijatelji Mr. Sakserja. IZKAZ prostovoljnih prispevkov za od-vetnika, kateri je zagovarjal John Krulca pri njegovi obravnavi dne 26., 27. in 28. avgusta 1907., Listnica uredništva. V < Mliejigi ko kliarm idi: Dr. Sla vi ju #2T). Frank Oram #20. — Po #10: Martin Potofcar, Fiviine Divjak. — PinVk, Anton Neuineujeu. — Po #4: Ani n Jalove, Louis Jalove. Po #;$: Neimenovan. — Po #2.50: Frank Mladič. Po #2: John Zaje, Frank Knezu-, John Belko, Jo--. Meislanic. M hur Mbulič, .b.lin Koear, John Pogačnik, J os. •lere'b. Po #1.50; Louis Kdtel Po #1: Frank i> tel, John Ko-siček, Jon. Koši če k, Frank 11 uda-la, -I oh n Zyvczdic, Qahriel Vou'k Frank Zorlto. ,los. (lašparin, John Poč, .los. Kgormare, Anton Mladič, Andrej Kač ne. Frank Mainover, Matija Kump. Jtflin■ Stooie Frank Kloibu'ear.i'iktor —, F rain k Ceh, Juhki Duller. John Ilorvalti — Po 75c: Ignac Malovašič, Louis Junvan. — Po 50e: J<4in Meden, .fakob Hiilob, John Kožar, Frank Babic,- Matija Kure, Frank Kral Fortunat (V'jmder, Martin Novalk. Ife/.ii Cadruirin, Mr. Polisetk, Kr-bu«. Anton Cesar, Jos. Auzie, Fi-r-tlinaaul Peče, J >s. Zelenka. Po 25e: Frank Hren, .Ma-tija Cej, Mike Ivii'b'vie, Kudolf Skočir Mirko Cigauič, Mihael Zii]hmi John Molr-k. Albin Sktrbic, F. Sop-eič. Filip Kaplan. Anton Ifetel John Rt tel. - Po 2Ce: Frank Pe-t rii". Skupaj: #144.20. Tu je izkaza-t;ili tudi #5, kateri so bili poslanv h Californije. V La Salle. IU., so darovali 1 Ptt #6: .Vuton .Meznarič. — Po #1 : M. Kump, V. Potisek. F. Gre-gorie, J. Zorvič, Marija Potisek. — Po 75c: Ana Kosteloe, — Po 50c: S. Krainaršič. A. Ivas'elie, F. Ogorlec, K. Strolten, V. Volk, M» Hriba ni i I'. M. S k H a ne. Po •J."e: J s. S A. Je: F. (Jnlohič, J. Sajc. _ IV ]5e: F. Volk. J. Mo-koTia. J. Modi"**. J. ši-tina. — Po IOcj M. Tuwie, J. (Vrtalič. SknipBlj............# 18.45 ! Svota iz Chi< 144.20 Kodnijr J. 1».. Ikmvier, Colo. -Oprostit 1 . 1I1 piv, katerega ste nam poslali v imenu rojaka -I. P.. nima v inaietn lint u nobenegti ■jvoniena za javnost. Druzega n pridobimo kakor oseben lw>j, katerega, {»a nej maramo po mi>otrebnem. I/kak-! Nabralo »e je skupaj .. . .#L62.(i5 Martin P<»tokar, kole»ktor. ROJAKt, NAROČUJTE 81 "QLAB SVOBODE.'* VAŽNO ZA VSAKEGA, komur izobrazba in poduk ni fraza t • Po nasvetu nekaterih dobrohoten i h in podnkaželjuih rojakov smo še odločili, da bomo izdajali "Svetovne uganke" posebej v zvedkrih ali sošitkih, obaezajočih IK) do 40 stran i j. Vsak snopič bo Obrani a l le eno stvar, in bo to red tvariua zaključen« in celotna iu veliko* bolj razumljiva ter pregledna. kakor pa tiako, če bi delo izhajalo v listu v kratkih sestaiv-(kih, ki sami za-se niso dosti rar '/umljivi: kar se čita v tem tednu, ae v drugem tenia tu že iposaabi. Z zvezki, v katerih je ena stvar do (konea razložena, bi se i»i temu nedoetatku odpo moglo. Tako bi n. pr. prvi zvezek obravnaval o s tališču svetovnih ugnink in o splošni kulturni sliki današnjega časa; drugi zvezek o človeškem telesni; tretji o elovitwke.ni življenju v obče; četrti o postanku in razvoju poedtnegia človeka; peti od kod izvira človeški rcul in kako se je v teku tisočletij razvijal,—in tako naprej; vsak poznejši zvezek bo imel zanimivejšo vsebino. Govorilo se bo temeljito iti obširno z znanstvenega stališča o ta-kozvaui "človeški duši" in o njeni "nennirjočnoftti", o bogu in vesoljstvu. o pojmih "vedeti" in "verovati".; o zoianBtvu in kri-stjanstvu, o monistični religiji itdrTorej same stvari, ki morajo gotovo vsakega človeka zanimati, pa naj si bo potem ali v fraku ali v delavski obleki. Vsi smo poduka potrebni. — Če se oglasi zadostno število naročnikov, da vsaj približno verno, koliko izvodov tiskati, in dn »e nam strowki m tisk prvega reši tka vsaj deloana pokrijejo. — bomo z izdajo prvega /vezlka takoj pričeli. Ceno sano postavili kolikor mogoče uisko, — 10c za seši'tiik —, tako da si to knjigo -pač lahko vsalk naš nairoč-liik in drugi ukaželjni rojaki omislijo. Ko izidejo vsi 'zveflki. lahko jih tla vsak zvezati, in vsakdo ima potem za mad denar knjigo neprecenljive vrednosti in zanimivosti. Kdor se hoče torej naročiti, naj nam takoj pošlje svoj naslov in eventualno tudi naročnino &a prvi zveoek (10c). Tudi knjigo "Mojc verstvo", koje prevod vkratkem skoneamo, smo pripravljeni izdati v posebni knjigi, ee se oglasi zadostno število naročnikov. Za pojasnila in z naročili se je obiiniti na: Ivan Kaker, 629 Laf-lin & 20. st., Chicago, 111. Uredništvo. CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Mali vitez I., II. in III, del . 3.50c Kralj Matjaž...... .. .. 5« Preko morja ..........4oc- Opatov praporsček........35c Jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov prstan........20c Deteljica..............20c May Eri..............20c Tiun Ling ............20c Strelec.. '.'.............25c Fran baron Trenk........20c Poslednji Mehikanec......25c Na preriji............25c Naseljenci............25c Za kruhom............aoc Koristka..............—-4° Gozdovnik . ............—-5° Beneški trgovec........—40 Viljem baron Tegetthoff .. —.3c Avstrijski junaki.. .. —.75 Venec slovanskih povesti j, zvezek IV., VIII. it IX., vsak po............—-6oc Za srečo, — povest......—50c Amerika..............—.20c Spisi Andrejcetovega Jožeta, — trije "zvezki, vsa« zvezek je celoten iu sam za-se ter obseza vsak par krajših, mičnih pripovedk; zvdzek po..........—-20c Knjige pošiljamo poštnine prosto. Kdor ?»'a imeti eno tih knjig, naj nam poštnim potom poitje naročnino. Klerikalizem se nagiblje prati večeru. Preživel je svojo dobo in propadel bo in ni je sile, ki bi ga obdržala. XasizaHtopniki. Za Eveleth, Minn.: John Ro-žanc. Za Calumet, Mich., in okolico: Leo. latnko. Za Chicago, III,: Frank Mladic, 587 So. Centre »ve. Za državo Wyomirg: Lorettc ■Demšar. Za Conemough, Pa.: J. Bricelj Za Johnstown, Pa.r M. Štrukelj. Za Cleveland, O.: A. Ku&nik. Za Colorado: Joe Dcbei'c. Za Ravensdale, Wash.: C. /2\rmenc Za Roslyn: Wash.: A. Janaček. Za Milwaukee, Wise.: John Kalan Za Joliet, III.: M. Poiek. Za Stcelton, Pa.: Joe MajzeJj. Za Clinton. Ind.: John Kolar. Za La Salle 111. in okolico: Valentin Potisek. Opomba. — Cenjeni rojaki v navedenih krajih se smejo z zaupanjem obrniti na imenovane sodru-ge-zastopnike. bodisi z naročbo na list >ali knjige. Cas in denar trositi TILtFON OALUMET 10T9 Najfinejše fotografije izdeluje vendur-le samo P. Schneider rOTOORAP 2222 State St., Chicago. Cene zmerne—postrežba hitra. PilJElUO ZIMSKO IH POMLADANSKO u.tnjo v ItillJ-. tu druji« kr»l "t. »drlj»n«knn morju tatn |if»>ltrl'l »mri» i«w»n» CUNAIU) LINE prevaža ljudi in blauo čez ocean HBELALTAB. GENOVI, IMPEL ITO. LEPI, VEI-IKt IN NOVI PAHNI KI NA DVA VIJAKA ••CARPATH1A" 13,600 ton. ••SLAVONIA" 10,600 ton. ••PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodn la o cenah in oasn kedaj parnlki odpluje jo. F. G. WHITING, ravnatelj. <57 Dearborn Str. ohioaoo Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri M- NAS "toi NAJEMNIK & VANA, Izdelovalca Bodovico mineralne vode in drugih neopojnih pijač. 62—84 Fisk St, Tel. Canal 1405 po mestu, pri tujcih se okrog ozirati, — to bi bilo pač nespametno, ee se Ti ponuja prilika v soseščini med domačimi, — to moraš sam priznati, — ali ne? "Kaj pa to?" Prav nič nenavadnega, in vendar za Tebe dosti važnega--- "Kaj neki?" To-le: V staro domovino se hočeš vrniti, — iz stare domovino nameravaš dobiti brata, sestro, ali nevesto-- "Res mislim to storiti 1" — Pridi torej k meni, in dobil boš parobrodui listek za katerokoli progo in za najnižjo ceno. In še nekaj! — Ti denar domov jHišiljaš ? "Res je tako I" Pri ineni storiš to varno in ceno, — obišči me, in zadovoljen boš z mojo postrežbo. Ne pozabi, da zavarujem proti ognju in na življenje, in vedi tudi, da prevzamem vsake vrste tožbe, ki jih izdelam za mal denar s kolikor mogoče dobrim uspehom. Notarjev je dosti, toda v postavah izkušenih malo. Če potrebuješ dobrega notarja, obrni se na-me. Razun zemljišč in farm v Michi-ganu (glej današnji oglas!) imam tudi v državah Alabama in Texas izvrstna zemljišča. Kdor se želi naseliti, naj mi piše. Obdelane farmo po vseh državah in v Kanadi preskrbeti molom vsakemu v bližini njegovega bivališča. Posredujem pri prodaji in zamenjavi razlito vrstnih posestev in ill zemljišč. Lote, nove in stare hiše v vseh delih mesta Chicago preskrbini kupovale eni, — vse to storim točno, pošteno in v popolno zadovoljstvo naročevalcev. Mnogoletna izkušnja v teh strokah stavita me v prijeten položaj, da zagotavljam slehernemu, ki potrebuje mojega posredovanja v vseh navedenih zadevah, najboljšo postrežbo. Tudi v sobotah popoludne in v nedeljah predpoludne pisarna odprta. Na-me se obrniti, pomenja čas in denar hraniti! JOHN J. POLLAK, B &JH W. 18. Street Chicago, 111. Kasparjeva držav-na banka. 623 Blue Island k, Chicago, III. plačuje od vlog i, jan, pa HO jun. in od 1. jul. pa do ttO_doc, po H odstotke obresti. Hranilni predal za 93. na leto. Pošilja so denar na vse delo sveta in prodaja se tudi vozno listko (šifkarte). Denar so poaojujo na posestvu in zavarovalno police. Jas. Vasnmpjiur, na voglu lb in Paulina ul. Chicago, III. Ali se boš ženil to poletje? ^e bo tako, potem si boš gotovo omislil enitvanjsko sliko in jsicer dobro sliko, ki mora vedno, ohraniti svoj prvotni značaj.,................................................. To ti točno solidno in reno naredi. Izkušen fotografe 391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAGO, ILL. e8taulibh 1883 phone canal 237 ^mmmw^m^mwM^mmmmwM'i k ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrab, so vedno čmerue, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odtočne, vesele in polne življenja. Vuekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi m CO08PS theheb-a AigilUMfc Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospešuje slast do edi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domaČe zdravilo in namizno vino na Bvetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarlcoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. . * * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. 4ahland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Trinerjev brinovec, slivovka, tropinjevec, konjak. < M* Mi && && M* M* MC MZ £ -t v n y ^ y ^ v y h, ■ & Mi iVi Ml MxMi'\