Industrija papirja in embalaže Nublgana n.soLo.
št.72
Ljubljana, april 1985
april, maj 1975
lz VSEBINE:
STRAN
PROSLAVA 30. OBLETNICE OSVOBODITVE ....... 2
TEKMOVANJE EKIP PP ............ 4
PREDSTAVLJAMO ...6
NOV SAMOUPRAVNI-SPORAZUM....... 7
4. SEJA DELAVSKEGA SVETA ZP SPI 8
USTANOVITEV TOZD IN OZD......... 8
ZLATI ZNAK.....9
AKCIJSKI PROGRAMI 00S.............9
REZULTATI Šl PA-PIRNIČARJEV.... 14
naše glasilo....10
Naslovna stran prve številke Glasila KTL ^ed 10-imi leti
leto 1
bližnjih praznikih 27. aprilu — DNEVU OF, 1. maju > PRAZNIKU DELA in 9. maju — DNEVU ZMAGE, Cestitamo bralcem ter jim želimo prijetno praznovanje
^žbenopolitične organizacije, samoupravni in poslovodni organi KTL ter edništvo našega glasila
„40 let“
40. let mineva od dni, ko so se jugoslovanski narodi, z oboroženim bojem in revolucionarno vizijo postavili na svoje lastne noge in z radostjo v srcih proslavili veliki trenutek svobode.
Že v času NOB so si naši borci postavljali načrte in oblikovali pravne podlage za določitev prvih organov ljudske oblasti, zlasti so bili v ospredju odloki sprejeti na Kočevskem zboru, zasedanjih AVNOJ-a in po osvoboditvi razni akti, ki so pripeljali do izkristalizirane ustave 1974 in zakona o združenem delu.
V	40. letih smo bili priča vsebinski družbenoekonomski preobrazbi, ki temelji na družbeni lastnini, ki jo skušamo uveljavljati skozi demokratične oblike socialističnega samoupravljanja in njegovega političnega sistema, v katerem se morajo pravočasno, demokratično sprejemati odločitve tudi o tem, kako čim bolj dosledno izpeljati družbeno preobrazbo katere cilj je bil postavljen v revolucionarni preteklosti NOB.
Premalo resno bi se zavedali svobodne domovine, če bi ostali zgolj pri obletnici ne pa hkrati bili napolnjeni z dejstvom, da moramo kot enoten delavski razred ustvarjati takšno samoupravno organizacijo združenega dela in družbe, v kateri bo držal vse niti gospodarskega in družbenega življenja v svojih rokah dejansko delavski razred in ne, da mu to pravico kar naprej izpodbijajo tehnobirokratske, politične in finančne strukture. V pravem pomenu bodo svobodo zagotavljali In v pripravljenosti in možnosti za demokratični dialog, borbo mnenj, razsojanjem o prednostih različnih možnih rešitev in strokovno pripravljali predloge za odločanje.
V	praksi to v prvi vrsti zahteva odpravo nepravnega načina odločanja, zakritega za raznimi neformalnimi skupinami, prekoračevanja pooblastil, nespoštovanja za-
(nadalj. na 2. str.)
konitosti, kar vse delegacije, skupščine, delavske sveta in druge samoupravne organe postavlja pred neka dejstva, vodi v manipulacijo z interesi in opredelitvami ljudi, voluntarizem in arbitrarnost, ki lahko služi le utrjevanju monopolnih pozicij, političnih, poslovnih in finančnih struktur.
Torej, da ne bo naša svoboda in praznovanje le navzven, nekaj navideznega si moramo sami pri sebi postaviti v prvi plan sposobnost,
da bomo socialistično samouprav-* Ijanje uveljavljali in razvijali s svojimi lastnimi demokratičnimi oblikami in sredstvi svojega odločanja na delegatskih načelih, ki utrjujejo razvoj v smeri demokratizacije in humanizacije družbe, čeprav bomo morali še naprej, kljub vsemu vsak zase, preživljati črne in bele dneve v razvoju našega socialističnega samoupravljanja.
Uredniški odbor Glasila DO KTL
Temeljni organizaciji sta v letu 1979 podpisali Samoupravni sporazum o medsebojnih razmerjih v proizvodnji skupnih proizvodov /registratorji, toaletni papir, prireži/ in ustvarjanje skupnega prihodka. V skladu z določili omenjenega sporazuma si temeljni organizaciji priznavata obstoječo produktivnost dela in doseženi izkoristek materiala, skupaj načrtu jeta in usklajujeta proizvodne ka pacitete ter skupno planirata pro izvodnjo.
Delitveno razmerje za razporedi tev skupnega prihodka se določa z letnim planom: vpliv delitvenega razmerja na dohodek posamezne temeljne organizacije se tekom le ta preanalizira in po potrebi tudi korigira.
— Medsebojno poslovanje temeljnih organizacij Valkartona, Karto-naže, Tike in Embalažnega servisa
Temeljne organizacije medsebojno poslujejo po posebnem sporazumu; prav tako pa skupno planirajo proizvodnjo, načrtujejo proizvodne kapacitete, postopoma usklajujejo produktivnost dela in izkoristek materiala. Elementi cene valovitemu kartonu se določajo z letnim planom, na osnovi katerih se med letom izračunavajo konkretne višine. Cena valovitega kartona pa je odvisna tudi od cene embalaže iz valovitega kartona.
— Odnosi v medsebojnem poslovanju med ostalimi temeljnimi organizacijami, ki so po obsegu manjši, prav tako bazirajo na dogovarjanju.
S.B.
Urejanje medsebojnih poslovnih razmerij na osnovi skupnega prihodka
DRUGI O NAS: ČASOPIS "DELO" - 19. APRILA 1985
Dobra naložba v gozdove — čez 10 let dovolj lesa?
Medsebojna poslovna razmerja v proizvodnji' so med temeljnimi organizacijami DO KTL urejena na osnovi skupnega prihodka in kupoprodajnih odnosih po dogovorjenih cenah. Ker gre pri doslednem izvajanju poslovanja po osnovah skupnega prihodka za večji obseg dodatnih evidenc in administrativnih opravil se v medsebojnem poslovanju, razen med temeljnima organizacijama Lepenka in Papirne konfekcije, ohranjajo kupoprodajni odnosi, vendar na osnovi dogovorjenih cen in ob:
—	enotnem in skupnem planiranju proizvodnje in prodaje,
—	enotnem in usklajenem razvoju proizvodnih kapacitet,
—	dogovorjeni porabi materiala in dela,
—	relativno enakem dohodkovnem položaju sleherne temeljne organizacije.
Razlika med sistemom skupnega prihodka in tako opredeljenimi kupoprodajnimi odnosi je pravzaprav le v tem:
—	da temeljne organizacije v sistemu skupnega prihodka istočasno formirajo celotni prihodek oziroma dohodek, torej takrat, ko je
izdelan in na trgu realiziran končni (skupni) proizvod,
—	v sistemu kupoprodajnih odnosov pa temeljne organizacije formirajo celotni prihodek in dohodek vsaka za sebe in sicer ob predaji proizvodov oziroma polizdelkov naslednji temeljni organizaciji; zadnja temeljna organizacija pa ob prodaji na trgu.
Ker pa je proizvodnja naših temeljnih organizacij naročniška, samo del proizvodnega programa temeljne organizacije Papirna konfekcija predstavlja proizvodnjo na zalogo /sezonski značaj/, proizvodnji ciklusi pa so tudi relativno kratki tako med proizvodno povezanimi temeljnimi organizacijami ni bistvenega časovnega zamika v realizaciji in formiranju celotnega prihodka in dohodka.
Tako urejeni kupoprodajni odnosi so tudi po zakonu priznani kot dohodkovni odnosi.
Temeljni organizaciji Papirna konfekcija in Lepenka medsebojno poslujeta po osnovah skupnega prihod ka.
V zvezi z ustvarjanjem in razporejanjem skupnega prihodka v konkretnih primerih.
—	Skupni prihodek temeljnih organizacij Papirna konfekcija in Lepenka
Deset podpisnic samoupravnega sporazuma bo v pogozdovanje vložilo 3,66 milijarde dinarjev
l' LJUBLJANA, 18. aprila - V naslednjih desetih letih bo deset slovenskih delovnih organizacij celulozne, papirne in papirnopredelo-valne industrije vložilo v nove nasade in premeno malodonosnih gozdov tri milijarde in 658 milijonov dinarjev. Tako je predvideno v samoupravnem sporazumu, ki so ga na današnji posebni skupščini papirničarjev Slovenije podpisali Tovarna celuloze Djuro Salaj, Papirnica Količevo, Sladkogorska, KTL Ljubljana, Papirnica Vevče, Aero Medvode, Papirnica Radeče, Pomurski tisk, EGP Škofja Loka in Embalaža Maribor. Pričakovati je, da se bo seznam podpisnikov tega pomembnega sporazuma še razširil ne le s slovenskimi, temveč tudi veliki porabniki lesa iz drugih republik.
Če imamo pred očmi pomanjkanje lesa za potrebe slovenskih papirničarjev, lahko soglašamo s Silvom Gorencem, predsednikom Splošnega združenja celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije Slovenije, ki je na skup ščini dejal, da pomeni samoupravni sporazum oziroma projekt pogozdovanja pravzaprav nov gozdarski zeleni plan. Poraba lesa v tej panogi v naši republiki močno na-
rašča, zato brez uvoza ne gre, zanj pa panoga plačuje 16 do 20 milijonov dolarjev na leto. Plan razvoja do leta 2000 ne predvideva veliko novih gozdnih površin, poleg tega pa gozdno bogastvo uničujejo bolezni in kisli dež. Zato je bilo nujno najti pot da bi prišli do novih gozdov.
Omenjenih deset delovnih organizacij, podpisnic samoupravnega
sporazuma, bo vložilo v naslednjem desetletju v premeno 1500 hektarov malodonosnih gozdov milijardo in 376
milijona dinarjev. V istem obdobju bodo združili za naložbe v namenske nasade dve milijardi in 46,4 m ilijone dinarjev, v vrstne nasade 115,7 milijona in za odkup žemlji 120 milijonov dinarjev.
Ko bo ta program uresničen, bo zagotovljena podlaga za to, da se bo posek na leto povečal, in sicer za 35 tisoč kubičnih metrov listavcev. S tem pa bi skoraj povsem pokrili naše potrebe po lesu.
TINE GUZEJ
PRIPIS UREDNIŠTVA: Glede na že zaključeno zbiranje prispevkov za to številko Glasila nam v tem času ni bilo mogoče pripraviti lasten prispevek po tej temi, zato ga bomo objavili v naslednji številki.
Pri izdelavi valovitega kartona — Valkarton
Skupščine se je udeležil tudi predsednik CK ZKS Andrej Marinc, ki je poudaril, da ima projekt, ki so se ga lotile podpisnice samoupravnega sporazuma, ne le slovenski, temveč jugoslovanski pomen. Zato bi bilo prav, da bi bilo takih projektov, ki so se porodili v samem gospodarstvu in ne v administrativnih organih, v jugoslovanski družbi več. Tako kot je po eni strani še kako pomembno, da je samoupravni sporazum odprt za nove podpisnice, je po drugi strani škoda, da jih že zdaj ni več, saj ima sporazum dolgoročni pomen. Pomemben je tudi z ekološke plati, saj plemeniti naše naravno okolje, na katero moramo bolj paziti in ga ohraniti zanamcem.
PROIZVODNI REZULTATI V PRVIH TREH MESECIH
Na področju proizvodnje smo dosegli dober rezultat
Po preteku prvega četrtletja lahko ugotovimo, da so fizični kazalci boljši od lanskega četrtletja,da pa še vedno zaostajamo za dinamičnim planom za prvo tromesečje. Tako smo na področju proizvodnje dosegli dober rezultat, saj je bilo v vseh desetih TOZD proizvedeno 24.936 t izdelkov, od tega L454 t za izvoz na tuja tržišča, vse ostalo pa je namenjeno domačemu — jugoslovanskemu trgu. Proizvodnja za domači trg je enaka tisti iz lanskoletnega prvega četrtletja, kajti naročila za področje valovitega kartona, potiskane in navite embalaže ter za izdelke iz Plastike upadajo, zelo težko jih je Pridobiti, ker smo poleg vsega vča-s'h tudi površni in izdelkov ne nared i mo dovolj kvalitetno. Prav kvaliteta mora biti tisti dejavnik kateremu je treba dati večjo veljavo, kajti tako bo tudi lažje priti do naročil v boju s hudo konkurenco, k' Pa jo je vedno več.
Za dinamičnim planom proizvodnje smo zaostali za 51 t, med TOZD pa presegajo plan Kartona-ža, Lepenka, Papirna konfekcija, Kuverta, Tika in Sigma, pod planom pa so v Valkartonu, Kartona-žni, Jelplastu in Embalažnemu servisu.
Čeprav je bil plan proizvodnje dosežen, pa je fakturirana realizacija pod pričakovano za 4% in znaša za prve tri mesece 4.045.134.000 din. Dosežena fakturirana realizacija je za 77% višja od lanskoletne dosežene v enakem obdobju, med TOZD pa izkazujejo najvišje indekse Lepenka, Kuverta in Sigma.
Za prvo četrtletje znaša izkoristek materiala 87,6% in se je izboljšal za 1% v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem in s planiranim izkoristkom, največ pa so k temu prispevali v Kartonaži, Papirni konfekciji in Kuverti. V treh mesecih
je nastalo v proizvodnji 3.160 t odpad kov, od tega jih je bilo večji del porabljeno za nadaljno predelavo v Lepenki.
Produktivnost za prvo četrtletje znaša 23,75 kg/h in je za 2% višja od lanskoletne in sicer zato, ker se je fizični obseg povečal, vložene ure pa so se celo nekaj zmanjšale. Planirano produktivnost so dosegli
le v Kuverti, Tiki in Sigmi, v ostalih TOZD pa so pod planom.
Na konvertibilno področje smo izvozili 663.507 $, na klirinškega pa za 271.188 Cl skupno smo torej izvozili za 934.695 kar je za četrtino manj od plana in 7% več od lanskoletnega izvoza v prvem četrtletju.
J. BERNARD
OB SPREMEMBAH V SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTIH DO KTL
osnutek samoupravnega sporazuma o svobodni menjavi dela
Ob vsakem začetku poslovnega leta v pravni službi delovne skupnost' skupnih služb pripravimo progam sprememb in dopolnitev ne-Kateri h samoupravnih splošnih aktov, ki nam odrejajo življenje in delo v delovni organizaciji ali po-sarnezni temeljni organizaciji. Spremembe in dopolnitve naših Sternih aktov so navadno pogoje-s spremembami zakonodaje, ''časih pa se posamezni akt uvrsti v omenjeni program na podlagi zahteve oziroma predloga posame-Zrie temeljne organizacije, če je akt seveda veljajoč za vse. V tantri primeru gre navadno za pre-Verbo vsebine oziroma posamez-n'h določb samoupravnega splošna akta; te določbe običajno °Predelujejo obveznosti za posameznega podpisnika. V letu 1984 Se ie v program sprememb in dopolnitev normativnega področja Uvrstil tudi Samoupravni spora-Ztim o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med elavci temeljnih ■ organizacij in elovne skupnosti. v sestavi naše elovne organizacije, aradi prevelike angažiranosti rokovnih delavcev delovne skup-^°st' na drugih področjih, pred-Sem na področju delitve sredstev ■ a osebne dohodke in na področ-drejanja drugih dohodkovnih unosov ter v zvezi s tem poveča-r samoupravne aktivnosti, smo . abzacijo sprememb in dopolni-l v omenjenega akta prenesli v 'ošnje leto.
samoupravnim sporazumom o Sv° hodni menjavi dela, kot ga
krajše poimenujemo, urejamo zlasti naslednja vprašanja:
—	vrsto del, ki jih opravlja delovna skupnost z opredelitvijo obsega in zahtevnosti, pogojev in načina izvrševanja;
—	osnove in merila za pridobivanje celotnega prihodka in dohodka delovne skupnosti skupnih služb;
—	materialno podlago za delo delavcev delovne skupnosti skupnih služb;
—	temeljne pogoje o številu in strokovni usposobljenosti delavcev, ki jo terja opravljanje s sporazumom dogovorjenih del;
—	medsebojno odgovornost delovne skupnosti skupnih služb in temeljnih organizacij;
—	način usklajevanja dela med DSSS in temeljnimi organizacijami in reševanje sporov.
Torej, v teh medsebojnih razmerjih delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti skupnih služb izhajajo iz družbenega značaja dela, iz medsebojne povezanosti, odvisnosti in odgovornosti, da skupno zastavljene cilje tudi uresničimo.
S tem sporazumom se delavci delovne skupnosti skupnih služb in temeljnih organizacij konkretno dogovorimo, da se dela in naloge, ki se skupno opravljajo za temeljne organizacije, izvajajo v delovni skupnosti skupnih služb predvsem
zato, da bi dosegli s takim opravljanjem dela manjšo porabo delovnega časa, večjo ekonomičnost, učinkovitejši pretok informacije, večjo racionalnost in boljšo izkoriščenost strokovnosti, s čemer bomo zagotovili večje ekonomske učinke v posamezni temeljni organizaciji ih delovni organizaciji kot celoti.
Izredno pomembna sestavina tega samoupravnega sporazuma pa je ravno poglavje o osnovah in merilih za pridobivanje celotnega prihodka in dohodka delovne skupnosti skupnih služb. Celoten prihodek DSSS obsega materialne stroške z amortizacijo in dohodek. Za materialne stroške je v novem predlogu samoupravnega sporazuma zapisana nekoliko dopolnjena in bolj življenska formulacija. Predvsem pa je višina materialnih stroškov delovne skupnosti skupnih služb, tako kot doslej, odvisna od obsega realizacije programa dela delovne skupnosti skupnih služb za posamezne temeljne organizacije.
Zakonsko dikcijo, da je dohodek delovne skupnosti skupnih služb odvisen od:
— vrste in obsega dela delavcev delovne skupnosti skupnih služb.
—	kvalitete oziroma prispevka k uspešnosti poslovanja ter zadovoljevanju potreb in interesov temeljnih organizacij,
—	dohodka temeljnih organizacij, smo v novem predlogu podrobno preanalizirali z vidika dosedanje uporabe meril, ki so izpeljana iz navedenih zakonskih intencij. Vnešene so manjše dopolnitve oziroma spremembe, sicer pa je zaključek komisije, ki se je lotila analize in dopolnitev akta, da je to poglavje globalno zadovoljivo rešeno, da je dohodkovni model dovolj enostaven, razumljiv in predvsem uporaben. Z njim smo si doslej dokaj objektivno ugotavljali po pretečenem obračunskem obdobju udeležbo delovne skupnosti skupnih služb v dohodku posamezne temeljne organizacije. S tem dohodkovnim modelom je bilo seznanjeno tudi družbeno pravobranilstvo v Ljubljani, kjer smo dobili dokaj ugodno oceno.
Delavski svet delovne organizacije nas je zadolžil, da mora biti osnutek akta pripravljen do konca meseca aprila letos, kar pomeni, da bomo imeli javno razpravo takoj po verifikaciji dopolnitev v strokovni, poslovodni in družbenopolitični sferi.
S.Stankovič
10. LETNICA IZHAJANJA GLASILA
Te mesece poteka deset let od izida prve številke našega Glasila. To je resnično lep jubilej in dejansko je velika škoda, da ima to izhajanje določen daljši presledek. Po tretji izdani številki Glasila je razen ene izdane v mesecu decembru 1977. leta ob proslavi 80-letni-ce Kartonažne tovarne Ljubljana,
prišlo do rednega izhajanja šele v decembru 1978.
Temu jubileju Glasila zato posvečamo tudi del današnje vsebine, saj smo bralcem v sliki prikazali del tekstualnega, fotografskega in humorističnega gradiva iz te prve številke v želji, da vas le-ta popelje s spomini 10 let nazaj.
Na naslednji strani objavljamo 6. stran iz našega prvega glasila
6. stran v glasulu KTL
pred 10. leti
TOZD
Prvo zasedanje Delavskega sveta novoustanovljene te meljne organizacije združenega dela
^PAPIRNA
JKONFEK-
■CIJA
■
Do leta 1965 se je konfekcioniranje papirjev in predelovanje polne lepenke nahajalo v osrednjem objektu sedanje KTL, ki pa je iz dneva v dan postajal tesnejši, saj se je tehnologija vedno bolj izpopolnjevala in širila. Zato je bila nujna odločitev o nakupu stavbe na Kotnikovi 19, ki je bila dotedaj last »Žita« Že takoj po formiranju obrata, ki je združeval proizvodnjo prevlečene in grobe embalaže ter konfekcioniranje higienskih papirjev z nazivom DE 40 (kot 4. obrat, J<i se je osnoval v Ljubljani) je obrat zaposloval 169 ljudi, ki so v prvem letu svojega dela proizvedli okoli 4.000 ton raznih proizvodov. Delo je bilo pretežno ročno in fizično, zelo težko, posebno pri predelavi lepenke, vendar je obrat vsako leto svoje uspehe povečeval in iz leta v leto več ustvarjal, kar je razvidno tudi iz tabelaričnega prikaza:
Proizvodnja papirnih zvitkov za računske stroje in blagajne na strojih Goebl.
Proizvodnja registra-torjev ob tekočem traku TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA
	Leto	Izdelano	Verižni	Število
		kg	indeks	zaposlenih
-	1969	4.640.020	100	173
	1971	5.354.870	115	226
predvideno	1973	5.532.279	103	194
	1975	5.900.000	107	245
S tako velikim obsegom fizične proizvodnje in številom zaposlenih se je obrat skozi vsa leta uvrščal med večje v KTL. Zato tudi ni presenetljivo, da je bila vse skozi v obratu prisotna želja po izboljšanju tehnologije in izboljšanju delovnih pogojev. Z dohodkom, ki ga je obrat ustvarjal pa so se takšne želje kolektiva kaj hitro tudi ustvarile. Z izboljšanjem pogojev dela so bili ustvarjeni pogoji za razbremenitev posameznika s fizičnim delom in njegovo vključitev v proces razmišljanja in upravljanja. Z realizacijo ustavnih dopolnil in akcijskih programov zveze komunistev in sindikata smo v letu 1974 pričeli ugotavljati in pripravljati pogoje za ustanovitev temeljne organizacije združenega dela. Tako so se delavci DE-40 na svojem zboru, 27.1.1975 odločili organizirati kot TOZD Papirna konfekcija, s sedežem v Kotnikovi 19, Ljubljana, ki v okviru poslovnega predmeta delovne organizacije KTL opravlja naslednje dejavnosti:
-	proizvodnja izdelkov iz higienskih papirjev, predvsem paketiče toaletnega papirja in serviete,
-	predelovanje papirja v zvitke za računske stroje, blagajne, teleprinter aparate ipd.,
-	proizvodnja različnih registratorjev in map za pisarniško poslovanje,
-	predelava sive lepenke v različno transportno embalažo,
-	izdelava kombiniranih kartonskih izdelkov z acetatno folijo.
Na osnovi sprejetega statutarnega sklepa in razpisa volitev smo 26.3.1975 prvič volili svoje organe upravljanja. Izvolili smo svoj prvi Delavski svet in za prvega predsednika Prav tako smo izvolili komisijo za me medsebojna razmerja in komisijo samoupravne delavske kontrole. Že na prvi seji delavskega sveta je le-ta sprejemal pomembne odločitve, tako je imenoval komisijo za gospodarska vprašanja in prvega direktorja naše TOZD. Ža prvega direktorja TOZD
Papirna konfekcija je bil izbran, odnosno imenovan Tomislav Cukrov ing. organizacija dela, ki je do sedaj vodil obrat tekstilnih utensilij v TOZD Kartonažna Ljubljana.
Ne na koncu moramo omeniti še naše družbeno-politične organizacije, predvsem sindikat in zvezo komunistov, ki sta se ravno v začetku letošnjega leta organizirala kot osnovni organiza-
ciji in se navzgor povezala s konferen renco OOS odnosno v svet OO ZK v KTL. Vendar ni šlo le za organiziranje, temveč tudi za bolj poglobljeno in bolj odgovorno delo članstva, saj so člani OO ZK in IO OOS kar najbolj aktivno sodelovali tako pri konstituiranju TOZD kot tudi kasneje v predkandidacijskem postopku pri volitvah v organe upravljanja.
LADO BAČNIK
v kratkem času velik korak p“-ini,hov8p,"sklproi2vodnl
pri uporabi AOP za potrebe tozdov DO KTL
Seme: "Kaj pokazujejo rezultati v dosedanjem delu?"
Mihelčič: "Če na grobo strnem sedanje rezultate so ti naslednji:
V	mesecu novembru smo objavili v našem Glasilu KTL prispevek 9lede novosti na področju računalništva v KTL in sicer s področja planiranja proizvodnje s pomočjo računalnika. Bralcem smo na zaključku članka omenili, da je bila tedanja predstavitev uporabe računalniškega paketa "4P" v tozdu Kartonažna Ljubljana le Prvi začetni korak na področju Smiljenja proizvodnje s pomočjo računalnika.
V	želji, da delavce seznanimo kaj smo v polletnem obdobju že do-sfgli, smo zaprosili Janeza Mihelčiča, dipl. ing. — vodjo centra za avtomatsko obdelavo podatkov, da nam odgovori, kakšni so uspehi teh prvih korakov, na čem se se-da! dela in kaj se predvideva v
Prihodnosti?
Janez Mihelčič: "Praktično smo, če se najpreje omejim na računalniško opremo dejansko pričeli le z enim samim zaslonskim termina-j°rn in enim printerjem, ki smo ju •nstalirali tu v tozdu Kartonažna Ljubljana. To je bil le začetni ko-r.ak pri katerem smo morali dodat-[)e zaslonske terminale, kadar smo potrebovali, zaradi programira-hja in vnašanja podatkov, koristiti v sobi uporabnikov pri "ISKRI — DELTI" na Parmovi ulici v Ljubljani. Seveda pa je ta dislokacija otežkočala delo.
Danes je seveda storjen že velik nadaljni korak, ker imamo v tozdu kartonažna Ljubljana montirane Ze štiri zaslonske terminale in Printer za potrebe tozda Kartona-Zna in tozda Papirna konfekcija. Prav tako smo nabavili zaslonski terminal in printer tudi za skupne službe. Tega bi praktično morali lrT|eti najprej, saj je potrebno za Praktično obdelavo najpreje zade-v° Pripraviti itd. Kaj vem, ali tedaj P' bilo za to denarja ali pa tudi ne Pravega posluha, kajti vsak je želel ba stvar najpreje že nekje konkret-P° teče, zaradi česar smo zato Ptorali sami za te potrebe, najpreje gostovati drugje. Zaslonski termiki s printerjem je v skupnih službah dejansko namenjen zato, ker I® Potrebno kdaj določene stvari Reprogramirati, stalno delati na Padaljnem razvoju in operativno 'Zvajati obdelave.
Istočasno s temi deli pa je sedaj že Pabavljena tudi oprema za tozd Kartonaža Rakek. Zaslonski ter-PPPal in modema že imamo, prin-®rja pa ni na zalogi, toda ga pričakujemo, ker je že naročen. Za °Z<J v Rakeku bo potrebno pred-',Sem najeti posebno telefonsko 'n'jo, kajti običajna ne pride v Ijbštev. Dejansko smo že na ta na-s'n Poskušali vzpostaviti vezo, pa 0 Pastale prevelike motnje, zato L° rešitev le v postavitvi zakuplje-P® linije.
Naj nadalje dodam, da se praktično načrtuje potrebna nabava opreme že tudi za tozd Valkarton v Logatcu in sicer v tretjem tromesečju letošnjega leta. Pri tem pa v tozdu pred tem želijo, da se za njih tesno izvede obdelava z njihovimi podatki v želji, da se tako vidi, kako praktično to izgleda. Smo v fazi, ko zbiramo ponudbo, ki jo bomo nato z vso potrebno utemeljitvijo in dokumentacijo posredovali v obravnavo njihovemu delavskemu svetu za odobritev nakupa.
Prav tako predvidevamo, da bo morda tudi v tozdu TlKA prišlo še letos do take nabave, čeprav tega sicer nimajo v planu. Upam, da se
bodo tudi oni vseeno odločili za tak korak.
Uvedbo obdelave v tozdu Lepenka načrtujemo v začetku naslednjega leta.
Ostali tozdi kot Jelplast, Embalažni servis, Kuverta in Sigma so manjši ter stvari zaenkrat še lahko obdelujejo ročno in ni take problematike, ki bi nujno narekovala prehod na AOP."
Seme: "Ali ste razen za tozd Kartonažna Ljubljana že tudi za tozd Papirno konfekcijo pripravili katere podatke in kje?"
Mihelčič: "Za tozd Papirno konfekcijo se zaenkrat ne predvideva inštalacija zaslonskega terminala, predvsem ker je pri njem predvidena zahtevana selitev, zaradi česar ga tudi nima smisla montirati. Prav tako pa tudi obseg storitev, glede na obseg asortimana ni tak, da bi zaenkrat to bilo potrebno. Za sedanje potrebe zadostujejo tudi tukajšnji terminali, ki obenem niso niti tako oddaljeni. Zaradi boljše uporabe bi sicer bilo bolje, da sta zaslonski terminal in printer sicer tam in to bi tudi bilo, če ne bi bila predvidena ta selitev. Se pa za tozd Papirna konfekcijo dejansko že dela in smo pravkar
V računalnik vnašamo naročila prodaje in sicer katere izdelke ter v kakšnih terminih, kar predstavlja operativni plan. Na podlagi vneše-nih naročil dobimo tri vrste rezultatov in sicer:
—	materialno bilanco, s katero nam računalnik praktično izračuna količine vseh materialov, ki jih bomo potrebovali za realizacijo teh naročil,
—	izračun zasedbe kapacitet vseh strojev in pa potrebe po številu delavcev za realizacijo teh naročil,
—	izračun kakšno je finančno pokritje po delovnih nalogih oziroma kakšna so pokritja na uro. (To pokritje na uro je celo bolj pomembno, saj nam lahko nalogi z zelo
majhnim pokritjem — toda z veliko količino, ustvarijo napačen vtis uspešnosti)".
Seme: "Kakšnipa bodo še vaši nadaljni koraki na tem področju?"
Mihelčič: "Poleg omenjenih treh vrst rezultatov, ki jih sedaj dobimo iz računalnika, imamo v načrtu oziroma je že v testiranju "program za razpis delavniške dokumentacije". Tako nam bo računalnik pisal plačilne listke, katere delavci sedaj v tozdih poznajo pod imenom "losi" in pa materialne čeke, ki jih sedaj nazivamo "nabavnice materiala". Računalnik bo nato izdelal tudi spremni list, na katerem bodo za nalog prikazane vse operacije po katerih bo tekla proizvodnja in koliko ur bo na to potrebno.
Prav tako bo na posebnem listu podan prikaz vseh potrebnih materialnih čekov, tako da ima ope-rativa lahko vpogled, kaj vse mora dvigniti, če hoče ta nalog realizirati. Izpisana pa bo tudi predajnica, to je dokument, s katerim se prevzamejo izdelani proizvodi na skladišče.
Drugo področje, ki ga razvijamo je izračun kalkulacij po planskih in dejanskih cenah. V osnovi je tudi
za to nalogo program že izdelan in je v fazi testiranja. Dejstvo je namreč, da je ob taki množici naročil in variant ter dinamiki cen na našem tržišču za obseg KTL, že več nemogoče te stvari uspešno obvladati ročno.
Tretje področje na katerem se bomo angažirali je vprašanje optimu: ma razreza na kartonskem stroju za Valkarton Logatec.
V tej temeljni organizaciji imajo problem pri razrezu valovitega kartona na kartonskem stroju in želijo, da bi bil ta razrez čimbolj optimalen in s tem čim manjši izmet. Ko smo se pozanimali pri ISKRI — DELTI glede takega paketa, so nas informirali da tam že delajo optimum izreza za Papirnico Duro Salaj v Krškem in bi ga lahko tudi mi kmalu prevzeli, saj ga imajo že skoraj izdelanega. Ta obdelava bo nekoliko izločena od drugih, saj je specifična samo za to tozd, toda tudi zelo pomembna.
In končno upam, da bomo pristopili tudi k obdelavi zalog na skladiščih. Sedaj, ko so te obdelave že . nekoliko zaživele, sami delavci vidijo možnost pridobitve dodatnih informacij. Najpreje so bile samo te dovolj, sedaj pa smatrajo, zakaj ne bi poleg teh imeli še te podatke. Bistveno je namreč v tem, da se sedaj na podlagi naših izdelanih materialnih bilanc lahko vprašajo, kaj pa od teh zahtevanih dejansko že imamo na zalogi?"
Seme: "AH se bo to nanašalo tudi ne izdelane proizvode na zalogi?"
Mihelčič: "Da, tudi to informacijo o že izdelanih proizvodih, bomo imeli obdelano v tem sklopu podatkov."
Seme: "Bralce bo sigurno zanimal odgovor, tovariš Mihelčič, kdo pa je dejansko dal pobudo za izvajanje teh del in kdo pri tem delu vse sodeluje?"
Mihelčič: "Pri razvoju in uvajanju obdelave so veliko prispevali zunanji sodelavci NOVUM-a. Z njihove strani je bila dana pobuda za prenos tega področja poslovanja na računalnik. Prav tako se tvorno vključujejo v kreiranje obdelave in uvajanje računalniških izhodnih rezultatov v vsakdanje operativno delo.
'Omeniti je potrebno tudi ISKRA-DELTO, ki je priredila in dograjuje programski paket "4P" našim potrebam ter nam daje na razpolago potrebne računalniške kapacitete.
Ne smem pa pozabiti tudi sodelavcev tozda Kartonažna, kjer smo pričeli z delom, se pravi skupaj oblikovali in definirali zahteve do računalniške obdelave podatkov in preverjali daljne računalniške rezultate s postavljenimi zahtevami."
Odgovor na naslednje naše vprašanje, kakšen je pravzaprav odziv med delavci v tozdu Ljubljana, kjer so že posredovani nekateri podatki pa bomo objavili v naslednji številki Glasila.
Janez Mihelčič dipl. ing. - vodja centra AOP
Še pregled na dogovarjanje s kupci za plačilne pogoje
Za slehernega delavca, ki združuje delo v DO KTL, je gotovo zanimiva ugotovitev, da nam pri letošnji planirani realizaciji plačilni pogoji konkretno pomenijo vsoto okrog 1,44 milijarde din — seveda novih. Zato nameravam v nadaljnem na kratko opisati dosedanji potek, vsebino in probleme sporazumevanja, ki ga vodi naša komerciala s kupci v pogledu plačilnih pogojev — kajti omenjeni znesek lahko v ekstremnih primerih bodisi pridobimo bodisi izgubimo, ne da bi bil vključen v prodajno ceno blaga. Pri svojih izvajanjih se glede na razpoložljive podatke omejujem le na 6 TOZD, ki so svoje komercialne funkcije združile v skupno službo. Vendar slednje TOZD z združeno komercialo predstavljajo 89% vse realizacije KTL — pa lahko sklepamo, da uporabljeno gradivo predstavlja celotno DO,še zlasti ker je znano,da tudi dislocirane komerciale usklajujejo svoje delo s centralno.
1.	Prikaz letošnjih sporazumov
Naši prodajni oddelki so v 1. tromesečju letošnjega leta dostavili 644 kupcem v podpis sporazume o plačilnih pogojih. Glavni elementi iz teh sporazumov so:
—	kupca se zavezuje dobavljeno
blago v 15 dneh od nastanka dolžniško—upniškega	razmerja
(DUR) bodisi plačati bodisi zagotoviti plačilo z menico (t.j. zakonsko določilo),
—	menične obresti začno teči po zapadlosti fakture t.j. 15 dni po nastanku DUR,
—	manične obresti znašajo 58%,
—	kupec se zavezuje 50% dobavljenega blaga v obdobju kvartala plačati z virmanom.
Od poslanih sporazumov so kupci vrnili 187 podpisanih sporazumov — promet teh kupcev predstavlja okrog 16% prometa naše DO. Poleg teh je 45 kupcev vrnilo nepodpisane sporazume s predlogi za korekture plačilnih pogojev.Promet slednjih pomeni okroglo 13% prometa KTL. Iz povedanega sledi, da so prišli konkretni odgovori le od 29% naših kupcev — za ostale pa je bila v sporazumu predvidena klavzula: v primeru, da kupec do konca marca t.l. ne vrne potrjenega sporazuma, prodajalec smatra, da se z njim strinja.
Glede na velike likvidnostne težave naših kupcev v jugoslovanskem prostoru in glede na neutečenost in neizrečeno pojmovanje plačilnih pogojev, ki so šele v zadnjem letu zadobili ustrezen poslovni pomen v SFRJ, je razumljivo,da prihaja do pogostejše sodne izterjave dolžnih zneskov. V takih primerih pomeni pismeni sporazum važen dokument za ugotovitev in zagotovitev naših pravic iz naslova dobavljenega blaga. Ob tem nastaja vprašanje, ali bi zgolj navedena klavzula v nepodpisanem sporazumu imela enako težo pred sodiščem kot podpisan sporazum?
2.	Prigovori kupcev
Na prejete plačilne pogoje so kupci zlasti (v 32 primerih) prigovarjali na (sicer zakoniti) rok, kdaj začno teči menične obresti. Tako večina predlaga 30 dni neto (t.j. 30 dni mirovanja obresti od nastanka DUR), številni so tudi drugačni predlogi, t.j. 45 in 60 dni neto.
Naslednji sporni pogoj predstavlja določilo, da se izvrši 50% vseh plačil našega blaga z virmanom,
t.j. s takojšnjim plačilom (11 prigovorov). Nek veliki kupec navaja, da je v 1984 prejel od svojih kupcev gotovinskih plačil le 4,2% skupnega prihodka, zaradi česar ne more pristati na naš omenjeni pogoj. Najčešči je predlog, da se določilo odpravi, nekateri pa pristajajo na razne deleže virmanskega plačila, ki so manjši od 50% (n.pr. 40%, 30% vse fakturirane vrednosti).
Manj številne so pripombe (7 primerov) na višino meničnih obresti: pojavljajo se predlogi za znižanje naše predlagane obrestne mere 58% (ki je sicer dogovorjena v skupnosti bank SF RJ), i.s. na 52, 51, 50, 47 in 45 procentov.
V še redkejših primerih (3) naši kupci predlagajo uvedbo kasa s-konta (=popust na ceno pri takojšnjem plačilu: do 8 dni 3%, 8 — 14 dni 2% popusta).
3.	Razmislek za nadaljne odločitve
Dokaj pogostim predlogom kupcev o ukinitvi 50% deleža plačil v obliki virmana je mogoče ugoditi iz dveh razlogov:
—	trenutno dosegamo 58% vseh plačil v virmanski obliki in ostalo (42%) v menični obliki
—	če nam kupci priznajo 58% meničnih obresti za dolžne zneske, lan ko nadomestimo te zneske z najetjem kredita za obratna sredstva, katerega plačamo po enaki obrestni meri in pri tem finančno nismo prizadeti.
Najpogostejši zahtevek kupcev (30 dni neto) pomeni za nas 15 dni podaljšano mirovanje meničnih obresti, kar vpliva na znižanje finančnega efekta naše fakturirane vrednosti za 2.42% (45 dni neto za 4,83%, 60 dni neto za 7.09%).
Prigovore na podaljšano mirovanje obresti bomo verjetno morali upoštevati zaradi stanja na tržišču.
Režijski delavci v proizvodnji
IZ TOZDA TIKA TRBOVLJE
Kljub zadovoljstvu, da prihaja veliko naročil za našo embalažo, nas je pričelo skrbeti, kako bo proizvodnja zmogla Vsa naročila, ki so se povečala za cca 20%. Skoraj vsa naročila so imela zelo kratke roke izdelave, kajti bližal se je konec zadnjega tromesečja in vsi naši kupci so hoteli realizirati svoje planske obveznosti. Problem smo poskušali rešiti z opravljanjem nadur. Tu pa smo naleteli na prve težave, saj proizvodni delavci niso bili pripravljeni v zadostnem številu priskočiti na pomoč za razrešitev nastale situacije. Kaj storiti v tem primeru? Predlogov je bilo veliko, odločili pa smo se, da iz težav pomagamo režijski delavci, s tem, da vsakdo opravi 2 delovna dneva v neposredni proizvodnji. Takšen ukrep naj bi bil začasen in sicer le toliko časa, da bi prebrodili prve težave. Vsi pa smo imeli tudi mo-
žnost, da opravljamo nadure, s to predpostavko, da bi bili nagrajevani po opravljenem delu. Ta ukrep se je izvajal približno 2 tedna, v tem času pa smo tudi vsi opravili dva delovna dneva v proizvodnji. Po končani akciji nas je zanimalo, kakšen je bil odziv režijskih delavcev, ter tudi kako so nas sprejeli v proizvodnji. Glede tega so bila mnenja različna.
V glavnem smo se vsi režij c i strinjali z delom v proizvodnji, saj smo s tem pomagali naši temeljni organizaciji, z delom smo pripomogli k višji finančni realizaciji, ter tudi doseganju materialnega proizvoda. Nikomur ni bilo težko oditi na delo v proizvodnjo, kljub ■temu, da pa smo opozorili tudi na to, da delo, ki ga sicer opravljamo zaostaja, da moramo v naslednjih dnevih toliko bolj pohiteti, oziroma tudi na to, da se nekatera dela
kasneje ne more opraviti npr. delo v komerciali. Pripombe pa smo imeli na žalost tudi na račun samih proizvodnih delavcev, saj so nas sprejeli z opazkami, ki sicer ne sodijo v bonton dobrih medsebojnih odnosov.
Kako pa so ukrep sprejeli proizvodni delavci?
O tem sem povprašala delavke na štanc stroju, kjer je pri trganju delalo največ režijcev. Pravijo, da so vsi zelo veseli, da so tudi režijci priskočili na pomoč, po drugi strani pa tudi razočarani, da na delo niso prišli pobudniki te akcije, kajti težave v TOZD-u bomo lahko premagali le z združenimi močmi. Kljub večletnemu delu v temeljni organizaciji ugotavljajo, da smo si tujci, to pa je po njihovem tudi ena od oblik zbliževanja. Všeč jim je tudi, da so režijci poprijeli za vsako delo, tudi najbolj težko. V samem pogovoru pa so delavke želele opozoriti tudi na
kjer mislim posebej na pogoje, ki jih nudi konkurenca in katerim se moramo prilagajati. Pri tem je moč negativni finančni efekt upoštevati pri formiranju naših cen, in s tem nadoknaditi nastalo izgubo pri obratnih sredstvih.
Prigovore na višino meničnih obresti bo v nadaljnem dogovarjanju s kupci realno nemogoče upoštevati iz naslednjih razlogov:
—	naša elektronska obdelava faktur bi z uporabo različnih obrestnih mer naletela na ogromne "tehnične težave",
—	za SFRJ je z medbančnim sporazumom dogovorjena enoletna obrestna mera, ki je osnova vseh naše poslovne računice — pa nam jo ne kaže spreminjati,
Nadalje omenjeni predlogi kupcev za uvedbo kasaskontov so izredno zanimivi:
—	ker v poslovanju ugotavljamo renesanso tega plačilnega pogoja tako pri naših dobaviteljih kot kupcih,
—	ker je kasaskonto zelo uspešen pri vzdrževanju in izboljševanju likvidnosti, saj se z njegovo uporabo izognemo raznim finančnim izgubam,
—	ker ga je moč prinesti že na fakturi, ki z vnaprej označenim popustom deluje zelo enostavno in atraktivno na kupce.
Čeprav je znano, da se v praksi uporabljajo diferencirane stopnje kasaskonta (čim hitrejše plačilo — tem večji kasaskonto), je v naših pogojih težko izvršiti plačilo prej kot v 10—15 dneh, zaradi česar je umestna taka rešitev,da bi priznali kasaskonto vsem plačnikom, ki plačajo račun najkasneje v 15 dneh po nastanku DUR.
Mgr Vladimir PEKLE
pogoje dela, oziroma težko fizično delo, ki ga opravljajo, ter nenazadnje na dejstvo, da žene doma čaka še en "šiht". V imenu vseh pa so delavke zagotovile, da so vsi to akcijo podprli, želijo pa si, da bi prišli na delo še večkrat.
S tem ukrepom smo dvignili fizični plan proizvodnje za 1 5%. Uspeli smo zadovoljiti potrebe kupcev ter izkoristiti konjukturo na tržišču, ki se odraža pri dohodku. Nadvse pomembno je tudi zato, ker smo izboljšali finančne rezultate ob koncu zadnjega tromesečja. Že v aprilu opažamo rahlo upadanje naročil, in kljub intenzivnemu delu prodaje težko dosegamo plan. V aprilu opažamo tudi občuten izpad proizvodnje iz sive lepenke za izvoz, ki ga je nemogoče nadoknaditi na domačem trgu in nam je zato še toliko bolj nerazumljiv ukrep, da se ta proizvodnja prenese v drugo temeljno organizacijo.
sindikat ZK ZSM varstvo dela SLO družbeni standard vesti kadrovske-novice-intervju anketa-šport -SLO družbeni standard
Sredstva sklada skupnih rezerv — nič več za pokrivanje izgub za investicije v osnovna sredstva ...
2 zakonom je bila dana možnost, da delavci v temeljnih organizacijah združenega dela s področja gospodarstva združujejo sredstva v sklade skupnih rezerv v občini ter republiki
Z zakonom je bilo nadalje določeno za katere namene se lahko tako združenega sredstva rezerv uporabljajo.
Na podlagi usmeritev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije pa so bile v letu 1984 sprejete spremembe zveznega zakona o sredstvih rezerv, ki zmanjšujejo število namenov, za katere se lahko ta sredstva uporabljajo.
V obrazložitvi predloga sprememb republiškega zakona, je bila zapisana ugotovitev, da je visoka stopnja podružbljanja izgub v zadnjih letih, ki se je izražala predvsem v Pretežni uporabi združenih sredstev rezerv v občinah in republiki
za pokrivanje nekritih izgub, eden od pomembnih vzrokov za slabše rezultate gospodarjenja in poslovanja.
S spremembo zakona se zmanjšuje predvsem število namenov, za katere se lahko uporabljajo sredstva rezerv, združena v sklade skupnih rezerv družbenopolitičnih skupnosti.
Tako se bodo lahko združena sredstva rezerv uporabljala samo za:
1.	izplačilo z zakonom zajamčenih osebnih dohodkov;
2.	izplačilo osebnih dohodkov v temeljnih organizacijah, ki imajo neporavnane dospele obveznosti do upnikov, do višine določene z zakonom;
3.	prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev v primerih iz 122. člena Zakona o združenem delu.
Iz skladov skupnih rezerv bo mogoče dajati kredite tistim nelikvidnim temeljnim organizacijam, ki bodo delavcem izplačevale zajamčene osebne dohodke, bodisi zaradi nekritih izgub, bodisi zaradi drugih ekonomskih težav v poslovanju.
Sredstva skladov skupnih rezerv bo mogoče uporabljati tudi za kreditiranje izplačil osebnih dohodkov delavcev v tistih temeljnih organizacijah, ki niso pravočasno poravnale dospelih obveznosti do upnikov in smejo zato v skladu z določili zakona o zavarovanju plačil med uporabniki družbenih sredstev izplačevati osebne dohodke le do višine, določene z navedenim zakonom.
Razen tega bo mogoče sredstva skladov skupnih rezerv uporabljati tudi za kritje izdatkov za prekvalifikacijo in zaposlovanje delavcev v primeru, če v temeljni organizaciji preneha potreba po delu določenega števila delavcev, če pride temeljna organizacija v izredne ekonomske težave ali če so potrebni ukrepi za njeno sanacijo
Na podlagi navedenih zakonskih sprememb skladi skupnih rezerv v občinah in republiki ne bodo smeli več odobravati kreditov za izplačilo akontacij osebnih dohodkov, razen za zajamčene osebne dohc^d-
ke in osebne dohodke v zakonsko določeni višini v organizacijah združenega dela z neporavnanimi obveznostmi do upnikov.
Po določbah dosedanjega republiškega zakona o skladih skupnih rezerv so se ta sredstva smela v posebnih primerih uporabljati tudi za investicije v osnovna sredstva. Po spremembi zakona ne bo več mogoče odobravati teh sredstev za investicije v osnovna sredstva.
Razen tega tudi ne bo več mogoče odobravati kreditov iz sredstev skladov skupnih rezerv za pokrivanje izgub. Samo izjemoma se bodo lahko ta sredstva v letu 1985 in 1986 v določenem obsegu še uporabljala za pokrivanje izgub.
/GRADIVO: Poročevalec skupščine SRS in SFRJ za delegacije in delegate z dne 22.1.1985 št. 3/
J. Kobasič
Kadrovske novice za I. tromesečje 1985
V KTL nas je bilo 31. marca t.l. cev je skoraj četrtina mladincev-zaposlenih 2.249 delavcev kar je 51 5.
11 delavcev manj kot koncem lan
skega leta. Od skupnega števila je	v Prvem tromesečju leta 1985 je
zaposlenih 1.209 moških in 1.040	sklenilo in prenehalo delovno raz-
žensk. Od skupnega števila delav- merje:
tozd
sklenilo delov. raz.
Kartonaža
Lepenka
Val karto n
Karto naž na
Papirna konfekcija
Jelplast
Kuverta
Tika
Embalažni servis
Sigma
DSSS
skupaj
/
5
g
z
1
7
/
3
18
tozd kartonaža rakek:
Sklenilo delovno razmerje:/
Prenehalo delovno razmerje: Osteman Mitja — sporazumno
tozd lepenkatržič:
Sklenilo delovno razmerje:
Sušnik Rudi, Bjelič Ivica, Pokoren Milena, Avsenik Pavel, Turlakovič Dragica
Prenehalo delovno razmerje:
Sehek Anton — upokojitev Radon Flore — upokojitev
Tozd valkarton logatec
Sklenilo delovno razmerje: Kogovšek Roman, Gostiša Jurij
Prenehalo delovno razmerje: Pfajfar Rado — JLA
prenehalo število zaposlenih delov, raz.
1 2 7 11
1
5 2
3 32
Poradoš Andrej — JLA Mahmutovič Sead — sporazumno Širca Marija — upokojitev Maček Marija — upokojitev Rupnik Lojze — pripravnik Rupnik Valentin — premsetitev v DSSS
TOZD KARTONAŽNA LJUBLJANA:
Sklenilo delovno razmerje: /
Prenehalo delovno razmerje: Jelečevič Ferida — za določen čas Škrab ec Janez — sporazumno Volek Cirila — sporazumno Bricelj Milan — sporazumno Tomažin Frančiška — upokojitev Baškovič Rozalija — upokojitev Fočič Manda — upokojitev Mehle Barbara — sporazumno Tomšič Franc — upokojitev
238
129
405
728
186
42
73
171
38
54
185
2.249
Rigler Franc — upokojitev Petrovič Mira — sporazumno
TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA LJUBLJANA:
Sklenilo delovno razmerje: / Prenehalo delovno razmerje: /
TOZD JELPLAST KAMNA GORICA:
Sklenilo delovno razmerje: /
Prenehalo delovno razmerje: Ažman Katarina — sporazumno
TOZD KUVERTA LJUBLJANA:
Sklenilo delovno razmerja:
Svet Luka
Prenehalo delovno razmerje: /
TOZD TIKA TRBOVLJE:
Sklenilo delovno razmerje: Omahen Mira, Prosenc Ivan, Godec Herman, Hacin Jani, Kovačič Igor, Babič Bojan, Lamper Martin
Prenehali delovno razmerje: Kaliope Boris — JLA Šenkiš Marko — JLA Godec Heda — po lastni želji
Ahac Franc — po lastni želji Smajič Zineta — po lastni želji
TOZD EMBALAŽNI SERVIS KOPER:
Sklenilo delovno razmerje: /
Prenehalo delovno razmerje: Kastelic Henrik — upokojitev Škapin Čarles — JLA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB
Sklenilo delovno razmerje: Marinček Ivan, Rugelj Nevenka, Novak Jože
Prenehalo delovno razmerje: Blatnik Dragica — pripravnik Orehek Nevenka — disciplinski ukrep
Marinček Ivan — na lastno željo
M.A.
22. aprila letošnjega leta poteka 10. leto, odkar je bila uradno v sodni register registrirana Delovna organizacije KARTONAŽNA TOVARNA LJUBLJANA, n .sol.o.
Uredništvo
V slovo
X
Stane Ocvirk
Rafael Grosar
Začetkom tega meseca nas je žalostno presenetila vest, da sta se 2. aprila ob povratku s službene poti iz Maribora v prometni avtomobilski nesreči blizu Trojan smrtno ponesrečila naša delavca Stane Ocvirk, vodja posebne finančne službe v delovni skupnosti in Rafael Grosar, tehnični vodja tozda TIKA v Trbovljah.
V njun spomin tudi v našem Glasilu objavljamo besede izrečene jim v slovo,ob zadnjem slovesu njunih sodelavcev.
Dragi Stane!
Kako naj pričnemo te poslednje besede slovesa, ko nikakor ne moremo dojeti resničnosti tega trenutka, saj si nas dejansko zapustil tako hitro, nesrečno in zato tako boleče, da se nikakor ne moremo sprijazniti z dejstvom, da te ni več.
Stane, rodil si se 6. maja 1931 leta v Ljubljani, kjer si tudi končal štu dij ekonomske fakultete. Po ko-čanem šolanju in odslužitvi vojaškega roka v rezervnem oficirskem sestavu s sedanjim činom kapetana, si pričel z rednim delom. Tako si leta 1965 nastopil delo v delovni organizaciji Termika v Ljubljani, v kateri si polnih 18 let opravljal razna dete od analitika, vodje finančne operative, vodje analitsko planske službe in v zadnjih 12 letih direktorja finančno računovodske službe, kar ti je omogočilo, da si s svojimi strokovnimi in bogatimi delovnimi izkušnjami veliko prispeval k hitri rasti te delovne organizacije.
Koncem leta 1983 si se odzval na naš razpis za naloge Vodje posebne finančne službe ter 1. junija preteklega leta tudi nastopil delo z željo, da bi s svojimi bogatimi strokovnimi izkušnjami pomagal učinkovito razreševati vsakodnevna zapletena finančna .opravila. Tvoj značaj iskrenega, poštenega človeka, ti je omogočil tudi takojšen pristen stik s sodelavci, tako, da si kljub svoji kratki delovni dobi pri nas — kar naš star sodelavec. Tvoj osebni značaj razumevajočega človeka, ki mu ni bilo težko
pomagati niti v osebnih težavah svojih sodelavcev, pa te je vključil tako v Termiki in tudi že pri nas med ljudi, ki so ga sodelavci radi videli med seboj, mlajši pa iskreno spoštovali.
V	času prizadevanj za bolj organizirano in racionalnejše poslovanje kakršnega pač terjajo sedanje razmere, si bil sodelavec na katerega smo z veliko gotovostjo računali, v prepričanju, da bo tvoj delež pri tem resnično velik.
V	želji, da bi svoje delo dejansko hitro opravil, si se zato tudi pri tej nalogi osebno napotil k našemu poslovnemu partnerju v želji,da bi hitro in natančno razrešil določeno finančno vprašanje, toda žal je bila kljub uspešnosti to tvoja zadnja delovna pot.
Ko se danes tako nepričakovano ob tem vsekakor preranem grobu poslavljamo od tebe zbrani delavci KTL in drugi, nas še toliko bolj prizadene misel, da nisi zapustil samo nas, temveč tudi svojo mati, ženo Tončko, predvsem pa hčerko Alenko in sinova Matjaža ter Saša v času, ko te kot očeta, glede na svoje mladostne misli za
nadaljne življenje v podajanju nasvetov, še najbolj potrebujejo. Zgradil si si hišo z željo, da boš v njej preživel ne samo svoja nadalj-na delovna leta, temveč po vseh teh naporih tudi zaslužen pokoj, toda kruta usoda ti je vse to preprečila.
Naše poslednje slovo jo zato še toliko bolj boleče zato naj izrečemo ob tem odprtem grobu iskreno sožalje tvoji materi in celotni družini v imenu samoupravnih organov ter družbenopolitičnih organizacij, direktorjev temeljnih organizacij in poslovodnega odbora KTL z željo, da nam ostaneš še dolgo v trajnem spominu.
Uredništvo
V SLOVO IN SPOMIN
2.	april.....
Ta dan je boleče odjeknil v kolek tivu.
Neizprosni davek je ponovno zahteval svojo žrtev.
Iz naše sredine nam je iztrgal dragega sodelavca, tovariša, prijatelja.
Ni te več med nami, ni več slišati tvojega gromkega nasmeha, ni več tvoje železne volje in kljubovanja,
tvojega tovariškega, prijateljskega odnosa.
Dihal in živel si za kolektiv, v katerem si sedemnajst let razvijal svoje znanje in se skupaj z nami vsemi veselil vsakemu novemu uspehu, vsakemu napredku, ki nas je vodil k razširitvi, večji produktivnosti in boljšim rezultatom. Od prvega dne dalje si se zavzemal za napredek in TIK A je, veliko zaradi tvojih prizadevanj, danes to kar je in kar pomeni v naši skupnosti. Le malo si imel zabeleženega, večino si imel v glavi. Bil si poln načrtov, idej. Kaj vse si še želel doseči v teh petih letih do upokojitve. Počasi, korak za korakom, vendar strpno si svoje zamisli spreminjal v dejanja.
Prav tako, kot si zapustil kolektiv v času, ko te najbolj potrebujemo, da bi s tvojo pomočjo dosegali planil anu cilje in dosegli boljši jutri, si zapustil tudi svojo družino, ženo, hčerko in topel dom, ki ste ga zgradili. Hčerka prav sedaj z največjimi koraki hiti v življenje, ki je tako polno vezi in zank. Za reševanje teh pa nebi potrebovala le očeta, temveč predvsem prijate Ija, ki bi ji ob pravem trenutku svetoval, po kateri poti naj krene, da ne bo zgrešila cilja. Nikoli nisi bil tako utrujen, da bi ji rekel:"Ne Mojca, ne danes, jutri bova naredila . . .".
Kljub velikim obremenitvam v kolektivu, aktivnosti v družbenopolitičnem življenju, hobijem, si še vedno našel čas in prisluhnil človeku v stiski in mu skušal pomagati. Le za tvoja bremena ni vedel nihče, vedno si jih hrabro nosil sam. Karkoli se je temnega zgrnilo nad teboj, si z železno voljo premagal in hitel naprej . . .
Kot da bi vedel, da je tvoja pot kratka, veliko prekratka za uresničitev vsega, kar si načrtoval.
Čas-zabriše sledi, toda nam, katerim si bil dober sodelavec, velik tovariš in prijatelj ter včasih tudi starejši brat, jih tudi čas ne more zabrisati.
Tvoja nedokončana pot je ostala pred nami.
Sodelavci
Uresničevanje socialno-zdrav stvenih pravic po novem
Samoupravne interesne skupnosti s področja socialnega varstva v Sloveniji so leta 1984 sprejele samoupravni sporazum o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Z njim so določene enotne osnove in merila za uresničevanje vseh vrst socialnovarstvenih pravic in enotne postopke za uveljavljanje pomoči.
Ta samoupravni sporazum pomeni velik napredek pri uresničevanju socialne politike, še zlasti zato, ker izhaja iz načela, da je socialno
varnost potrebno zagotavljati predvsem z delom, socialne pomoči
pa dodeliti le tistim, ki jih v resnici nujno potrebujejo.
V letu 1985 bodo občani uveljavljali socialnovarstvene pravice z novim obrazcem "Vloga za uveljavitev socialnovarstvenih pravic" z oznako SPN-1 in z oznako Državne založbe Slovenija Obr. 8,40. Naprodaj je v vseh knjigarnah v Sloveniji. Z njim se uveljavljajo vse socialnovarstvene pravice:
—	družbene pomoči otrokom (otroški dodatek),
—	delna nadomestitev stanarine,
—	denarna pomoč za brezposelnost,
—	štipendija iz združenih sredstev in razlike h kadrovski štipendiji,
—	enkratna in začasna denarna pomoč,
—	plačilo oziroma doplačilo oskrbnih stroškov v zavodu ali na domu,
—	denarna pomoč, kot edini ali dopolnilni vir preživljanja,
—	rejnina,
—	oprostitev prispevka k ceni zdravstvenih storitev,
—	in pravica do uvrstitev na listo za dodelitev solidarnostnega stanovanja.
Občan z enim obrazcem SPN-1 uveljavlja sočasno pravico do ene ali več naštetih socialnovarstvenih pomoči. Za uveljavitev pravice do štipendije izpolni učenec ali študent isti obrazec posebej samo za to pomoč.
Varstveni dodatek k pokojnini se uveljavlja na dosedanji način v
Skupnosti pokojninskega in inva-
lidskega zavarovanja. Za doplačilo oskrbe v vzgojnovarstveni organizaciji pa bo na voljo drug obrazec.
Delavci vložijo obrazec SPN-1 v svoji organizaciji združenega dela, drugi delovni ljudje in občani pa v krajevni skupnosti, kjer živijo.
Obrazed se lahko vloži tudi v Centru za socialno delo ali v strokovni službi samoupravnih interesnih skupnosti zdravstvenega in socialnega varstva v občini, v kateri občan prebiva.
Zahtevke za družbene pomoči otrokom občani vložijo na novih obrazcih vsako leto najkasneje do 28. februarja. Obrazcu so priložena navodila za izpolnjevanje, strokovne službe pa so dolžne občanom po potrebi pomagati pri izpolnjevanju vloge.
Za inform iranje delavcev
aktualno predstavljamo samoupravljanje tozd medsebojna razmerja delovni odnosi vprašanja odgovori - sindikat - ZK- ZSM
POŠKODBE PRI DELU V I. TROMESEČJU 1985
Zmanjšalo se je število poškodb
31.3.1985	je bilo v DO KTL zaposlenih 2.248 delavcev, od katerih se je poškodovalo pri delu 35 delavcev, in od tega 25 na delu in 10 na poti. Poškodoval se je pri delu vsak 64 delavec, na delu pa vsak 83 delavec.
Vsak poškodovani je bil povprečno odsoten z dela 13,7 delovnih 8ni. Težja poškodba je bila v TOZD Embalažni servis Koper.
Če te podatke primerjamo s I. tromesečjem 1984 vidimo, da se le število poškodb pri delu zmanjšalo od 45 na 35 (za 22%), resnost Poškodb pa je enaka to je 13,7 iz-9ubIjenih delovnih dni za 1 poškodbo.
Pogostost poškodb pri delu se je ^manjšala od 1,96% na 1,56% (za 30%) vseh delavcev.
Število poškodb na delu se je zmanjšalo od 32 na 25 (za 22%) Pogostost pa od 1,44% na 1,21% [za 16%).
Število poškodb na poti se je zmagalo od 13 na 10 (za 23%).
javi s I. tromesečjem 1984 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 22 na 13 (za 41%), na poti pa od 9 na 0. Resnost poškodb se je zmanjšala od 15,2 na 12,9 (za (15%), izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Od 13 poškodovanih je bilo 6 žensk in 7 moških. Torej se je poškodovala vsaka 68 ženska in vsak 46 moški.
V	TOZD VALKARTON Logatec
so se od 405 delavcev poškodovali na delu 4 delavci. Poškodoval se je vsak 101 delavec. V primerjavi s I. tromesečjem 1984 se je število poškodb na delu zmanjšalo od 6 na 4 (za 33%), na poti pa povečalo od 1 na 2 poškodbi.
V	TOZD KARTONAŽA Rakek -
se je od 238 delavcev poškodovalo na delu 6 delavcev. Poškodoval se je vsak 40 delavec. V primerjavi s I. tromesečjem 1 984 se je število poškodb na delu povečalo od 4 na 6 (za 50%), na poti pa odi na 2 poškodbi.
^ štirih številčno najmočnejših OZD je stanje naslednje:
v tozd kartonaža Ljubija-
~ se je od 728 delavcev poškodovalo na delu 13 delavcev. Poškodoval se je vsak 56 delavec, ^sak poškodovani je povprečno boloval 13 delovnih dni. V primer-
V	TOZD PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana — se je od 186 delavcev poškodoval na delu 1 delavec.
Poškodoval se je vsak 186 delavec.
V	primerjavi s I. tromesečjem
1984 so se poškodbe na delu zmanjšale od 2 na 1 (za 50 %), poškodb na poti ni bilo.
Izdelava valovitega kartona — tozd Valkarton
V TOZD se je poškodoval na delu vsak
delavec
1.	Papirna konfekcija	186
2.	Valkarton	101
Povprečje KTL	83
3.	Kartonažna	56
4.	Kartonaža	40
5.	Embalažni servis	38
Povprečno izgubljenih dni za 1 poškodbo
delovnih dni
1.	Kartonaža	7,7
2.	Papirna konfekcija	8,0
3.	Kartonažna	12,9
Povprečje KTL	14,5
4.	Valkarton	24,3
5.	Embalažni servis	51,0
V	TOZD Jelplast in Sigma ni bilo poškodb.
V	TOZD Lepenka, Kuverta in v DSSS po 1 poškodba na poti, v TOZD TIKA pa 3 poškodbe na poti.
Od 35 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji:
1.	Nezanesljiv, nesmotrn način
dela...............10	poškodb
2.	Nepazljivost delavca,.sodelavca ......................9	poškodb
3.	Pomanjkljivosti na objektih,
napravah............5	poškodb
4.	Kršitev predpisov varstva pri
delu..............1 poškodba
5.	Na poti na delu in na poti z dela ...................10 poškodb
J. KOPAČ
'2 TOZDA KARTONAŽA RAKEK
Mladinci izvolili novo vodstvo osnovne organizacije in sprejeli akcijsko politični program dela
Osnovna organizacija ZSMS 'OZD Kartonaža Rakek je v me-Secu marcu letos, na volilni in Pr°gramski konferenci izvolila no-v° vodstvo osnovne organizacije in sPrejela akcijsko politični program ^e'a za naslednje mandatno obdobje.
^ Poročilu o delu osnovne organi-2acije ZSMS v preteklem obdobju s° mladinci kritično ocenili, da n's° izpolnili tiste vloge, ki jo kot ^'adinci morajo, zlasti so povdari Premajhno aktivnost na področ 'u Političnega izobraževanja mla „m delavcev, obveščanja in vklju planja mladih v članstvo ZK Mjub kritični oceni pa mladi ugo avljajo, da so naloge, ki so si jih Stavili s planom skoraj v celot '^Polnili, Težišče svojega delova Pja so usmerili v sodelovanje s sa ^Popravnimi organi TOZD, kjer ^a ocenjujejo, da je vsebina dela in v|°ga mladine še vedno premalo Povdarjena predvsem zaradi sub-
jektivnih razlogov, ki izhajajo iz same osnovne organizacije, nadalje so se mladinci vključili v organiziranje športnih, kulturnih prireditev, pohodov in raznih delovnih akcij.
Mladina je zavzela kritičen odnos tudi do pojavov nediscipline, ki, kot ocenjujejo, v pretežni meri izhaja iz neustrezno izdelanega sistema nagrajevanja po delu; zato meni, da je potrebno kar najbolj odgovorno pristopiti k ureditvi tega vprašanja.
V planu za prihodnje mandatno obdobje so si mladi zastavili za cilj, dati večji poudarek kvalitetnemu in doslednejšemu delovanju mladih ter poudarjanju vloge, ki jo osnovna organizacija ima v združenem delu in v uresničevanju samoupravljanja.
Pri tem naj ne bi šli mimo dejstva, da je veliko mladih, ki niso vklju-
čeni v osnovno organizacijo, zato bo potrebno tudi na tem področju povečati aktivnost mladih v cilju krepitve osnovne organizacije tako po kvaliteti dela kot tudi po kvantiteti.
Naloge, zastavljene v akcijsko političnem programu bodo mladi izvrševali preko komisij za posamezna področja in tudi spremljali uresničevanje zastavljenih ciljev.
Iz optimistično zastavljenih nalog izhaja ugotovitev, da kljub upadanju zainteresiranosti mladih za delo v osnovni organizaciji ZSMS, je v mladih tisti polet in ustvarjalnost, ki je potreben nadaljnjemu razvoju našega samoupravnega in družbenopolitičnega sistema.
A. ALBREHT
In tak je bil prispevek o delu mladine v prvi številki glasila KTL pred 10. leti
i*-’ (Ne)aktivnost mladinske orga-: ffik****	nizacije v KTL
N kv4*\


- Nikar, boš še naše mladince zbudiI!
Praznovanje dneva žena
Bil je februar in bližal se je praznik žena — Dan žena.
•Osnovna organizacija sindikata si je zadala nalogo, da pripravi nekoliko slovesnejše praznovanje. V temeljni organizaciji je dve-tretini žensk, zato so tej nalogi posvetili še posebno pozornost.
Dogovorjeno je bilo, da se dne 8.3. pripravi proslava. Za popestritev smo k sodelovanju povabili tudi naše osnovnošolce ter ženski trio upokojenk, ki pa so na naše začudenje pripeljale s seboj cel moški orkester. Uvodne besede je spregovoril predsednik DS, nato pa so nastopili učenci. Presenetili so nas s pesmimi, kot je bila "kako se delajo otroci" Marsikateri mamici so solze smeha in ganjenosti stopile v oči. Svoj nastop so zaključili z izvedbo breakdan-ca. Drugi del programa so izvedle upokojenke s svojimi fanti, kot so jih imenovale. Zapele so nekaj pesmi in ob koncu požele dolg aplavz.
Po končanem kulturnem delu je predsednica sindikata podelila vsem ženam skromna darila. Razpoloženje je bilo prijetno, zato so tovarišice še nekoliko posedele in se razgovorile. Tudi same so poskušale zapeti.
In kaj-menijo naše delavke o prazniku dan žena, kaj jim ta dan sploh pomeni. Mnenja so različna. Predvsem starejše žene mislijo, da je ta dan pomemben zanje, da se skozi vse leto dovolj trudijo,delajo doma in v službi in da so upravičene, da enkrat letno praznujejo svoj praznik. Spet druge smatrajo, da so z moškimi -enakovredne, in zato tega dneva ne potrebujejo. Bilo je mnogo razmišljanj, kajti vsaka žena, delavka ima svoje stališče do tega vprašanja.
Sočasno z aktivnostmi za svečano proslavitev dneva žena, pa je bila izvedena še ena akcija in sicer raz-
stava ročnih del. Le-ta je bila organizirana že pred tremi leti in zagotavljam vam, da je to prava paša za oči za vse tiste, ki ljubijo ročna dela. Sele tu se vidi, kakšna ustvarjalna moč je v naših delavkah, koliko časa in energije porabijo za vse tiste vzorce, kakšen smisel imajo za barve in zunanji izgled. In kaj je bilo razstavljeno: pletenine, gobelini, vezenje, kvačkani prtiči, makrameji in tapiserije ter tudi nekaj študijskih risb, katere so požele še posebno pozornost.
Da pa naštevanje le ne bi zvenelo tako suhoparno sem se odločila, da predstavim dve letošnji razstavljali.
Tov. Bec Ida je razstavljala pletenine oziroma pletene izdelke. Povprašala sem jo, kaj ji pomeni to delo pa je odgovorila:
"Rada delam vsa ročna dela, a moja ljubezen je zapisana volni. Pletem zelo veliko, jope, puloverje, bluze, pač vse kar si kdo v družini zmisli. Vzorce si sama zamislim, kljub temu, da prelistavam tudi revije, a z vsakega modela vzamem tisto, kar mi je najbolj všeč. Pri barvah se navdušujem nad temnimi, močnimi barvami. Za pletenje porabim vsako prosto minuto, pletem tudi pred TV sprejemnikom, včasih pri pletenju preberem zanimivo knjigo. Mislim, da bi razstavo ročnih del morali še organizirati, kajti tu se vidi, česa vse so sposobne ustvariti naše de-lav ke."
Tov. Rems Vesna pa je razstavljala risbe — študije, katere je napravila v času šolanja in tudi kasneje. Kako so nastajale pa je pripovedovala:
"Največ risb je nastalo v srednji šoli v sklopu učnega programa, nekaj pa je tudi "domačega dela". Risanje mi je bilo vedno v veselje, zato sem se tudi določila za šola-
nje na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo. Risb z novejšim datumom je bolj malo, saj zadnje čase, žal, ne najdem več časa za svoj hobi.
M. Dornik
MOJIH OSEM UR
dela v neposrednji proizvodnji se je pričelo na mračno in mrzlo soboto in le s težavo sem se odpravila v službo. Vedela sem, da bom delala v proizvodnji in mogoče je bil tudi to eden od vzrokov za moje malodušje. Vso pot sem se spraševala ali sem vzela pravo delovno obleko, lažjo obutev, bom dobila zaščitne rokavice. Kar smešno se mi je zdelo, vse te skrbi in spraševala sem se, kako se drugi počutijo, ko odhajajo na delp v proizvodnjo. Imajo kaj treme, kako bodo opravili zadane naloge. Jaz priznam, da sem jo imela, saj mi ni bilo vseeno v kakšni luči me bodo spoznali.
Vodja izmene me je razporedil na "trganje". Ura je bila pet do šestih in ekipa štancark me je že čakala. Dodeljena sem bila k delavki Marinki, ki je štancala, jaz pa naj bi obtrgovala. Toda kakšni so prijemi, da delo najbolje steče. Prosila sem sodelavko naj mi pokaže. V začetku sem bila nekoliko nerodna, počasna, nato pa je steklo. Po 2 urah je Marinka zaključila serijo, mene pa je čakal še cel kup lepenke. Se bolj zagrizeno sem poprijela za delo, vendar pa kljub temu nisem dosegla norme.
Dobile smo novo serijo. Škatle so bile manjše, lepanka lažja, ni bilo potrebno šteti in tudi obtrgovanja je bilo manj, tako da nisem imela nobenega zaostanka. Ura je bila devet in zazvonila je odrešilna sirena za malico. Verjetno že dolgo
nisem imela takšnega teka, kot tisti dan.
Po malici pa ponovno trganje, zame sicer ogromnih in težkih ška-telj, vse ostale pa so bile mnenja, da so to čisto normalne škatlje. Tako je delo potekalo ob občasnem klepetu z ostalimi delavkami, in čas je hitro mineval kljub temu, da sem ves čas, vsaj z mojega stališča, trdo delala. Pričenjale so me boleti roke in noge in lahko bi rekla, da vse kosti. Vmes še malo predaha za "čik pavzo" in zopet na delo. Ura se je bližala pol drugi in zaključile smo z delom. Obvezno je bilo še tedensko čiščenje okolice strojev. Marinka je na podlagi opravljenih komadov izračunala ure. Bile smo nekaj minut pod normo. Kaj je bilo temu vzrok? Verjetno nekaj moja neizkušenost za ta dela, delno pa tudi to, da je nastajal zastoj pri emhali-ranju odpadkov, in smo morale same izpraznjevati vozičke z odpadki.
Ko sem odhajala domov sem bila vesela, da sem tudi jaz nekaj pripomogla k boljšemu rezultatu, pa čeprav zelo, zelo malo. Spoznala pa sem, koliko truda in volje vložijo naše delavke v delo, ter s kakšnimi težavami se pri tem srečujejo.
M. DORNIK
Po mnenju sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije, z dne 6.6.1979, je Glasilo Kartonažne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316/72) oproščeno temeljnega davka od prometa proizvodov.
Proslava ob 30-obletnici OSVOBODITVE
Proslavo je otvoril Žitko ing. Marjan predsednik sindikalne koference KTL
Uvodni govor je imel mladinec Lilek I Glavni direktor Zupančič ing. Franc I Po končani proslavi je bil zbor pred
Jože	I je orisal važne dogodke raznih obdo- I KTL. Povorka z zastavami .............
I bij v razvoju KTL
/z prve številke GLASILA KTL pred desetimi let
* summviMK *
DELAVCI KTL !
V 223. številki Biltena KTL z dne
28.3.1985	so bili objavljeni:
~ sklepi 2. seje komisije za sitem 'n delitev sredstev za osebne dohodke z dne 4.3.1985
— sklepi 2. seje odbora za obveščanje DO KTL z dne 21.2.1985
— sklepi 6. redne seje konference osnovnih organizacij sindikata z dne 20.3.1985
—	sklepi 9. redne seje delavskega sveta DO KTL z dne 25.3.1985
—	in sklepi 2. seje odbora samoupravne delavske kontrole DO KTL z dne 27.3.1985
Iniciativa za ustanovitev aktiva upokojencev v DO KTL
Morda bo komu nerazumljivo, za-j^ai želim v našem Glasilu KTL še hot aktiven delavec sprožiti pobudo za ustanovitev aktiva upokoje-ncev KTL. Čeprav sedaj že tretje ■«o neposredno delujem na podboju informiranja delavcev našega delovnega kolektiva pa ima moje tridesetletno delo na kadrovskem Področju tako globoke korenine, 'da mi ni vseeno, ko ugotavljam, da KTL s skoraj 500 upokojenci Pima takega aktiva. Nekoč je sicer bila dana pobuda v tej smeri, tQda kmalu je zamrla, ker ni bilo Pravega odziva. Upam, da ponovni Poizkus ne bo zaman.
Že na zadnjem srečanju upokojen-cev KTL decembra lani sta bili informirani, da bo letošnje srečanje
upokojencev KTL potekalo obe-nem s srečanjem vseh zaposlenih delavcev ob dnevu KTL v mesecu juniju.
Informativna služba prevzema obveznost, da se na tem srečanju Preizkusi izvesti ustanovitev aktiva upokojencev KTL. Ker pa je nuj-Po potrebno pripraviti določene zadeve želimo, da bi v iniciativ-Pem odboru za te priprave sodelovali poleg predstavnika družbenega standarda in kadrovske službe KTL tudi nekateri upokojenci zaradi česar pričakujemo, da nam do 20. maja na naslov: KTL — DG 1 Samoupravne zadeve in informi-ranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16, pošljete obvestilo o vaši pripravljenosti za tako začasno sodelovanje.
^la srečanju delavcev KTL bi tako že lahko sprejeli začasni pravilnik 0 delovanju aktiva, ki bi ga nato z °bjavo v Glasilu KTL dali v obravnavo vsem delavcem tozdov in delovne skupnosti ter upokojencem DO KTL.
Prepričan sem, da obstoja želja upokojencev, da tak aktiv čimprej Zaživi in s tem poveže vse nekdanje aktivne delavce KTL, posebej še vse osamele in oddaljene, ki so v mladih letih vlagali veliko naporov in svojih moči v izgradnjo naših sedanjih tovarniških objektov. Po odhodu v pokoj, pa žal nihče Pi imel dovolj posluha za njihovo životarjenje v jeseni življenja".
Aktiv upokojencev DO KTL / AU
—	DO KTL/ naj bi bila prostovoljna organizacija, ki bi združevala vse upokojence DO KTL, ki bi se s podpisom pristopne izjave včlanili v AU — KTL. Člani aktiva bodo lahko včlanjeni tudi v drugih društvih ali klubih upokojencev na območju njihovega stalnega bivališča. Članstvo v aktivu bi lahko tudi 'prenehalo s podpisom izjave o izstopu.
Naj navedem nekaj možnih določil v pravilih o ustanovitvi AU — KTL, glede pravice njegovih članov:
—	da aktivno dela v organih, sekcijah in krožkih AU — KTL in sodeluje pri oblikovanju programa, vsebine dela in načina njihovega uresničevanja,
—	da se neposredno angažira pri uresničevanju sprejetih stališč in sklepov ter da je odgovoren za njihovo uresničevanje,
—	da predlaga, da voli in je voljen v vse organe AU — KTL ter da sodeluje pri odločitvah o kriterijih za volitve v organe AU — KTL,
—	da dobi pomoč pri reševanju njegovih življenskih problemov,
—	da se včlani v solidarnostni sklad AU — KTL in koristi brezobrestna posojila in druge podpore v nujnih primerih,
—	da po svojih nagnjenjih in interesih sodeluje v posameznih aktivnostih na področju dejavnosti posameznih sekcij in krožkov,
—	da prisostvuje na organiziranih proslavah, družbenih prireditvah, tovariških srečanjih m drugih oblikah družbenega življenja,
—	da redno prejema Glasilo DO KTL,
—	itd.
Za opiavljanje strokovnih in družbenih dejavnosti, bi se delo AU — KTL vsekakor moralo organizirati v raznih odborih in krožkih. Osnova za njihovo delovanje pa bi vsekakor bil program dela, ki naj bi med drugim zajemal:
—	nalogo vzdrževanja stalnih stikov med upokojenci ter seznanja-
V 224. številki Biltena KTL z dne
9.4.1985	so bili objavljeni:
—	sklepi skupnega sestanka družbenopolitičnih organizacij DO KTL z dne 2.4.1985
—	sklepi 3. seje komisije za sistem in delitev sredstev za osebne dohodke z dne 3.4.1985
—	sklepi 10. redne seje delavskega
sveta DO KTL z dne 4.4.1985
— Stališča strokovne službe do pripomb na /III./ Samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo z dne 5.3.1985
Delavci, preberite BILTENE, ki so obešeni na vaših oglasnih deskah!
nje z njihovimi življenskimi situacijami, gmotnem, družbenopolitičnem, kulturnem in drugačnem življenju,
—	preko članov izvršnega odbora AU — KTL bi se vzdrževali stalni stiki s poslovodnimi organi, družbenopolitičnimi organizacijami in drugimi organi delovne organizacije KTL, jih obveščali o delu aktiva, problemih in težavah, ter skupno z njimi skušali doseči programirane cilje,
—	prizadevanje, da bi čimveč upokojencev koristilo počitniške kapacitete KTL,
—	potrebo po obiskih upokojencev KTL v bolnicah ali njihovih domovih,
—	potrebo po letnem organiziranju srečanja ali pikniku upokoje-
ncev KTL — z možnostjo organiziranja tudi kakega krajšega izleta
— in drugo
Nekatere aktivnosti, ki bi se organizirale preko delovanja takega aktiva, bodo vezana sigurno tudi na določena finančna sredstva, ki bi se krila deloma iz lastnih sredstev aktiva, v glavnem pa sem prepričan bi v ta namen zaposleni delavci prispevali iz združenih sredstev sklada skupne porabe določena sredstva. Tako bi delavci s temi sredstvi in s članarino ter drugimi dohodki aktiva dejansko omogočili izvajanje programa, s tem pa tudi dvignili našo skrb do upokojencev na višjo raven.
M.Seme
	
''CnTpB1' >■	'e*	
r" jrT	
	
Nekateri so proslavili praznik z udeležbo na pohodu „Po poteh tovarištva in spominov" (10 km)
Tako pred 10. leti
DELAVCI - KE!
UDELEŽITE SE POHODA PO POTEH SPOMINOV IN TOVARIŠTVA V SOBOTO 11. MAJA
Udeleženci pohoda na 25 km (Oražem, Bricelj, Železnik) si nabirajo moči pred startom.
Tone Založnik in Vera Vinkovič — prvaka DO KTL v kegljanju za leto 1985
IMS kegljišču Maksa Perca v Ljubljani se je sredi meseca aprila odvijalo prvenstvo DO KTL v kegljanju za moške in ženske.
To tekmovanje je bilo obenem tudi izbirno za športne igre papirni-čarjev SR Slovenije, ki bodo predvidoma 14. in 15. junija v Količevem.
Prvenstva DO KTL v kegljanju se je udeležilo 31 moških iz šestih tozdov ter samo 5 žensk, kar pa je izredno malo za ženski spol.
Tekmovalec-ka, je metal po 50 lučajev v polno in 50 lučajev na čiščenje. Moški so tekmovali na težkih stezah s plastičnimi keglji, do-čim so ženske metale na prvih dveh stezah, ki so nekoliko lažje.
Največ tekmovalcev in največ uspeha so imeli tekmovalci iz tozda Kartonaža Rakek, ki so osvojili prvih sedem mest ter prvo in drugo mesto v ekipnem delu tekmovanja.
Med moškimi posamezno je po pričakovanju osvojil prvo mesto Tone Založnik iz tozda Kartonaža Rakek. Dosegel je 444 podrtih kegljev ter prepričljivo premagal ostale konkurente.
V konkurenci žensk je najboljšo formo prikazala Vera Vinkovič iz tozda Kartonažna Ljubljana, do-čim so v ekipni konkurenci zmagale tekmovalke iz DSSS in to z razliko dveh kegljev.
Pričakovali smo še udeležence iz drugih tozdov /Lepenka, Tika, Pako, DSSS/, žal pa jih ni bilo na to tekmovanje, čeprav so bili pravočasno obveščeni.
Tekmovanje je bilo odlično organizirano, saj je potekalo nemoteno in po urniku.
Trije prvoplasirani v moški in ženski konkurenci so prejeli medalje, prve tri uvrščene ekipe v moški in prva ekipa v ženski konkurenci pa so prejeli pokale.
REZULTATI:
MOŠKI:
1.	ZALOŽNIK Tone
2.	PUNTAR Julijan
3.	MULEC Stane
4.	UDOVIČ Franc
5.	REPEŽ Tone
6.	PUNTAR Andrej
7.	ČEKADA Daniel
8.	MEDVED Leopold
9.	KOVAČEVIČ Dragan
Kartonaža Rakek I. Kartonaža Rakek I. Kartonaža Rakek I. Kartonaža Rakek 11. Kartonaža Rakek II. Kartonaža Rakek II. Kartonaža Rakek II. Kuverta Ljubljana Kartonažna Ljubljana I.
444 kegljev 415 kegljev 414 kegljev 394 kegljev 393 kegljev 390 kegljev 387 kegljev 372 kegljev 364 kegljev
Dobro usmerjena krogla vodje kegljaške ekipe tovariša BONČE ....zadetek v polno.
In tako pred desetimi leti — Glasilo KTL 1-2/75
S prvenstva KTL v kegljanju: od leve proti desni: Julijan Punter, Leopold Medved in Matjaž Vidic
10.	BUČAR Janez
11.	VIDIC Matjaž
12.	VIDIC Marjan
13.	MEKINA Peter
14.	MUSEC Peter
15.	PEZDIRC Andrej
16.	PERČIČ Milan
17.	PEROŠA Karel
18.	BJELAJAC Dimitrij
19.	ERŽEN Zdravko
20.	LEGEN Roman
21.	NOVAK Lojze
22.	FRELIH Martin
23.	ŠOLAR Ivan
24.	KUSTERLE Zvone
25.	DIVJAK Jože
26.	MEDVED Rihard
27.	MENARD Marjan
28.	TROHA Marjan
29.	MARC Daniel
30.	SLADIČ Jovo
31.	GOLOBIČ Zdravko
Kartonaža Rakek I. Kuverta Ljubljana I. Kartonažna Ljubljana I. Kartonaža Rakek lil. Valkarton I.
Kuverta I.
J e I p I a st I.
Kartonaža Ljubljana I.
J e I p I a st I.
Jelplast I.
Kartonažna Ljubljana I. Kartonažna Ljubljana II. Jelplast I.
Jelplast 11.
Kartonažna Ljubljana II. Kuverta I.
Kartonažna Ljubljana II. Valkarton I.
Kartonažna Ljubljana II. Valkarton I.
Kartonažna Ljubljana III. Valkarton I.
357 kegljev 353 kegljev 349 kegljev 340 kegljev 338 kegljev 338 kegljev 338 kegljev 331 kegljev 331 kegljev 328 kegljev 320 kegljev 316 kegljev 314 kegljev 313 kegljev 313 kegljev 312 kegljev 310 kegljev 308 kegljev 300 kegljev 296 kegljev 291 kegljev 221 kegljev
X
X
X
X
X
X
X
ŽENSKE:
1.	VINKOVIČ Vera
2.	GLADEK Vlasta
3.	VRHOVEC Vida
4.	KRAŠEVEC Cveta
5.	MEJAČ Darja
EKIPNO - MOŠKI:
Kartonažna Ljubljana
DSSS
DSSS
Kartonaža Rakek Kartonažna Ljubljana
1.	KARTONAŽA RAKEK I.
2.	KARTONAŽA RAKEK II.
3.	KUVERTA LJUBLJANA
4.	KARTONAŽNA LJUBLJANA I.
5.	JELPLAST KAMNA GORICA
6.	KARTONAŽNA LJUBLJANA II.
7.	VALKARTON LOGATEC
321 kegljev 295 kegljev 278 kegljev 257 kegljev 250 kegljev
1630 kegljev 1564 kegljev 1375 kegljev 1364 kegljev 1311 kegljev 1239 kegljev 1163 kegljev
ŽENSKE - EKIPNO:
1.	DSSS
2.	KARTONAŽNA LJUBLJANA
3.	KARTONAŽA RAKEK
573 kegljev 571 kegljev 257 kegljev
(oznaka X = boljše čiščenje).
M. P.
Majska srečanja KS Ljubljana — Tabor
Letošnja Majska srečanja na Taboru bodo posvečena praznikom v mesecu aprilu in maju ter 40. letnici osvoboditve. Trajala bodo od 13. do 24. maja 1985. Organizacijski odbor je v dogovoru s predsedstvom KK SZDL pripravil program, v katerega so kot doslej zaje-
te kulturne, športne in druge prireditve na Taboru in na Vačah. Program je sestavljen v skladu s predlogi, ki smo jih prejeli od drugih KS, delovnih organizacij, ustanov in drugih, ki naj bi sodelovali v prireditvah in tekmovanjih.
Prireditve naj bi se začele v ponedeljek 13. maja s koncertom in nastopom folkloristov na ploščadi pred Domom upokojencev, nadaljevale naslednje dni s športnimi tekmovanji na igrišču TVD Partizgp ter kulturnimi in drugimi prireditvami v dvorani KS in dvorani Doma učencev na Taboru. Prireditve bi zaključili 24. maja z usklajeno prireditvijo pred Domom upokojencev, kjer bi podelili priznanja tekmovalcem, izžrebali dobitke
obiskovalcem prireditev in pripravili zabavo za starejše in mlajše krajane, seveda v skladu z zabavo stanovalcev Doma upokojencev. Razen prireditev, v katerih bodo sodelovali tudi učenci OŠ Ledina, Doma učencev na Taboru, društvo invalidov, godba milice, ansambel JLA in drugi, bomo 19. maja pripravili srečanje na Vačah, kjer bodo v programu sodelovali tudi domačini.
M. P.
Plan športno-rekreativnih akcij za maj in junij
S športno—rekreativnimi akcijami in prireditvami bomo nadaljevali v mesecu maju in juniju po predvidenem programu.
Za vse tiste, ki jih zanimajo rekre-ativne akcije, jih moramo obvestiti, da bo v teh dveh mesecih več kot dovolj, tako, da se bo morda včasih sploh težko odločiti kam bi Se vklopil v športno rekreativno dejavnost.
Tako bo na sporedu prvenstvo DO KTL v balinanju in streljanju za moške in ženske. V začetku maja se bomo udeležili Pohoda po poteh partizanske Ljubljane. V mese-cu maju se bomo z raznimi ekipa-
mi vključili v KS Ljubljana Tabor v razna športna tekmovanja. Za ljubitelje planin, pa bomo organizirali izlet na BOČ/Poljčane/.
Sindikalna organizacija tozda Kar-tonažna Ljubljana pripravlja tradicionalno športno srečanje z Istra -grafiko iz Rovinja.
Sredi junija pa bodo še športne igre papirničarjev v Količevem, ter odbojkarski turnir v Logatcu.
Skratka — za vse bo poskrbljeno, želeli bi le to, da se v čim večjem številu udeležite teh športno rekreativnih akcij o katerih boste sproti obveščeni.
Tone Založnik — prvak v keg-Tjaju
Ni iz mojega zelnika. Je glas baze, tozdovske: če bomo prodali počitniški dom v Fiesi, potem kupimo dom na Škofljici.
Ideja sploh ni neumna, če drugega ne, bo vsaj zasedenost boljša in to Preko celega leta.
*
Najprej nas je BAVER "okrucifik-sal" zaradi slabe kvalitete, naše
namreč.
To je slabo.
Potem nam je ponudil svoj — Ba-Verjev aspirin, ki je znan po kvaliteti, njihovi namreč.
To je dobro.
Aspirin prežene bolečino, vzroka glavobola pa ne.
To pa je slabo.
Da se molznost krav poveča, če jim predvajamo primerno glasbo, je ugotovilo že več resnih raziskovalnih institucij. To spoznanje upoštevajo že neuki kmetje, le pri nas se nikakor ne moremo odločiti, da bi Romana (tistega, ki vrti plošče in kasete na referendumske
dneve) tonamensko obvestili. Možakar bi, na osnovi znanih znanst-veno-glasbenih spoznanj lahko izboljšal molznost, pardon, razpoloženje na dan referenduma.
*
Za Avstrijce je še vedno sporno izvajanje 7. člena pogodbe; tu stran meje pa je sporna že sama formulacija sklepa številka 7 delavskega sveta DSSS, kaj šele realizacija.
V času, ko smo se odločali o nakupu nove računalniške opreme za tovarno, smo si na domovih ustvarili že takšen računalniški potencial, da le-ta presega tovarniške potrebe.
*
ŽELELI STE REČI, PA JE ZA MAJSKE DNEVE TO POVEDAL Ivan MINATTI
TERMITNJAK
NEKOGA moraš imeti rad, pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen,
nekomu moraš nasloniti roko na ramo,
da se, lačna, nasiti bližine, nekomu moraš, moraš, to je kot kruh, kot požirek vode, moraš dati svoje bele oblake, svoje drzne ptice sanj, svoje plašne ptice nemoči
—	nekje vendar mora biti zanje gnezdo miru in nežnosti—, nekoga moraš imeti rad,
pa čeprav trave, reko, drevo ali kamen—
ker drevesa in trave vedo za samoto
—	kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo —, ker reka ve za žalost
—	če se le nagne nad svojo globino—,
ker kamen pozna bolečino
—	koliko težkih nog
je že šlo čez njegovo nemo srce —, nekoga moraš imeti rad, nekoga moraš imeti rad, z nekom moraš v korak, v isto sled—
o trave, reka, kamen, drevo, molčeči spremljevalci samotnežev in čudakov, dobra, velika bitja, ki spregovore samo, kadar umolknejo ljudje.
• Tovariši, samo dva suha se laljko še prijavita za letovanje v našem počitniškem domu...! -
Tako pred desetimi leti v glasilu KTL. Danes pa lahko trdimo, da smo 01nogo na boljšem
PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA 4/85 - APRIL
Uredniški odbor je odločil, da za praznično prvomajsko nagradno križanko, ki je objavljena v tej številki Glasila podvoji običajne nagrade tako, da bo med pravilnimi rešitvami izžrebanih 5 nagrajencev:
1.	nagrada
2.	nagrada
3.	nagrada
4.	nagrada
5.	nagrada
1.600,00	din 1.000,00 din
800.00	din
600.00	din
400.00	din
Rešitev prvomajske nagradne križanke oddajte osebno ali pošljite po pošti z oznako PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA na naslov:
KTL — Samoupravne zadeve in informiranje, 61000 Ljubljana, Čufarjeva 16, najkasneje do 15. maja 1985.
Uredništvo
REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE Št. 3/85
VODORAVNO:
bp, vsebina, aeronavtik, rtina, ar, Be, žir, vrh, Kartonažna tovarna, kiparstvo, Anaksimen, roža, tnala, Isar, Ane, Dare, Adam, LDP, kontra, JJ, Anet, Dario, Vis, Ike, Esma, AA, ila, Basra, paket, avizo, KL, Al, Matjaž, reprezentant, Tsavo, rariteta, OM, termos, oksid, II, Gorazd, očka, ars, rakle, JNA, zajedalec, vata, Eak, aerodrom, Pat, sla, sat, med, lata, portir, TP, del, BS, los, ena, kopilot, armada, Atlantida, Saraceni, tir, idol, ustaš, žanr, TAS, IO, obala, AN, Ban, Oka, KS, sraga, želar, Ra, TU, Art, ME, tiralice, apikul-tura, Jakut, Izabela, abnormalnež, Itaka, Kekec, Makao, IAS, Am, R, ura, ŠT, TAM, sankanje, LL, rtič, Erika, AOP, Irak, TS, kare.
Žrebanje zadnje križanke smo izvedli v četrtek, 18. aprila v prostorih PZD Načrtovanje in spremljanje tekočega gospodarjenja na Trubarjevi cesti v Ljubljani. Odziv na reševanje je bil ponovno večji saj smo prejeli 89 rešitev. Tudi izpad zaradi nepravilne rešitve pri izžrebanih ni bil velik, ker so izpadli le Drago Rot in Cvetka Perme iz DSSS in Branko Puntar iz Kartonaže Rakek.
Nagrade za pravilno rešitev prejmejo:
1. nagrada	Medvešek Alenka
800-din	DSSS
2. nagrada	Kure Martina
500 - din	Kuverta Ljubljana
3. nagrada	Jesih Tanja
400,— din	DSSS
4. nagrada	Petrič Marija
300,— din	TOZD Kartonažna
	Ljubljana DE-30
5. nagrada	Ravnik Vera
200,-din	upokojenka, Slap 6
	64290 Tržič
	M. S.
Praznična nagradna križanka
GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHA JA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENIŠA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD, DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK MILAN SEME; TISK KTL TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 INT. 208.