GLASILO
ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TRBOVLJE
LETO Vlil. JUNIJ 1972
ŠTEV. J
OB DNEVU RUDARJEV
Leto 1972 naj bi veljalo, po splošni oceni, za leto pomembnih sprememb v našem razvoju druž-beno-ekonomskih odnosov. Če se ozremo okrog sebe, potem ugoto-viimo, da smo v močnem toku, ki prinaša nekaj novega, nekaj, kar je bilo kot etapa v našem razvoju vedno pričujoče.
Če praznujjemo dan rudarjev kot praznik v spomin na boj za dosego osnovnih pravic v življenju, potem ga praznujemo danes v smislu stalnega prizadevanja za uresničevanje dejanskega vpliva delavskega razreda na družbenoekonomska dogajanja v našem razvoju.
Danes ni časa za omahovanje, za dvome v to, ali se nam bo posrečilo in ali smo sposobni ustvar-
Čestitka maršalu TITU
Osrednji delavski svet našega podjetja, je na svojem zasedanju, dne 24. maja 1972, odposlal maršalu 'Jugoslavije Josipu Brozu — Titu, ob njegovem rojstnem dnevu, naslednjo brzojavno čestitko:
Dragi tovariš Tito!
Ko praznujete 80-letnico rojstva, se spominjamo vse Vaše revolucionarne poti in ogromno opravljenega dela v korist delavskega razreda Jugoslavije. Hvaležni smo Vam na doslednem vztrajanju svobodnih odnosov v naši družbi, povezanih z razvojem samoupravljanja in doslednih odnosov socialistične demokracije.
Člani osrednjega delavskega sveta Vam želimo v imenu vse delovne skupnosti ob Vašem prazniku, ki je tudi naš, še mnogo let plodnega dela v dobrobit celotne jugoslovanske skupnosti in še posebej delavskega razreda Jugoslavije.
jati takšne odnose. Še vedno se je izkazalo, da resnica ter zdrava, pogumna, odločna in pretehtana usmeritev najdeta podporo vseh zdravih sil naše družbe.
Tako je tudi pri nas, v našem podjetju. Zavzeto se moramo spoprijemati z vsemi problemi, ki terjajo novo, ki nas morajo voditi k izpopolnjenim odnosom tako v naši organizaciji, kot tudi v zavesti vseh članov kolektiva. Nihanja v uspehih, ki so že več ali manj pravilo, nas ne smejo spraviti v malodušje, v popuščanje in odstopa-
nje. Potrebno je zbrati še več moči za uresničevanje vseh nalog, ki so v korist tako skupnosti, kakor tudi vsakega člana kolektiva.
čestitam vsem članom kolektiva ob letošnjem rudarskem prazniku in želim »Srečno« vsem skupaj in vsakemu članu kolektiva posebej z željo, da bi vsa nadaljnja prizadevanja in rezultati služili v dobrobit posamezniku im celotnemu kolektivu Zasavskih premogovnikov!
Glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
Poskusno vgrajevanje panelnih betonskih blokov na obratnem dvorišču rudnika Trbovlje	Foto Milan Cerinšek
VSEM ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI ZASAVSKIH PREMOGOVNIKOV TOPLO IN PRISRČNO ČESTITAMO OB LETOŠNJEM DNEVU SLOVENSKIH RUDARJEV! POSEBEJ PA ŠE ČESTITAMO ZA DAN BORCA 4. JULIJA VSEM UDELEŽENCEM NOB!
TITO znova
Dne 15. maja it. 1. je zvezna skupščina vseh zborov, vnovič podelila maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, red narodnega heroja. Ta red mu je ipodelila na predlog vseh jugoslovanskih narodov, številnih delovnih organiizaoij, druž-beno-(po.Mitičnih orgainizaaij in mnogih občanov iz vseh republik, za zasluge za ustvaritev in razvoj SFRJ, bratstva in enotnosti ter e-nakoipravnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, zlasti delovnih ljudi in samoupravne socialistične družbe, z delavskim razredom kot vodilno silo za zaščito pridobitev socialistične revolucije, organizati-ie in izpopolnjevanje sistema splošne ljudske obrambe in utrditev neodvisnosti. K vnovični podelitvi reda narodnega heroja, čestita maršalu Titu celotna naša delovna skupnost. Med predlagatelji je bila tudi naša delovna skupnost.
Ob tej priliki dajemo morda ne-nopoln pregled obiskov maršala Tita v naših krajih:
narodni heroj
1)	Po doslej znanih podatkih je Tito prvič obiskal naše kraje, ko je v januarju 1940 vodil na Vrheh nad Trbovljami, konferenco slovenskih komunistov.
2)	Dne 24. novembra 1948 je Tito obiskal Trbovlje. Najprej si je ogledal osrednje rudniške delavnice, vključno z (novozgrajeno halo (isedaj STT), nato pa se je napotil na jamski obrat rudnika Trbovlje, kjer je spregovoril več tisoč glavi množici rudarjev in drugiim občanom, o nalogah socialistične izgradnje. Krajši razgovor je imel s političnim aktivom v času kosila v dvorani rudniške restavracije.
3)	Dne 26. aprila 1961 ,se je po povratku iz afriških držav Tito u-stavil na železniški postaji v Trbovljah, kjer je govoril zbrani množici o Vtisih iz tega potovanja. Na železniški postaji ga je sprejela in pozdravila več tisoč glava množica.
4)	Dne 4. septembra 1967 je Tito
uradno obiskal Trbovlje, naj-preje je obiskal Vrhe in Čebine, nato pa je bil svečano sprejet pred spomenikom padlih v boju za Orjuno, na Ulici 1. junija v Trbovljah, nasproti delavskega doma. Takoj za tem je govoril zasavskemu političnemu aktivu v predavalniioi delavskega doma. Pri povratku je obiskal še Zagorje, kjer ga je sprejela več tisoč glava množica, skupno z mladinskim pevskim zborom Vesna.
5) Dne 14. oktobra 1968 je Tito o-biskal Hrastnik in hrastniška podjetja. V rudniški čakalnici v Hrastniku so ga pozdravili tudi naši rudarji in mu izročili v spomin radarsko svetilko. Kasneje se je udeležil še prostega razgovora v Čečah:
Morda je ta pregled napopoiln, zato naprošamo bralce našega glasila, da nas opozore še na kak drag Titov obisk v naših 'krajih.
Finančno poslovanje ZPT
S finančnim načrtom za leto 72 smo v osnovni dejavnosti način zajemanja in obračunavanja stroškov spremenili. Iz obračunov rudnikov smo izločili pomožne in stranske obrate ter skupne službe. Za le-te sestavljamo posebne obra-
Glavni direktor Alber Ivančič, dipl. inž- rud., je na 1. zasedanju osrednjega delavskega sveta ZPT v mandatni dobi 1912174, obrazložil finančni načrt podjetja za leto 1912 Foto inž- Tone Bregant
čune, njihove storitve pa se izkazujejo v obračunih rudnikov kot materialni stroški. V okviru rudnikov vodimo naslednje dejavnosti:
—	proizvodnja in prodaja premoga
—	investicije, velika popravila m raziskovalna dela v lastni režiji
—	razne storitve
—	samski domovi
—	zemljiška posest
—	nakladanje premoga in prevozi pd lastni železnici
—	pralnica in kotlarna v Hrastniku.
V obračunih rudnikov zasledujemo celotni dohodek, njegovo delitev in finančni rezultat za vsako omenjenih dejavnosti.
Za skupne službe, ki služijo direktno proizvodnji premoga, pa sestavljamo posebne preglede in kot že omenjeno, obravnavamo celotne stroške teh obratov kot materialne stroške rudnikov v ustrezni višini. Tu gre za naslednje obrate:
—	separacija Trbovlje
—	separacija Zagorje
—	skupni prevoz
—	jalovišče
—	upravna in prodajna režija.
Za razliko od • prejšnjega leta smo izločili iz rudnikov laboratorij in obe žagi, za katere sedaj sestavljamo posebne obračune doseganja in delitve dohodka. Kot posebni element realizacije in stroškov pa so še izredni dohodki in izdatki.
Pripomniti moram še to, da so za elektrostrojni obrat (ESO) vpeljali v tem letu samostojno knjigovodstvo. Prav tako smo izločaiU iz knjigovodstva GRAMAT obračun toplarne Trbovlje in tudi zanjo nastavili samostojni knjigovodski obračun.
Smatral sem za potrebno, da s tem kratkim pojasnilom obrazložim, pred prehodom na tolmačenje obračuna za prve štiri mesece 1972, razlike med dosedanjim in novim načinom evidentiranja dohodkov in stroškov za lažje razumevanje nadaljnjih dzvajanij.
OSNOVNA DEJAVNOST
Rudnika Hrastnik in Trbovlje sta tako proizvodni kot finančni načrt v razdobju januar—april 72 uspešno dosegla, dooim izkazujemo na rudniku Zagorje v obeh pogledih, negativni rezultat. V odstotkih izkazano doseganje finančnega načrta, pokaže naslednjo sliko:
Hrastnik Trbovlje Zagorje Skupaj	Toplarna Trbovlje
celotni dohodek	104,6	114,9	93,8	103,7
materialni stroški	92,0	113,3	97,7	97,5
dohodek	121,3	1/16,5	90,2	108,4
obveznosti iz dohodka	139,2	121,7	105,2	126,1
dohodek za razdelitev	119,1	115,9	88,3	106,3
brutto osebni dohodki	122,0	100,7	103,5	107,6
družbene službe	100,0	100,0	100,0	100,0
ostanek za Sklade	104,2	272,6	— 394,5	89,2
Začasni	obračun in primerjavo
z načrtom smo lahko sestavili šele ob koncu aprila, ker so nam bili šele takrat znani vsi elementi prodajnih cen in proizvodnih stroškov
načrtovano
Hrastnik
—	bruto	9,656.300,00
—	družbene službe	187,300,00
—	ostanek	za sklade 1,598.100,00
Skupaj j	11,441.700,00
saj je bil finančni načrt sprejet na 1. zasedanju novega osrednjega delavskega sveta, dne 24. aprila 1972.
Planirano delitev dohodka so dosegli rudniki in skupne službe z n as 1 ednj j imi z nes ki:
doseženo
11.778.600.00
187.300,00
1,666.000,00
13.631.900.00
razlika
2.122.300.00
67.900,00
2.190.200.00
Trbovlje
—	bruto OD	8,255.600,00
—	družbene	službe	123.700,00
—	ostanek za	sklade	813.400,00
Skupaj	9,192.700,00
8.313.100.00
123.700,00
2.217.800.00
10,654.600,00
57.500,00
1.404.400.00
1.461.900.00
Zagorje
—	bruto OD	11,584.000,00
—	družbene službe	125.300,00
—	ostanek za	sklade	464.300,00
Skupaj	12,173.600,00
11,995.000,00
125.300,00
—1,367.500,00
10,752.800,00
411.000,00
—1,831.800,00
—1,420.800,00
Skupne službe
—	bruto OD	8,447.700,00
—	idružbene službe	—
—	ostanek za	sklade	—
Skupaj	8,447.700,00
8,756,600,00
49.400,00
8,806.000,00
308.900.00
49.400,00
358.300.00
Osnovna dejavnost skupaj
—	bruto OD	37,943.600,00
—	družbene službe	436.300,00
—	ostanek za	sklade	2,875.800,00
Celokupno	41,255.700,00
40.843.300.00
436.300,00
2,565.700,00
43.845.300.00
2.899.700.00
— 310.100,00
2.589.600.00
Rudnika Hrastnik in Trbovlje izkazujeta pozitivni rezultat pri premogu in storitvah, dočim so vse druge preje naštete dejavnosti negativne. Rudnik Zagorje je uspešen le pri obračunu storitev in prevozov po železnici, pri vsem drugem ima negativni rezultat.
V skupnih službah so zajeti tudi izredni dohodki in izdatki. Skupne službe (obe separaciji, jaloviišče, skupni prevoz in upravno-prodaj.na režija) izkazujejo svojo realizacijo v višini vseh dejanskih stroškov (lastna cena) in nimajo nobenega pozitivnega ali negativnega ostanka dohodka. Prikazan ostanek predstavljajo naslednje postavke:
____________________________v_ dinarjih
izredni dohodki	235.400,00
izredni izdatki 125.600,00 negativne razlike:
—	laboratorij 14.700,00
—	žaga Trbovlje 14.300,00
—	žaga Zagorje 31.400,00 186.000,00 saldo —
pozitivna razlika	49.400,00
Elektrostrojni obrat Trbovlje
Ta s celotnim dohodkom presega načrtovana predvidevanja, je pa tudi materialne stroške prekoračil. Vendar pa so drugi elementi lastne cene izpod načrtovanih zneskov tako. da izkazuje elektrostrajni obrat naslednji finančni rezultat ožinama doseganje načrta:
doseženo % din načrta
celotni dohodek	4,498.000,00	104,9
material, stroški	2,570.200,00	115,4
dohodek	1,927.800,00	93,5
obveznosti iz doh.	137.800,00	85,8
doh. za razdel.	1,790.000,00	94,2
bruto OD	1,616.900,00	90,3
bruto skladi	173.100,00	157,8
Pri tem obratu obveznosti do družbenih služb ne izkazujemo, ker smo vpeljali samostojno knjigovodstvo v tem letu, za osnovo omenjenih obveznosti pa nam služijo dosežki v preteklem letu.
Glede na premajhno izkoriščanje zmogljivosti, je zaenkrat negativna. Izgledi so. da se bo glede na prijavljene in dejansko dobavljene količine toplotne energije (ki so precej nižje kot znašaljo od kuncev prijavljene potrebe), izkupiček povečal. To pa bo seveda bistveno vplivalo na končni finančrv rezultat. Tiinančni načrt je bil sestavljen na temelju pri j avl j enih potreb, temu ustrezno pa so bile izpeljane tudi. potrebne investicije, zmogljivosti pa niso bile dovolj izkoriščene, ker pač ni bilo tolikšne potrebe po. odvzemu, kot je bila prvotno prijavljena. Kupcem smo postavili zahtevo, da nam sporazumno ugotovljeni izpad -nadoknadiljo. Ko bo ta sporazum dosežen, bo stanje bistveno ugodnejše. Koncem aprila je doseganje finančnega načrta naslednje:
	doseženo din	% načrta
celotni dohodek	343.200,00	58,9
materialni stroški	307,100,00	67,1
dohodek	36.100,00	28,8
obveznosti iz doh.	15.900,00	68.5
doh. za razdel.	20.200,00	19,8
bruto OD	67.000,00	91,1
bruto skladi	-46.800,00	—
Stroj za transport in vgrajevanje panelnih blokov v Zgornjem VIJ. polju na rudniku Trbovlje. Stroj je izdelala tovarna Banske-stavby, Prievidza, ČSSR. Panelne bloke izdeluje betonarna na rudniku Hrastnik. Na fotografiji del proge, per-manizirane s panelnimi betonskimi bloki v jami rudnika Trbovlje.
Foto inž- Tone Bregant
Obrat za specialna rudarska dela Doseganje in delitev dohodka:
Neproizvodne dejavnosti
Na domačih gradbiščih dela obrat za specialna rudarska dela z izgubo, ikii je naj večja v Nikšiču. Naši zahtevi za spremembo cen je biilo le delno ustreženo. Negativni rezultat je tudi pri zaključnih delih na gradbišču cementarne Trbovlje, vendar bo tu končni rezultat ugoden. Slabši finančni rezultati so še na gradbiščih tega obrata na -rudniku Zagorje. Vsa druga gradbišča: Š upi j a Stiijena, S trni os tem, Idrija in na drugih rudnikih ZPT, so finančno uspešna, vendar pa boljši rezultat na teh naštetih ne pokriva celotne izgube negativnih del v Črni Gori, cementarni in Žaganju. Z deviznim prelivom gradbišč v ZR Nemčiji in Šviioi je izguba v celoti pokrita' ter preostane še del dohodka za sklade, vendar pa ne v predvideni višini. Končna pozitivna razlika (ostanek dohodka za bruto sklade) je:
din
—	neto devizni priliv 1,925.700,00
—	saildo izgube na
gradbiščih SFRJ 621.000,00 ostane pozitivna
razlika	1,304.700,00
celotni dohodek material, stroški dohodek obvez, iz doh. doh. za razdal, bruto OD družbene službe bruto skladi
%
din načrta
9.640.400.00	94,3
2.804.700.00	81,2
6.835.700.00	100,9
520.400,00	93,7
6.315.300.00	101,5
4.961.100.00	114,5
49.500,00	100,0
1.304.700.00	71,0
Za leto 1972 smo vnesli v finančni načrt tudi predviden učinek dal na gradbiščih v inozemstvu.
Obrat za proizvodnjo gradbenega materiala — GRAMAT
Glede na sezonski značaj dela 'te delovne enote, še me moremo izkazovati pozitivnega uspeha. Po obračunu za razdobje januar — apnil 1972 sta poslovanje uspešno zaključila le betonarna Trbovlje in kamnolom Borovnik. Z nastopom gradbene sezone se bo stanje bistveno spremenilo. Finančni načrt za štiri mesece smo dosegli z naslednjimi indeksnimi številkami:
celotni dohodek matenialni stroški dohodek
obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev bruto OD družbene službe bruto skladi
Nesoglasje ostanka dohodka v
Hrastnik	Trbovlje	Zagorje	Skupaj
90,0	78,9	77,1	79,6
156,2	84,7	130,2	95,6
26,1	73,3	56,9	66,0
48,5	92,7	49,1	81,0
23,3	71,0	57,6	64,3
78,8	82,4	76,0	80,6
—	100,0	100,0	100,0
je naslednje:
načrtovano
doseženo
•razlika
Rudarski šolski center, menze in počitniški domovi imajo končni rezultat negativen, vendar se bo tudi pri teh v naslednjih mesecih situacij" a spremenila na boljše. V posameznih enotah smo dosegli naslednji končni finančni rezultat:
(v din)
Rudarski šolski center — 104.600,00 Menze:
Hrastnik	16.600,00
Trbovlje — 15.000,00 Zagorje	51.800,00 + 53.400,00
P o č .11 n ii š ki do :m o vi:
Rab	—	10.400,00
Crikvenica — 1.700,00 Partizanski
vrh	—	12.300,00 — 24.400,00
Skupaj	—75.600,00
Pni rudarskem šolskem centru je prikazana izguba' prehodnega značaja, saj moramo pri tej enoti z zaključnim računom -izravnati dohodke in izdatke.
Meniti v Hrastniku in Zagorju sta končali obravnavano obračunsko dobo uspešno, d očim izkazuje menza v Trbovljah negativni končni En anioni rez-uitat. Menza v Trbovljah dela ižhtjučno za člane naše delovne skupnosti, drugi dve menzi pa imata precej tuljih abonentov (tople malice za delavce drugih podjetij). V tem je glavni ražlog nastali izgubi v Trbovljah, ker so cene obrokov hrane na vseh treh mestih enake.
Dohončni finančni rezultat počitniških domov bomo lahko ugotovili šele z letno bilanco, saj se sezona še -ni pričela. Izkazana izguba, ki dejansko ni izguba, se nanaša predvsem na pripravljalne stroške za počitniško sezono.
Hrastnik
Trbovlje
Zagorje
Skupaj
— 13,000,00
96.900.00
23.300.00 107.200,00
Avtopark
Ta enota posluje uspešno, kar je razvidno iz prikazanega pregleda doseganja finančnega načrta:
doseženo % -din načrta
celotni dohodek material, stroški dohodek obvez, iz doh. doh. ra razdal, bruto OD družbene službe bruto skladi
2.075.700.00	99,5
968.200.00	106,2
1.107.500.00	94,4
126.800.00	122,2
980.700.00	93,3
859.200.00	90,2 5.900,00 100,0
115.600.00	124,2
Vse proizvodne dejavnosti skupaj so dosegle v času od 1. 1. do 30. 4. 1972 naslednje doseganje in delitev celotnega dohodka:
—	70.500,00
—	32.400,00
—	39.900,00 —142.800,00
—	57.500,00 —129.300,00
—	63.200,00 —250.000,00
doseženo % din načrta
celotni doh. 103,320.300,00 101,8 material, stroški 42,203.700,00	97,0
dohodek	61,1-16:600,00	105,4
obvez, iz doh. 7,265.900,00 120,3 doh. za razdel. 53,850.700,00 103,7 bruto OD	49,381.300,00	106,5
družbene službe 499.900,00 100,0 bruto skladi 3,696.500,00	78,6
Delitev dohodka v %:
0
1
P>
O
C5
C
O
§
1
TJ
bruto osebni dohodki 89,3 družbene službe-	1,0
ostanek za bruto sklade 9,7
91,7
0,9 Jeklena tesarba križišča v polju 7,4	Pola j na rudniku Trbovlje
Foto Milan Cerinšek
Zaključek
V vseh dejavnostih je razdeljen
celotni dohodek materialni stroški dohodek
obveznosti iz dohodka dohodek za razdelitev bruto OD družbene službe bruto skladi
Delitev dohodka v %:
—	bruto OD
—	družbene službe
—	bruto skladi
Za isto razdobje dajemo tudi pregled povprečnih mesečnih osebnih dohodkov, čeprav primerjava na povsem realna. V prikazanih
delovna enota___________________
Hrastnik
Trbovlje
Zagorje
Skupni prevoz
Separacija Trbovlje
Separacija Zagorje
SRD
BMotro obrat
Delavnica Hrastnik
Nabavni oddelek
Uprava ZPT
Osnovna dejavnost
OSRD
Avtopark
GRAMAT
Toolarna
ZPT
celotni dohodek v primerjavi z istim razdobjem 1971 takale:
MV/I197H	I-IV/1972	%
86,945.600,00	107,030.500,00	123,1
32,144.200,00	44,667.300,00	139,0
54,801.400,00	62,363.200,00	113,8
7,245.200,00	7,37,1.200,00	101,7
47,556.200,00	54,992.000,00	115,6
43,457.700,00	50,598.200,00	116,4
475.700,00	499.900,00	105,1
3,622.800,00	3,893.900,00	107,5
91,5	92,0	100,5
1,0	0,9	90,0
7,5	7,1	94,7
poviprečkih so	izplačam osebni do-	
hodiki za dejansko opravljene de-		
iavnike, t. j. brez nadomestil za letne dopuste, državne praznike in boleznine. Ti znašajo:
I-I V/1971	I-IV/1972	,%
1.780,80	2.081,80	116,9
1.712,16	2.062,43	120,0
1.687,44	1.978,30	117,2
1.557,36	1.849,05	118,7
1.398,72	1.733,73	124,0
1.383,13	1.636,14	118,3
1.450,80	1.707,27	117,7
1.572,72	1.764,45	112,2
1.530,48	1.924,90	125,8
1.472,16	1.685,29	114,5
1.911,12	2.182,47	114,2
1.716,00	1.973,81	115,0
1.935,36	2.344,10	121,1
1.410,24	1.940,02	137,6
1.442,16	1.594,08	110,5
—	2.093,38	—
1.726,32	1.997,21	115,7
javah in prijavah naših dolžnikov je nastala za nas pozitivna razlika
13,827.000,00 din. Tega zneska pa še nismo v celoti prejeli, ker je nekaj naših dolžnikov trenutno plačitln > nesposobnih in imajo blokirane žiro račune. Objava prvega obveznega pobota s strani službe družbenega knjigovodstva, na po Tagi katerega smo morali prijaviti nesporne dolgove, ki so zapadli v plačilo do 15. 3. 1972, je povzročila, da so tisti naši kupci, ki so obveznosti prijavili, enostavno prenehali s plačili. Vendar to ni bilo samo pni nas, temveč je bil to splošni pojav v vsej državi. Kljub predpisanim . kaznim, pa vsi dolžniki svojih obveznosti sploh niso prijavili za poravnavo s kompenzacijo in seveda tudi ne plačali. Zaradi te obvezne prijave dolgov je znašal izpad priliva denarja v marcu v našem primeru več kot 10,000.000,00 din (1 milijarda starih dinarjev), kar nam skoraj zadošča za kritje enomesečnih osebnih dohodkov. Po opravljena kompenzaciji, ki pa še mi v celoti zaključena, pa dolgovi naših kupcev zopet naraščajo. Za ilustracijo navajam le nekaj številk o terjatvah do kupcev premoga:
od tega
vse fakture dospele v plačilo
1.1.1972 30,764.000,00 16,704.000,00 31. T. 1972 32,046.000,00 15,535.000,00
V povprecku leta 1971 je pri GRAMAT-u upoštevana tudi toplarna Trbovlje, zaslužke za leto 1972 pa izkazujemo za to delovno enoto posebej. Zaradi tega indeksa številka za GRAMAT ni popolnoma točna, dejansko je višja.
Iz primerjave doseganja in delitve celotnega dohodka ter dohodka v prvih štirih mesecih deta 1971 in 1972 opazimo, da so materialni stroški narasli več kot pa celotni dohodek. To se pravi, da beležimo procentualno višji porast nabavnih cen reprodukcijskega materiala, raznih storitev in amortizacije (revalorizacija osnovnih sredstev), kot pa je znašalo povečanje prodajnih cen naših proizvodov ter storitev. Pogodbene in zakonske obveznosti, ki se pokrivajo iz dohodka so nekoliko višje, vendar ne bistveno. Izdatki za bruto osebne dohodke so višji, kot je porast dohodka za razdelitev, zaradi tega so seveda za sklade namenjeni zneski, izraženi v odstotku nižji, kot znaša povečanje dohodka za razdelitev.
Družbene službe predstavljajo pogodbene zneske, ki jih odvajamo občinam za investicije v osnovno šolstvo.
Finančno stanje v pogledu likvidnosti se ni v ničemer izboljšalo, govorimo lahko le o poslabšanju. Naše terjatve do kupcev so iz dneva v dan naraščale tako, da smo bili ob vsakokratnem izplačilu o-sebnih dohodkov v zadregi, ker nismo vedeli. kje bi dobili denar za potrebno kritje. Pri tem moramo omeniti, da smo naleteli vedno na nopolno razumevanje tako Ljubljanske banke kot republiškega rezervnega sklada, ki sta nam pomagala s premostitvenimi krediti. Ta posojila pa so precej draga, saj ie zvišala banka s 1. 3. 1972 obrestno mero od 8 na 11 %, če posojila v dogovorjenem roku ne vmemo v celoti, pa moramo nlačati od nevrnjene vsote za prvih 30 dni zamude 4 %. za morebitno daljšo zakasnitev pa 6 % zamudne obresti.
Z novim zakonom o službi družbenega knjigovodstva je predmsa-na ndimanj dvakrat letno takoime-novana multilateralna kompenzacija. t. j. obvezna prijava vseh na določen dan zapadlih in neplačanih dolžnih računov. Na podlagi teh rmiiiav izpelje služba družbenega knjigovodstva pobotanje (kompenzacijo) obveznosti in teniatev v svo-rem elektronskem računalniškem centru v Beogradu. Po naših pri-
28.2.1972	37,234.000,00 20,241.000,00 31.3. 1972 48,697.000,00 33,116.000,00
30.4.1972	49,051.000,00 35,894.000,00
20.5.1972	41,285.000,00 23,437.000,00
Po zakonskih določilih bi morala biti izvršena multilateralna kompenzacija do 31. 3. 1972, vendar je bil prvi obrok izveden šele 13. 4. 1972 in to le za tiste terjatve in obveznosti, ki so se med seboj popolnoma obračunale. Za neopravljeno pobotanje pa je služba družbenega knjigovodstva izstavila posebne akcaptne naloge in jih pričela vnovčevati koncem aprila. To pa seveda le za tiste zneske, ki so imeli kritje na žiro računih obveznikov, t. j. dolžnikov. Naše podjetje je glavni dolg dobilo plačano šele 20. 5. 1972, t. j. s skoraj dvomesečno zamudo. Neporavnanih pa je, ob času pisanja tega prispevka, še vedno približno 2,700.000,00 din. Če bi naši kupci, kar velja predvsem za elektrogospodarstvo, plačevali fakture za premog vsaj približno v pogodbenem roku, ne bi bili za obratna sredstva nikdar v zadregi.
Roman Turnšek
Doseganje in poraba amortizacije
Koncem leta 1971 smo morali izvesti ponovno ocenitev osnovnih sredstev (revalorizacija). Z zakonskimi predpisi so bili določeni različni faktorji za preračun vrednosti, za rudarska dela pa smo lahko podražitev določili sami. Na teme-Aju nove osnove znaša predračun amortizacije 28,758.000,00 din. V -finančnem načrtu za leto 1972 je znesek amortizacije iza 788.000,00 din večji, ker smo računali tudi z amortizacijo -tistih osnovnih sred-
Skupaj doseženo v vseh delavnih enotah
Porabljeno:
—	redna zamenjava in nove nabave
—	udeležba pri kreditih
—	anuitete Manj porabljeno
Bančni kredit uporabljamo v tem letu le za izgradnjo II. faze toplarne v Trbovljah, od katerega je do tega trenutka porabljeno približno polovica. Neporabljeno amortizacijo uporabljamo za obra-
RUDNIK HRASTNIK
a)	doseženo
b)	porabljeno:
—	redna zamenjava dm nove nabave
—	anuitete
c)	manj porabljeno
RUDNIK TRBOVLJE
a)	doseženo:
b)	porabljeno:
—	redna zamenjava in nove nabave
—	anuitete
c)	manj porabljeno
RUDNIK ZAGORJE
a)	doseženo:
b)	porabljeno
—	redna zamenjava in nove -nabave
—	anuitete
c)	manj porabljeno
SEPARACIJA TRBOVLJE IN ZAGORJE
a)	doseženo
b)	porabljeno
—	redna zamenjava in nove nabave
—	anuitete
c)	več porabljeno
ŽAGA TRBOVLJE IN ZAGORJE
a)	doseženo
b)	porabljeno
—	za zamenjavo in nove nabave
c)	manj porabljeno
štev, kii bodo nabavljena tekom leta.
Če pustimo vnemar prenešeni znesek denarnih sredstev neporabljene amortizacije dz leta 1971 in upoštevamo za razdobje januar— april 1972, ne glede na dejansko plačane situacije dn fakture, samo obračun tega razdobja, dobimo naslednjo sliko o doseženih in porabljenih amortizacijskih sredstvih v proizvodnih delovnih enotah:
9,569.300,00	din
4.042.600.00
362.800,00
1.437.100.00	5,842.500,00 din
3,753.800,00	din
tna sredstva, ka nam jih glede na zelo slabo plačevanje obveznosti od naših kupcev silno priman-jku-je.
Po posameznih delovnih enotah smo dosegli in -porabili amortizacijo takole:
2,351.700,00	din
626.300.00
269.400.00	895.700,00 din
1,456.000,00 din
1,634.200,00	din
837.700.00
197.800.00	1,035.500,00 din
598.700,00	din
2,725200,00	din
908.000,00
257.100,00	1,165.100,00 din
1,560.100,00	din
1,598.800,00	din
1,407,600,00
429.300,00	1,836.900,00 din
238.000,00 din
15.100,00	din
6.200.00	din
8.900.00	din
O TOZD v ZRT
Za zaključek številnih referatov, člankov in razprav na vseh ravnah, nam daje prepis XXI. ustavnega amandmaja ali dopolnila v zadnji Številki našega glasila Srečno, kompletno informacijo o družbeno ekonomskem položaju delovnega človeka, ter o vseh pravicah, ki mu tak položaj zagotavljajo. Te pravice naj delovni ljudje uveljavljajo v temeljnih organizacijah združenega dela.
Temeljna organizacija združenega dela pa je, po določilih ustavnega dopolnila, lahko vsak del delovne organizacije, ki pomeni delavno celoto v kateri se uspeh skupnega dela delavcev lahko potrdi kot vrednost na trgu ali v delovni organizaciji in je rezultat dela tako lahko samovdijino izražen.
Naše delovne enote te pogoje izpolnjujejo. Ne dajejo pa pod tem naslovom in v obstoječi organizacijski obliki članom -kolektivov enot tistih pravic, ki jih delovnemu človeku zagotavlja ustavno dopolnilo in ki naj jih člani kolektiva uveljavljajo v temeljnih or-gan-izaoijah združenega dela.
Ker je ustavni amandma logičen korak dalje v razvoju naše samoupravne družbe, pomeni, da vse institucije im vsa podjetja, ki razvoju samoupravljanja, ne giede na to iz katerih koli vzrokov, niso Sledila, zaostajajo sedaj še za en velik dodaten korak. Tudi v našem podjeitju smo v zaostanku, ker nismo do kraja uresničili pripravljenega razvoja. Izdelali smo program izpopolnjevanja nagrajevanja, od ugotavljanja dohodika in osebnega dohodka v podjetju, do delitve in nagrajevanja po delovnih enotah in obratih, z neomeir n-imi možnostmi za izpolnitev nagrajevanja do posameznih skupin in posameznikov. Pa ne le nagrajevanje. V sistemu izpopolnjevanja je bilo v končni fazi predvideno tudi ugotavljanje realizacije in dohodka po delovnih enotah. Enote so v neenakem položaju na trgu — zaradi kvalitete in v neenakih pogojih proizvodnje. Če določene razlike niso niti po zaslugi narti po krivdi posameznih delovnih enot, smo se odločili za enake startne osnove z različnimi normativi ob upoštevanju različnih pogojev v proizvodnji in na trgu. Realizaei-
LABORATORIJ
a) doseženo	2.600,00	din
,b) porabljeno	—
c) manj porabljeno	2.600,00	din
UPRAVA
a)	doseženo
b)	porabljeno
—	za zamenjavo in nove nabave
c)	manj porabljeno
Na račun zakupnin smo prejeli
V skupnem znesku so naštete delovne enote osnovne dejavnosti
a)	doseženo
b)	porabljeno
—	redna zamenjava in nove nabave
—	anuitete
c)	manj porabljeno
OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA
131.500.00	din
6.700,00	din
124.800.00	din
še 93.800,00 din.
formirale in porabile amortizacijska sredstva v naslednji vrednosti:
8,553.000,00 din
3.792.500.00
1.153.600.00	4,946.100,00 din
3,606.900,00	din
a)	doseženo
b)	porabljeno
—	redna zamenjava in nove nabave
—	anuitete
c)	manij porabljeno
GRAMAT
a)	doseženo
b)	porabljeno:
—	redna zamenjava in nove nabave
—	anuitete
c)	manj porabljeno
TOPLARNA TRBOVLJE
450.500,00	din
83.900,00
175.500,00	259.400,00 din
191.100,00	din
225.200,00	din
131.000,00
30.000,00	161200,00 din
64.000,00 din
a)	doseženo
b)	porabljeno:
—	udeležba pri kreditu
—	anuitete
c)	več porabljeno
ELEKTROSTROJNI OBRAT TRBOVLJE (ESO)
a)	doseženo
b)	porabljeno za zamenjavo in nove nabave
c)	manj porabljeno
AVTOPARK
a)	doseženo
b)	porabljeno
c)	manj porabljeno
39.100.00	din
362.800,00
77.800,00	440.600,00 din
401.500.00	din
88.900.00	din
10.900.00	din
78.000,00 din
239.600.00	din
239.600,00	din
Za opremo, ki se uporablja skupno na podjetju in ki jo ne moremo direktno zaračunati neki delovni enoti, smo porabili 24.300,00 din; nanaša pa se na uvoz opreme za Isoschaum.
Porabo amortizacije smo morali nekoliko omejiti, da smo lahko neporabljen ostanek uporabljali za obratna sredstva. Kako je z razpoložljivimi obratnimi sredstvi, je tako dobro znano in zadeve ne bi ponavljal.
Prednji pregledi se nanašajo le na obračun in porabo amortizacije v času od 1. 1. do 30 . 4. 1972, ne glede na to, če so bile obračunane vrednosti dobaviteljem opreme in izvajalcem investicijskih del tudi dejansko plačane. Upoštevan tudi ni prenos uporabljenih amortizacijskih sredstev iz preteklega leta.
Dejansko denarni promet amortizacije, ne glede na obračune in ' obračunsko dobo, je bil naslednji: j
jo po enotah bi ugotavljali na osnovi doseženih količinskih enot in planskih odkupih cen. Lahko so to načrtovani stroški na enoto proizvoda. lahko pa se v interne planske cene proizvoda in v planske cene uslug med enotami zajame tudi potrebne sklade delovnih enot in podobno. Katera sredstva in za katere namene ter koliko naj bi se zbiralo skupno v podjetju in koliko ter za katere namene v temeljnih organizacijah združenega dela, je stvar samoupravnega sporazuma med enotami. Količinski in finančni normativi stroškov so načrtovani po delovnih enotah, prav tako so načrtovane tudi skupne potrebe skladov. Osnova planskim normativom temeljnih organizacij združenega dela, naj bi bila delovni načrt in finančni načrt podjetja v obliki, kakršna je trenutno v u-porabi. V izogib nerealnim odstopanjem v osebnih dohodkih med enotami, je pripravljen enoten način za izravnavanje osebnih dohodkov v dogovorjene okvirje.
Z namenom, da bi povečali interes vseh zaposlenih za gospodarjenje v podjetju in s tem seveda interes za sodelovanje v upravljanju, smo se že prej odločili za točkovni sistem nagrajevanja in nagrajevanje po enotab, čeprav v izvajanju nismo dosledni. Pred točkovnim sistemom smo imeli a-kordni sistem nagrajevanja s fiksnimi akordnimi cenami v dinarjih, ki je bil materialna vzpodbuda za posameznike, ni pa bil vzpodbuda posameznikom za doseganje kolektivnih uspehov.
Že dosledno izvajanje veljavnega sistema delitve, bi znatno poživilo delo samoupravnih organov delovnih enot in pritegnilo k sodelovanju tudi ostale člane kolektiva. Če pa bodo pravice, ki jih delavnim ljudem daje XXI. ustavni amandma zvezne ustave, neposredne na rezultate kolektivnih uspehov temeljnih organizacij, je to še ena in še kvalitetnejša materialna vzpodbuda za povečano zanimanje vseh zaposlenih za gospodarjenje v temeljni organizaciji združenega dela, kot tudi za gospodarjenje v podjetju.
S tem sestavkom ni rečeno, da je za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela že vse pripravljeno, je pa dovolj snovi za razpravljanje v pripravah, s čimer pa ne kaže odlašati. Po dosedanjih razpravah sodeč pripravam za organiziranje temeljnih organizacij združenega dela še zdaleč nismo posvetili tiste pozornosti, ki bi odtehtala pomembnost XXI. ustavnega dopolnila.
Vilko Kovač
a)	prenesena neporabljena amorti-zacijjska sredstva iz leta 1971
b)	povečanje v letu 1972
—	doseženo po obračunih
—	prodana osnovna sredstva
c)	na razpolago do 30. 4. 1972 č) porabljeno:
—	plačilo investicij
—	plačane anuitete
—	razne obvezne izločitve in posojila
d)	neporabljena denarna sredstva amortizacije
Koncem aprila 1972 znaša knjigovodsko stanje neporabljene amortizacije 9y280.100,00 din, vendar je od tega zneska vezanih
5,264.900,00	din tako, da je prostih le 4,015.200,00 din. Vezana sredstva se nanašajo na obvezne depozite pri posojilih, lastno udeležbo pri investicijskih kreditih, garancijske zneske, obvezna posojila za energetiko, razna neobvezna posojila (poslovnim združenjem, za vodovod) in podobno. Ta sredstva pa se nam postopoma vračajo, vendar zelo po- * V
1.858.700.00	din
9.596.300.00
105.100.00	9,701.400,00 din
11,560.100,00	din
5.828.600.00
1.504.900.00
211.400.00	7,544.900,00 din
4.015.200.00	din
časi, tako da z njimi skoraj ne moremo računati.
Neproizvodne delovne enote: Rudarski šolski center, menze in počitniški domovi, oblikujejo lastno amortizacijo, ki v prednjih pregledih ni zajeta. Uporaba je dovoljena le s posebnimi sklepi samoupravnih organov za individualne nabave osnovnih sredstev. Na teh delovnih enotah je bilo gibanje amortizacije v obravnavanem obračunskem razdobju takale:
Rudarski
šolski Menze center
Počitniški
domovi
a)	prenos iz leta 1971
b)	povečanje v letu 1972
c)	na razpolago č) porabljeno
d)	neporabljeno 30. 4. 1972
182.700.00 29.000,00
211.700.00
141.300.00 70.400,00
26.800,00
15.400.00
42.200.00
42.200,00
228.800,00
8.600,00
237.400.00
44.100,00
193.300.00
V naslednjih mesecih se nam bo poraba amortizacije precej dvignila. ker smo že in bomo še morali nabaviti razno opremo in izvesti nujno potrebna investicijska dela. Kot že omenjeno, smo v prvih
mesecih 1972 uporabo amortizacije hote zadrževali, da ne bi bilo pomanjkanje obratnih sredstev še ob-čutnejše.
Roman Turnšek
Dobra volja ob malici; posnetek z obratnega dvorišča rudnika Trbovlje
Foto Milan Cerinšek
Vzemimo si čas — ne življenfe
Analiza podatkov o prometnih nesrečah na cestah nam pokaže še eno značilno zanimivost:	naši
zdomci se namreč večkrat ponesrečijo ko prihajajo domov kot pa doma ostali rojaki. Cestno-promet-ne nesreče so namreč vse pogostejše, ko se vračali o domov na dopuste ali pa za praznike v domovino. Zakoj te razlike? Kje so vzroki za tako visok odstotek?
Med vzroke moramo šteti predvsem naslednje:
1.	PREUTRUJENOST.	Na dolge
razdalje vozijo brez vmesnih počitkov ali s prav kratkimi postanki. Ponavadi niti ne spijo samo, da bi ali prihranili denar za nočnino, ali pa da bi preje prišli domov in se	srečali s
svojci in prijatelji.	Razen pri
denarju žalijo »varčevati« tudi na času. Cimpraj domov!...
2.	NEIZKUŠENOST. Mnogi zdomci so šele pred nedavnim opravili vozniški izpit in zato tudi nimajo dovolj potrebnih izkušenj . Iz tega razloga se razlikuje njihovo obnašanje pni vožnji od domačih rojakov: ravnanja za krmilom niso sigurni in vešči, da bi obvladali nenadno napete ali nevarne prometne situacije na cesti.
3.	KOMPLEKSI. Mnoge voznike — zdomce tarejo kompleksi. Slabo je če se čutijo pri vožnji vzvišene
s pretiranim samodopadenjem. Takšni tudi kupujejo velika motorna vozila ali pa vozila z močnejšimi motorji. Želijo se postaviti pred rojaki doma! Žalostno pa je, da se ne zavedajo, da prav takšna motorna vozila niso primerna za naše ceste, oziroma da je treba z njimi še posebno previdno upravljati.
4.	PRETIRANA SAMOVŠEČNOST. Treba je torej pripomniti, da mnogi talki vozniki zaslužijo precej denarja in da si prav zaradi te okolnosti nabavljajo težja motorna vozila. Zaradi samovšečnosti in drugačnih cestno prometnih razmer je tudi prometna kultura teh voznikov še na nižji stopnji od naše, domače. Zaradi neprimernega in domišljavega obnašanja za krmilom se pogosto pripeljejo v položaj, ki ni več izhoden. Katastrofa je tu, v kateri plačujejo tudi nedolžne žrtve.
Ugotovitev je na dlani: po avtomobilih in njihovih markah, po vožnji in obnašanju za volanom se naši rojaki iz zamejstva zelo ločijo od domačih voznikov. Veliko slabši so.
Da ne bo prepozno! Opozarjamo jih, da naj upoštevajo navedene okolnosti in vzroke njihove neprimerne vožnje. Ne samo zaradi lijih samih, marveč tudi zaradi nas, ki smo ostali na domačih cestah.
Izvajanje
V	marcu 1972 se je pri Zasavskih premogovnikih — Trbovlje, začella načrtna razprava in priprava za uvdljavlijanije ustavoih amandmajev — dopolnil.
Celotna usmeritev temelji na a-nomnaUzi dosedanjega družbenoekonomskega položaja delavca v enot$h im podjetju ter položaja enot in akortartisiko^samoupravmih odnosov, ki izvirajo iz veljavmih statutarnih določil. Po teh določilih se ureja družbeno-elkonomsiki položaj delavca s pravicami in dolžnostmi, ki izvirajo iz organizacije dela, razporejanja delavcev na ddlovna mesta v Okviru zalkona in pravitlmika o delovnih razmerjih, iz določil delovnih dolžnosti in odgovornosti, iz varstva delavcev pri delu, iz pravic in dolžnosti v zvezi z izobraževanjem, iz obveznosti v zvezi z informiranjem, iz delitve dohodka in osebnih dohodkov, iz izvajanja samoupravljanja v delovnih enotah in podjetju ter iz urejanja drugih vprašanj iz delovnih razmerij.
Po drugi strani pa sedanji statut tudi do določene meje ugotavlja in opredeljuje družbeno-eko-nomski položaj delovnih enot, ki se ga določa po obsegu samoupravnih pravic in pristojnosti. V okviru ledeh je postavljena sicer v statutu proizvodnja premoga kot celota tista enota, 'ki ustvarja im deli dohodek, v praksi pa smo določilo že zdavnaj prešli, saj ugo-tavtlijamo ustvarjanje in delitev dohodka za vse tri enote — rudnike. Pri tem uporabljamo v smislu medsebojnega dogovarjanja in sporazumevanja določena merila, talko za oblikovanje osebnih dohodkov, kot tudi za oblikovanje dohodka in končno tudi za ostanek dohodka (dobička) z določeno razpolagatlmo pravico teh enot. Vsega tega, kar že danes imamo, nimamo zapisanega v veljavnem statutu, zato bi obravnavanje družbeno-dkonomske-ga položaja tako delavca kot tudi enot skozi določila statuta marsikoga zavedla češ, da nismo od julija 1970, ko je bil statut sprejet, do danes na področju družbeno-ekomomskih in samoupravnih odnosov napravili ničesar. Res ie tudi, da v marsičem niso izkoriščene samoupravne pravice in pristojnosti organov samoupravljanja v teh enotah, ki jih vsebu-ie sedanji statut. Ta je že namreč v marsičem s prenosom pristojnosti in pravic samouDravmim organom enot pričel urejati vprašanja, ki so danes nredmet izvajanja ustavnih dopolnil.
V	čem nastopa bistvena razlika med sedanjim stanjem in stanjem, ki naj bi ga dosegli v zvezi z izvajanjem ustavnih dopolnil? Z njimi ie določen način ureditve družbe-
ustavnih
no-ekonomskega položaja delavca tako v temeljni organizaciji združenega dela, kot tudi v organizaciji združenega dela. V XXI. ustavnem dopolnilu je posebej poudarjena neodtujljiva pravica delavca na dohodek, ki ga je sam ustvaril, na pridobivanju osebnih dohodkov iz osnove dela in osebnega prispevka k uspehu in razvoju, bodisi organizacije združenega dela in temeljni organizaciji združenega dela — TOZD na osnovi skupnega živega in minulega dela ter določanju naljnižije meje socialne varnosti. Menim, da so to bistvene spremembe. ki zahtevajo tudi določene posege v nadaljnjem razvoju, urejanju družbeno-ekonomskega položaja delavca tako v TOZD, kakor tudi v organizaciji združenega dela.
V	primerjavi s seboj veljavnim statuftom izstopa v ustavnih dopolnilih predvsem določilo o neodtujljivi pravici delavca na ustvarjeni dohodek. V primeru Zasavskih pre-mogovnikov nastopi ob proučevanju vprašanja dohodka tako dilema, ali je to kaj več kot kalkula-tivna lastna cena oziroma ali je to vrednost blaga, prodanega na trgu.
V	sedanjem statutu ni določneje opredeljen dohodek in razpolaganje z njim. Zato bo to v novih samoupravnih aktih, ki so lahko sporazumi ali dogovori, mnogo bolj definirano. Pri tem bi pa rad že sedaj opozoril na različni položaj in možnosti enot, ki se kažejo skozi različne ekonomske učinke, ki niso povsod, včasih tudi ne približno, enaki.
Drugo je vprašanje pridobivanja osebnih dohodkov na podlagi dela, pri čemer je prav gotovo pravilnik o delitvi osebnega dohodka z akordnim pravilnikom že merilo, ki obstoja in na podlagi katerega je možno tudi v bodoče urejati to vprašanje. Popolnoma novo in tudi v statutu dslej nikjer omenjeno, je vprašanje minulega -dela, čeprav v določeni meri tudi to vprašanje pri ZPT urejujemo s pravilnikom o dodatku na leta zaposlitve. Dilema pa je, ali lahko ta način privzamemo tudi načelno kot primeren za urejanje odnosov do minulega dela.
Naslednja stvar, ki je nikjer ne zajemamo v dosedanjem normativnem aktu (statutu), je vprašanje socialne varnosti in njene najnižje meje. Sedanji statut tega ne določa, vendar je to v določeni meri u-rejeno s samouDravnimi sporazumi oziroma družbenimi dogovori.
Bistveno vprašanje, ki ga ie treba rešiti v zvezi _ z zahtevo XXI. u-stavnega dopolnila, je vsekakor u-resničevanje neodtujljivosti pravic odločanja o ustvarfenem dohodku, o vprašanju razširjene reprodukcije in podobno. Pri tem se in se bo-
dopolnil
mo1 srečevali z vprašanjem postavitve objektivnih meril, ki naj nedvomno in brez razloga za kakršenkoli ugovor ali spor omogočijo uresničitev tega načela v ustavnem dpolnilu.
V bistvu gre tako pri temeljni organizaciji združenega dela kot tudi organizacijii združenega dela zato, da skušamo postaviti slehernega delavca, kakor tudi TOZD, v enak položaj z enakimi možnostmi. Zavedamo se, da je to zelo težka in odgovorna naloga in da je popolnoma ne bomo nikoli rešili, kakor na primer ne moremo teh vprašanj popolnoma rešiti v širšem obsegu. Zdi se mi pa važno poudariti, da so ta vprašanja prisotna, da jih rešujemo in da skušamo pri tem videti širšo celoto in potrebno skladnost pri postavljanju in določanju položaja posamez" nih enot v našem podjetju oziroma TOZD v organizaciji združenega dela. Mogoče se bo komu zdelo, da si delamo prevelike skrbi in kompliciramo vprašanja, ki so na prvi pogled popolnoma enostavna', želim poudariti, da smo v smislu asortimenta proizvodnje razmeroma enostavni, da pa še zdaleč ni enostavno postaviti vse delavce in vse enote oziroma TOZD, v enak položaj, kar edino omogoča mirno delo in tudi ugodno klimo oziroma psihozo, v kateri je možno ustvarjalno delati.
Vsa vprašanja, ki so se pojavila v zvezi z izvajanjem ustavnih dopolnil, smo v ZPT obravnavali na seji političnega aktiva, na konferenci ZK, na sejah osrednjih samoupravnih organov in deloma tudi na sejah osnovnih organizacij ZK. To niso bile razprave, ki bi dajale že konkretne napotke za izdelavo samoupravnih aktov, čeprav v glavnem lahko že nakažemo nekatera stališča, ki jih bo morala upoštevati komisija, M jo je imenoval osrednji delavski svet. Ta bo morala pripraviti na osnovi že nekaterih sprejetih stališč do konca junija t. 1. program. Na podlagi ie-tega bi z nadaljnjim delom omogočili izdelavo potrebnih samoupravnih aktov (sporazum, statuti). Jasno je, da bo potrebno o teh stališčih razpravljati v celotnem kolektivu, če nočemo, da bo kasne-ie prišlo do nesporazumov, ki bi lahko onemogočili ali podaljševali začetek izvajanja ustavnih dopolnil.
Glede vprašanja števila TOZD ie bilo sprejeto stališče, da je treba predvideti 8 ali 9 TOZD in sicer vse tri rudnike, separacijo Trbovlje s skupnim prevozom, obrat za specialna rudarska dela, elaktro-strojni obrat, avtopark, upravo podietja ter variantno proizvodnja gradbenega materiala, bodisi sa-
mostajmo kot TOZD, bodisi vkltju-čemo v okviru druge. Pri tem seve da ne bi mogli mimo stališča v zvezi z ustavinimi dopolnili, da naj bo TOZD ddlovna, tehnološka in fuinkdionalina celota in da na|j se rezultat dela izrazi kot vrednost v realizaciji, talko na notranjem kot na zimam jem trgu. Če bi slkušali v smislu razlage ustavnih dopolnil dosledno izvajati ta stališča, potem prihajamo s predvidenimi rešitvami z njimi v določeno nasprotje. V okviru proizvodnje premoga bi namreč lahlko osnovali kot TOZD že vsak revir, ki na primer zaključuje svoj proizvodni proces na koncu izvozne poti iz tega revirja (n. pr. Kisovec, Kotredež, Ojstro, Hrastnik). V smislu stališča o možnosti izražanja vrednosti realizacije tako v notranjem kot tudi zunanjem trgu, pa v našem primeru to lahko izrazi le organizacija združenega dela. V okviru ZP hi prav tako lahko imeli tudi drugo organizacijo združenega dela, namreč Obrat za specialna rudarska dela, kajti posamezna gradbišča hi lahko predstavljala temeljne organizacije združenega dela. Vendar zaradi razmeroma kratkega roka trajanja dala na teh gradbiščih in neprestanih kadrovskih sprememb ter ostalih vprašanj, ta rešitev ne pride v poštev. V celoti bi se lahko Zasavski premogovniki formirala tudi iz več organizacij združenega dela, n. pr. iz proizvodnje premoga s TOZD, iz obrata za specialna rudarska dela s TOZD, iz proizvodnje gradbenega materiala s TOZD, iz avtoparka s TOZD, sikratka v smislu povezo vanj a v o-kviru posamezne dejavnosti kot organizacije združenega dela in teh dejavnosti med seboj. To je samo dvoje stališč, ki jih je tudi možno
predložiti in utemeljiti, kar kaže na to, da izvajanje ustavnih dopolnil ni enostavno vprašanje in da omogoča prav gotovo precej variantnih rešitev. Samo ob sebi je razumi jiivo, da ne moremo izbirati rešitve, ki se bistveno oddaljujejo od sedanjega stanja, saj bi to terjalo mnogo dolgotrajnega dela in reševati bi bilo treba pri tem nekatera popolnoma nova vprašanja, tako v organizacijskih, kot. tudi samoupravnih odnosih.
Dosedanje razprave in sprejeta stališča kažejo na to, da ne bi bilo umestno preveliko oddaljevanje od že oblikovanih organizacijskih odnosov iv organizaciji združenega dela — v Zasavskih premogovnikih kot celoti. Iz teh razlogov predvidevamo, da bodo temeljne organizacije združenega dela preje naštete enote, ki že imajo svoj organizacijski status in ki imajo razmeroma urejene samoupravne odnose. Piri vseh razpravah pa nismo še določili položaja rudarskega šolskega centra, ki ga iz predvidenih sprememb verjetno ne bomo mogli 'izločita.
Za oblikovanje dohodka v vsaki temeljni organizaciji združenega dela predvidevamo kot osnovo v okviru proizvodnje premoga kal-kullativno lastno ceno, povečano za določan znesek, Iki naj omogoča vsem TOZD v proizvodnji premoga takšno višino dohodka, ki bo delovala (Stimulativno v smislu doseganja čim boljših gospodarskih učinkov. Pri tem so obrat za specialna rudarska dela, avtopark in proizvodnja gradbenega materiala vsekakor v drugačnem položaju, glede ustvarjanja riealldzadiije, kakor na TOZD v proizvodnji premoga. V predvidenih TOZD v proizvodnji
premoga je pa zopet zaenkrat razlika med rudnikom Zagor je in rudnikoma Hrastnik in Trbovlje. Vse te razlike bo potrebno v utemeljevanju stališč čimbolj zmanjšati in doseči čim boiij enotno osnovo.
Na sestanlku političnega aktiva celotnega podjetja je bilo postav-Ijeno tudi vprašanje, ali naj predstavljajo TOZD pravne osebe ali ne. Prevladovalo je mnenje, da naj bo le organizacija združenega dela, t. j. podjetje.kot celota, pravna oseba. Nadaljnje vprašam j e pa je bilo vprašanje normativnih aktov podjetja. Težnja je bila, naj bi bilo čimveč teh aktov skupin, ker bli le tako bilo možno izenačevati stališča do reševanj posameznih vprašanj, ki z različnimi pristopi in rešitvami povzročajo lahko v okviru organizacije združenega dela posebne probleme. Jasno nam je, da bo potrebno v statutih temeljnih organizacij združenega dela upoštevati vse njihove specifičnosti in v sporazumu določiti oziroma predvideti tiste zadeve, ki bodo spadale v pristojnost samoupravnih organov organizacije združenega dela. Za področje Trbovelj n. pr. nastaja specifična potreba določenega sporazumevanja in dogovarjanja tako v politiki medsebojnih odnosov TOZD, kot tudi odnosov TOZD na področju Trbovelj' navzven. V okviru vprašani, ki zadevajo organizacijo združenega dela kot celoto, bio ver letno potrebno v sporazumu predvideti določane pristojnosti glede politike sredstev poslovnega sklada (tako za osnovna, kot za obratna sredstva), vprašanje politike osebnih dohodkov, delovnih razmerij, združevanja dela ostanka dohodka itd.
Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
XXII. amandma zvezne ustave
1.	Svoje delo in sredstva družbene reprodukcije v osnovnih organizacijah združenega dela delavci prosto združujejo v podjetjih, zavodih in drugih delovnih organizacijah ali drugih oblikah združenega dela vštevši tiste, ki opravljajo kreditne in bančne ter zavarovalne posle, da povečajo dohodek v osnovni organizaciji združenega dela, zboljšajo lastno in skupno delo in razvijajo lastno in skupno poslovanji e ter dvignejo produktivnost skupnega družbenega dela.
Medsebojna razmerja v teh organizacijah urejajo delavci s samoupravnim sporazumom o združevanju na podlagi enakoprav-sti, zagotavljajoč v vseh teh razmerjih neodtujljivo pravico delavca, da na podlagi svojega dela u-pravlja zadeve in sredstva družbene reprodukcije ter odloča o dohodku, ki ga ustvari temeljna or-
ganizacija združenega dela, v kateri dela.
Statut in drugi splošni akti organizacije, v kateri so združene temeljne organizacije združenega dela, ne smejo biti v nasprotju s samoupravnim sporazumom o združevanju.
Temeljne in druge organizacije združenega dela so nosilci pravic in obveznosti, ki jim pripadajo po ustavi, zakonu in samoupravnem sporazumu o združevanju.
2.	Dohodek, ki ga temeljne organizacije združenega dela z združevanjem dala in sredstev ter s poslovnim sodelovanjem z dragimi organizacijami skupaj ustvarijo v obliki obresti od kredita ali v kakšni drugi obliki, je sestavni del njihovega dohodka, ki ga ustvarijo s svojim celotnim poslovanjem in jim pripada sorazmerno z nji-
hovim prispevkom k ustvarjanju omenjenega dohodka.
3.	Organizaciji združenega dala, ki uporablja pri svojem poslovanju združena sredstva dragih organizacij združenega dela, ki imajo po tem naslovu pravico do deleža v njihovem dohodku, morajo biti v doseženem dohodku zagotovljena sredstva za osebno in Skupno porabo delavcev ter sredstva za razširitev materialne osnove dela glede na njen prispevek k skupnim delovnim uspehom.
Merilo za ugotavljanje sredstev za osebno in skupno porabo delavcev ter prispevka k skupnim delovnim uspehom se določajo s pogodbo v, skladu z enotnimi načeli o združevanju sredstev, ki jih določa zvezni zakon in s samoupravnimi sporazumi ter. družbenim dogovorom o teh merilih.
Z združevanjem sredstev ni mo-
goče pridobiti nobenih lastainslrih ali drugih trajnih pravic. Pravica do deleža pri dohodku druge organizacije iz naslova združevanja sredstea' ugasne s tem, da se skladno s pogodbo vrnejo oziroma a-mobtizirajo sredstva, z združittvijo katerih je bila to pravica pridobljena. Druge vzajemne pravice in obveznosti iz naslova združevanja sredstev se uresničujejo v skladu s pogodbo.
4.	Organizacije združenega dela smejo vlagata sredstva družbene raprodukaije v tujini in uporabljati sredstva tujih oseb ob pogojih in v majah, M jih določa zvezni zakon.
Pravic tuje osebe do sredstev, ki jih vlaga v organizacijo združenega dela v državi, ni mogoče po Sklenitvi pogodbe zmanjšati z zakonom ali drugim aktom.
5.	Da razširijo materialno osnovo dela, lahko organizacije združenega dela zbirajo denarna sredstva Občanov in jim poleg vračila teh sredstev zagotovijo tudi nadomestilo za Vložena sredstva v obliki obresti ali še drugih ugodnosti.
6.	Medsebojna kreditna razmerja organizacij združenega dela in njihova razmerij a z drugimi osebami v okviru kreditnega sistema se urejajo skladno z enotnimi načeli, ki jih določa zvezni zakon. S pogodbami o medsebojnih kreditnih razmerjih med organizacijami združenega dela in o .njihovih razmerjih z drugimi osebami v okviru kreditnega sistema ni mogoče izven meja obveznosti, ki jih določa zakon glede pogojev in vračanja kreditov, določati še drugih obveznosti, s katerimi hi bile omejene v ustavi določene pravice delavcev.
7.	Da bi uresničile skupne interese pri zagotavljanju denarnih sredstev za opravljanje in širjenje svoje dejavnosti, lahko organiza-oije Združenega dela, interesne skupnosti in družbeno-politične Skupnosti s pogodbo ustanavljajo banke kot posebne organizacije združenega dala, interes kreditnih in drugih bančnih poslov.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti in družbenopolitične skupnosti ter druge druž-beno-politione skupnosti ter druge družbeno-pravne osebe, ki združijo svoja sredstva v banki, uprav-Ijaijo njene posle v skladu s pogodbo o njeni ustanovitvi im z njenim statutom, ki se sprejme v skladu z omenjeno pogodbo.
Sredstva, ki jih ustvari s svojim poslovanjem, razdeli banka, po izločitvi dela za osebne in skupne potrebe delavcev, ki delajo v njej, in za zboljšanje materialne osnove njihovega dela, v skladu s svojim statutom med družbene pravne o-sebe, ki so v njej združile svoja sredstva.
Iz dela sredstev, ki s združena
pri njej in iz dela razdeljenih sredstev, ki jih je ustvarila s svojim poslovanjem, oblikuje banka rezervni sMad.
Sredstva, bi se razdelijo iz dohodka banke, smejo biti obdavčena le kot dohodek oseb, na katere so bila razporejena, in le po predpisih in v prid družbeno ^politične skupnosti, kateri se plačuje davek od njihovega dohodka.
Poslovanje bank, ki se nanaša na zbiranje hranilnih vlog občanov, pravice in obveznosti bank v zvezi s tem poslovanjem ter pravice občanov da pridobijo iz naslova svojih hranilnih vlog poleg dogovorjenih obresti še druge pravice ureja zakon skladno z enotoima načeli kreditnega sistema.
8.	Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, družbeno-po-litične skupnosti in druge družbene pravne osebe, ki svoja sredstva združujejo v zavarovalnih in drugih denarnih organizacijah, imajo glede upravljanja omenjenih organizacij in glede delitve načeloma enake pravice, kot jih imajo družbene pravmč osebe, ki svoja sredstva združujejo v banlki.
Pravice občanov — zavarovancev do udeležbe pri upravljanju in druge njihove pravice določa statut skladno z zakonom.
1.	S samoupravnim sporazumom usklajujejo delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela in interesne skupnosti medsebojne interese pri družbeni delitvi dela in družbeni reprodukciji, določajo osnove in merila, po katerih usklajajo svoje posebne interese s skupnimi interesi, in določajo medsebojne pravice in odgovornosti ter ukrepe za mjiiihovo uresničevanje.
Samoupravni sporazum zavezuje organizacijo združenega dela in interesno skupnost, ki ga skleneta ali mu pristopita.
Temeljne in druge organizacije združenega dela ter interesne skupnosti, ki menijo, da so s samoupravnim sporazumom drugih organizacij združenega ddla prizadeti nilihovii interesi, lahko sprožijo postopek za ponovni preizkus samoupravnega sporazuma na način, ki "a določa zakon.
3. Z družbenim dogovorom organizacije dela in njihove splošne asociacije, interesne skupnosti, sindikat^ in .druge družbano-iodlitične organizacije ter druge samoupravne im družbene orcramzacije zagotavljalo im uresničujejo samoupravno BSklaievamie in urejanje drv zb ono-ekon omsiki h in drugih odnosov. ki so skupnega ali splošnega pomena.
Družbeni dogovor zavezuje organizacije im skupnosti, ki ga sprejmejo.
Organizacije združenega dela, interesne skupnosti, dražbenoroo ■ Mtične skupnosti in druge družbene pravne osebe imajo v organizacijah združenega dela, ki se poleg drugih dejavnosti ukvarjajo tudi z bančnim ali podobnim poslovanjem, da pridobivajo dohodek, načeloma enake pravice kot družbene pravne osebe, ki združujejo sredstva v banlki, in sicer v delu, ki se nanaša na omenjeno poslovanje.
Ustanavljanje in poslovanje organizacij združenega dela, ki se ukvarjajo s prometom blaga in storitev, se urejata skladno z načeli združenega dela in samoupravljanja, medsebojnega vpliva na poslovno politiko v okviru njihovega sodelovanja s proizvajalnimi in drugimi organizacijami, skupnega prevzemanja rizika in skupne odgovornosti za razširjanje materialne osnove in povečanje produktivnosti dela v produkciji in blagovnem prometu ter ustreznega deleža v dohodku, ustvarjenem s tem soidelo vanjem.
9.	S tem amandmajem so nadomeščene določbe četrtega odstavka 19. člena ter četrtega in petega odstavka 29. člena ustave
SFRJ.
V okviru svojih pravic in dolžnosti lahko dmžbano-poliitione skupnosti z zakonom ali drugim splošnim aktom določijo, da je družbeni dogovor splošno obvezen.
3. Postopek pri sklepanju in izvajanju samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora temelji na načelih javnosti in enakopravnosti udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja.
Samoupravni sporazum in družbeni dogovor določata ukrepe za njuno izvajanje ter materialno in družbeno odgovornost udeležencev sporazumevanja in dogovarjanja.
NOVA TEHNOLOGIJA
Nekatere japonske firme so izpopolnile tehnologijo za pridobivanje koksa za proizvodnjo jekla, iz običajnega premoga. ki sicer ni primeren za koksiranje. Postopek bodo patentirali. Po podatkih proizvajalcev, bodo nove vrste koksa proizvajali na ta način, da običajni premog v prahu, premog za koiksiranje in specialni pripomoček za vezanje na temelju katrana, mešajo in izdelujejo brikete. Na premog, ki sicer ni primeren za koksiranje, odpade 80% sestavnih delov koksa. Novi tehnologiji pni-dobivanlja koksa dajejo velik pomen spričo dejstva, da je premoga za koksiranje čedalje manj.
XXIII. amandma zvezne ustave
Tehnične in ekonomske možnosti uvedbe samohodnega podporja
Za čas iv 'katerem živiimo ije med drugim značlfflan tudi oster konkurenčen boj med posameznimi 'Viri iprimarne energije. Dnevno se soočamo s hit rimi .spremembami v strukturi porabe energetskih virov t. j. ,s spremembami odnosov med itrdimi, tekočimi in ipdlinastimi energet.slkimi nosilci, /navidezno nezadržno v škodo 'trdemu gorivu — premogu. 'Poraba energije hitro narašča, posebno še v deželah s hitrim industrijskim razvojem. V svetovnem merilu narašča poraba primarne energije po 'letni stopnji 5 % kar pomeni, da se poraba e-nergije podvoji v 14 letih. V industrijsko razvitih in orafflitziranih državah pa je ta porast še znatno hitrejši. Razumljivo je, da nara-ščaljo temu primerno tudi investicije v raziskavo, eksploatacijo in distribucijo (transport) vseh vrst energetskih virov, v zadnjem desetletju pretežno v nahajališča nafte in 'zemeljskega plina.
Premog kot energetski vir je imel dolgo vrsto let prevladujočo vlogo. Čeprav delež premoga v skupni energetski porabi polagoma pada, pa se proizvodnja količinsko veča, čeprav z zmanjšanim tempo,m. Predvsem je opazen porast proizvodnje premoga v obeli industri j sko naj močne j ših -in energetsko neodvisnih državah t. j. v ZDA in SZ. Kakšna bo bodoča vloga premoga na tržišču -z energijo v svetu in pri nas, je v veliki meni odvisno tudi od cen premoga, čeprav prevladuje mnenje, da energetska politika ne sme hiti podvržena ižklijučno tržnim zakonito-S'tim. Energija je prav tisti proizvodni faktor, ki ne more in ne sme biti podvržen le tržni stihiji. To ,so že spoznale nekatere industrializirane države, ki skušajo e-nergetsko gospodarstvo usmerjati v realne okvire, z dolgoročno perspektivo.
Ta skromen in kratek prikaz energetske situacije v svetu, domača situacija se bistveno ne razlikuje od prikazane, ima le namen, dokazati nujnost spremembe tehnologije pridobivanja premoiga tudi iz tega vidika. Mehanizirano pridobivanje premoga /, uporabo kompleksne mehanizacije ni le posledica trenutnega razvoja tehnike aiM težav pri zaposlovanju, temveč ekonomska nujnost, s katero se srečujemo odnosno se bomo prej ali slej srečali. Pri tem pa nastane vnrašanje, kje mehanizirati, katerim zahtevam mora ustrezati mehanizirano noti nori e in midobivalna mehanizacija in kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za racionalno mehaniziran je pridobivanja premoga. Odgovor na ta-
ko pastavjena vprašanja prav gotovo ni enostaven in kratek.
. Znano je, da zahtevajo investicije v premogovništvo, ,ne glede na to, ali gre za rudarsko gradbene objekte ali za opremo, znatna investicijska sredstva, ki se amortizirajo z dolgo odplačilno	dobo.
Glede na to je nujno, da se omejena finančna sredstva angažirajo tako, da bo z ustrezno opremo možno organizirati visoko produktivne metode odkopavanja,	opremo uporabiti le tam, kjer	bo za-
gotovljeno kontinuirano delo in s tem zadovoljiva izkoriščenost celotnih naprav.
Pri tem mislim na tzv.	kom-
pleksno mehanizacijo odkopnih čel. To lahko karaktiziramo kot skupino med seboj tehnološko povezanih naprav, ki opravljajo tri bistvene funkcije v procesu pridobi'vanj a. Te funkcije, ki si Sledijo po vnaprej določenem redu so mehanizirano odkopavanje (običajno z eno ali dvovaljčnimi zarezovalni-mi stroji), mehanizirano podpiranje in transport izkopanine. Vsa težja dela na odkopu opravijo torej stroji, zaposlenemu preostane le koordinacija (usklajevanje) posameznih funkcij (dejavnosti), organizacija dodatnih del in skrb za vzdrževan je strojev. Razumljivo pa je, da nam taka kompleksna mehanizacija ne more zagotoviti ekonomsko in tehnično optimalnih rezultatov. če niso izpolnjeni na eni strani ustrezni montan-geoiloški pogoji (npr. zadostna širina in smerna dolžina odkopnih polij) na drugi strani pa ostali tehnični po-
goji ('zagotovljena redna oskrba z energijo in materialom, odvoz izkopanine ž zadostnimi kapacitetami itd.) ter primerna kadrovska zasedba. To pa niso edini predpogoji, s katerimi moramo računati. Ne smemo namreč pozabiti, da se kompleksna mehanizacija uporablja za ‘pridobivanje premoga v jami torej tam, kjer lahko naletimo tako v varnostnem kot tudi mon-tan-geoilošikem oziru na drugačne razmere, kot smo jih predvidevali in katerih reševanje lahko vpliva na ekonomičnost pridobivanja. Kot primer naj omenim možnost nepredvidenega poslabšanja kvalitete premoga. To nam .lahko na eni strani zniža prodajno ceno premoga, na drugi strani pa nam lahko povzroča težave v tehnologiji pridobivanja, n. pr. pri podpiranju.
Če smo omenili tri .glavne funkcije, ki jih opravlja kompleksna mehanizacija, naj omenim še glavne zahteve, ki jih mora glede na naše montan-gedlošike razmere taka mehanizacija izpobriti. Specifične razmere, ki jih srečujemo na odkopih naših rudnikov im ki so bistveno različne od onih, ki jih srečujemo na rudnikih črnega premoga, za katere je kompleksna mehanizacija konstruirana, bi bili naslednji:
—	velika debelina premogovega sloja,
—	.menjajoči pad sloja, nar™ im prelomi in zaradi tega nepravilne konture odkopnih etaž (tektonsko porušene partije sloja),
—	odkopavanje v horizontalnih e-tažah v smeri od zgoraj navz-
dol — to,rej s starim delom o-ziroma pri odkopavanju s povečano višino etaže, s premogom v stropu in s premogom v 'tleh.
—	nehomogen premog, trde krov-minske in mehkejše tailninsike partije sloja,
—	smerno napredovanje odkopam prečno pridobivanje, izredno nehomogen sloj z možno izraženo slo j e vit ostjo in mnogimi vložki,
—	mehka prihribina-povzroča težave pri odpiralnih delih — povečani pritiski v pripravljalnih progah,
—	kljub relativno majhnih globinah se srečujemo z znatnimi hribinskiimi pritiski tudi na odkopih.
Iz tega sledi, da ne moremo neposredno prenesti izkušenj in rešitev, ki so jih dosegli v drugih rudnikih z določeno kompleksno mehanizacijo, na naše razmere. Podporje oziroma kompleksna pri-dohivallna mehanizacija bi morala, glede na naše razmere, ustrezati naslednjim pogojem:
—	mosEnost podporja mora biiti vsaj 40 t/m2,
—	pri polni obremenitvi podporja naj speciEični pritisk na tla odkopa ne preseže 10 kp/cm2,
—	obremenitev stropa pri vpenjanju podporja ne sme prekoračiti 20 kp/cm2,
—	podporje mora slediti v čim krajšem intervalu prehoda pri-dobivallnega stroja (odprtemu stropu),
—	zanesljivo mora podpreti in zadržati tudi razrahljano ali porušeno hribino,
—	biti mora dovolj stabilno, da se lahko strojno pridobiva tudi trde partije Sloja,
—	biti mora v vseh smereh stabilno z možnostjo uravnavanje,
—	v konstruktivnem pogledu mora biti enostavno za montažo, de-montažo in transport,
—	biti mora statično določeno (v nobeni smeri dela ne sme nastati statično nedoločen sistem — izkušnje s podporjem RIB-420),
—	glede na nehomogen premog (slaba nosilnost) mora po konstrukciji težiti k razbremenitvi čela odkopa ali vsaj ne izzvati povečane obremenitve čela odkopa,
—	omogočati mora ustrezno in zanesljivo podpiranje tudi pri spremenjeni višini odkopa,
—	na strani starega dela mora hiti konstrukcijska rešitev taka, da staro delo ali nadkopni premog ne ovira podkopno delo in napredovanje,
—	biti mora tako konstruirano, da je pri uporabi običajnih prido-bivalnih strojev zagotovljen zadosten presek za pohod, in varno upravljanje ter za zračenje.
Vse navedene zahteve imajo več ali manj le tehničen karakter, o-
menijene pa niso tiste zahteve, ki vpliva1 jo na ekonomski učinek u-porabe samohodnega podporja oziroma kompleksne mehanizacije. V tej zvezi naj omenim, da smo na našem rudniku spričo na specifičnih slojih prilikah razvili metodo odkopavanja, ki nam ob skromni opremiljenosti odkopov (vrednost opreme na čelu dolžine 60 m znaša okrog 1.500.000 din) in pri višinah etaže 10 m ali več, pa tudi trenutno zadovdljdve učinke in u-strezen ekonomski efekt. Zmanjšanje odkopne višine na tisto, ki jo je moč obvladati s samohodnim podpor jem (do 2,8 m) ima negativne posledice, ki se zrcalijo predvsem v ekonomskem smislu in ki jih je možno kompenzirati le z večjimi dnevnimi napredki. Ti bi po približnih izračunih morali znašati najmanj 3 m/dan. Pri naših običajnih smernih dolžinah 300-400 m (n. pr. A4capa, Talni sklad jame Hrastnik) pomeni to drago premeščanje podporja v razmeroma kratkih intervalih (2 do 3 x letno) ob zahtevi po ustrezni hitrosti odpiralnih del. Ta sicer skromen in enostranski pnikaz ekonomskega vidika uporabe kom-ipfleksne mehanizacije v naših razmerah. pa ne bi bil kompleten, če me omenim izredno pomembno dejstvo. V stroških proizvodnje je pri današnjem načinu dela delež osebnih dohodkov v skupnih stroških preko 50 %. To razmerje se bo ob uvajanju kompleksne meha-
mmelje ugodno spremenilo v korist materialnih stroškov. Za ilustracijo naj navedem podatek, da znaša storitev pri fizično najbolj napornem in nevarnem delu, t. j. pri podpiranju in zaruševamju 4-5 m2/delavnik. Pri samohodnem podporju dosegajo brez fizičnega napora storitev 40-50 nri/delavnik (pri Salzgitter podporju n. pr. 16 m2 AMavnilk). Za proizvodnjo 1000 tom nam je pri sedanji metodi odkopavanja potrebno opraviti okrog 150 delavnikov na čelu. S komplleksmo mehanizacijo bi se to število zmanjšalo vsaj na 50 delavnikov (v ZR Nemčiji n. pr. 27 del/1000 ton). Takih in podobnih kazalcev bi lahko navedel še več. Vsi na ta ali oni način govorijo v prid kompleksni mehanizaciji odkopavanja. 'Znano pa je, da niti finančna sredstva niti slojne prilike ne dopuščajo širšega uvajanja kompleksne mehanizacije v naših jamah. Zelo verjetno je, da bomo skušali v prvi fazi mehanizirati tisti del delovnega procesa, ki je fizično najbolj naporen in časovno najbolj zahteven t. j. podpiranje oziroma zaničevanje. Kako podporje bomo uporabili za predvidena odkopna polja je odvisno od mnogih faktorjev. Le nekaj od teh je preje našteto. Drugi so taki, da je o nl.jiih težko določneje govoriti. Slej ko prej pa ostane dilema, kar gre za samohodno podporje, ali se orientirati na ščitmo podporje ali na podporno olkvimo podporje. Tudi v šir-
Izpolnjevanje delovnega načrta
Proizvodnja premoga (v tonah)
rudnik	načrtovano doseženo
I-V/72	I-V/72
Hrastnik	261.000	284.050	+ 23.050	108,8
Trbovlje	258.700	278.190	-H 19.490	107,5
Zagorje	200.800	180.530	— 20.270 •	89,9
SKUPAJ	720.500	742.770	+ 22.270	103,1
RŠC Trbovlje	6.900	5.960	—	940	86,4
RŠC Zagorje	6.600	6.270	—	330	95,0
ZPT	734.000	755.000	+ 21.000	102,9
Proizvodnja ostalih	dejavnosti			
		načrt za	doseženo % doseganja	
		leto 1972	I-V 1972 od let.	naletita
Opekarna žgana opeka	enot	7,500.000	2,730.167	36,4
Betonarna Hrastnik Kamnolom	kos	98.000	33,642	34,3
Hrastnik	m3	14.100	5.836,5	41,4
Trbovlje	m3	35.000	9.026,5	25,8
Zagorje	m3	140.000	53.018,5	37,9
Avtopark	tjm	—	1,540.034 I-IV	—
OSRD- realizacija	din	25,680,000	7,713,543,40	30,0
biščih, t. j. v SFRJ. Inozemska de-Podatki za OSRD vsebujejo le lovišča niso všteta, rezultate dela na domačih grad-	Nevenka Plevnik
ših strokomih krogih so mnenja o tem deljena.
Zanesljivo pa lahko trdim,_ da
in mnogokje tudi spremembo odnosa človeka do stroja — naprave.
Rudi Šinkovec, dipl. inž. rud.
tornih stojk na samohodno podpor j e velik tehnično-akonomsiki
__t______	preobrat, ki zahteva med drugim
hi pomenil prehod od posamičnih tudi ustrezno miselno preobrazbo
Kotredežca in gumijaste ponjave
Struga potoka Kotredežce prečka severno in južno krilo kotredez-ke premogovne kadunje tako,
se nahajajo glavne premogove re.
zerve obrata Kotredez v varnost nem stebru potoka Kotredežce. D bi omogočili varno odkopavanje premoga v varnostnem stebru, je bilo treba napraviti na površini vsa potrebna zavarovano a pred vdorom vode v jamo.	,
Odkopavanje premogove substance v južnem krilu v varnostnem stebru potoka Kotredežca je bilo omogočeno potem, ko je bilo zgrajeno posebno za vodonepro-pustno korito. Najprej je bilo konto izdelano iz lesa, vendar to korito na bilo povsem učinkovito,, ker so bile deformacije terena, ki so nastajale zavoljo odkopavanja tolikšne, da so na koritu nastajale vedno večje okvare. Konta ni bilo mogoče vzdrževati v brezhibnem stanju. Posledice so Me vidne tudi na odkopih v jami, kjer je dotok vode stalno naraščal. .	„
Zaradi večnih težav priv .vzdrževanju korita in vedno večjih do-to,kov vode na odkope, smo leta 1957 pristopiti k izdelovarUju novega za vodo nepropustnega korita.
Dno korita je bilo izdelano iz piha-ne gline, debeline približno 1 m, nad glino pa položena obloga iz posebej oblikovanih betonskih kvadrov. Ta način utrditve stru-cre potoka Kotredežce je bil sorazmerno učinkovit pri odkopavanju južnega krila, kjer smo odkopavali po metodi splavnega zasipavanja vse do 6. obzora.
Ko smo pričeli v severnem krilu kotredežke kadunje odkopavati s široikočelno odkopno metodo s povečano višino etaže in pridobivanjem stropnega premoga z rušenjem nadkopnega dela, se je začelo intenzivnejše posedanje krovnih plasti, katerih sestav je krovni Ja-por, morska glina in govškii peščenjaki.
Za vodo nepropustno plast v krovnih plasteh smatramo morsko glino. Po domnevah strokovnjakov, bi morala ležati nad premogovim sloiiščem plast morske gline, debela vsaj 30 m, da bi lahko odkopali premogov sloj po odkopni metodi z rušenjem stropa brez ^nevarnosti za vdore vode s površine.
Morska glina ima namreč to lastnost, da v vlažnem stanju prične nabrekati.
Po predhodnem raziskovalnem vrtanju je bilo ugotovljeno, da dejanska debelima plasti morske gline nad slojem premoga povsod .ne dosega potrebne debeline 30 m. Zaradi te ugotovitve in ker se krovne
±0.00
103.70 VI. ob.
83,383 govške plasti1. • 1 morska glina krov. lapor ■■ premog 1^=1 talni na IfH-ldl psevdoziljski skladi
I00m 200 300 <00	500
...I	lil	I
odkopano Y/77A z odkopno metodo z zasipom i:::; :l z odkojono metodo z rušenjem
Vzdolžni profil po osi p. KOTREDEŽCA
plasti rušijo oziroma lomiijo v velikih kosih, je bilo treba izdelati v območju k ravni h	plasti za vodo
nepropustno korito iz phane gline, prekrito z gumijastimi ponjavami. Zavarovanje jamskih prostorov pred vdori vode s površihe, po načinu zavarovanja južnega krila, pri
odkopni metodi z rušenjem, verjetno ne bi bilo učinkovito, ker tu nastopajo hitri in neenakomerni premiki površine.
V jami Katredež odkopavamo severno krilo kotredežke kadunje že na 4. etaži 5. obzora. S tem smo prišli z odkopavanjem v območje
nezavarovanega dela potoka Kot-redežca. Po praktičnih izkušnjah, oziroma izmerah za rudnik Zagorje, znaša minimalni krovni rušni kot 58°. Iz profila je razvidno, da obstoječe za vodo nepropustno korito z gumijastimi ponjavami, za-
gotavlja varovanje proti vodnim vdorom s površine le za odkopava-mje do 4. obzora. Vzporedno z nadaljnjim varnim odkopavanjem pod nivojem 4. obzora, moramo na površini za vodo nepropustno korito podaljšati. V ta namen smo
že pričeli z zemeljskimi deli tako, da nam bo podaljšanje za vodo nepropustnega korita za 100 m, omogočilo varno odkopavanje do 6. obzora.
Rado Ozbič, dipl. inž. rud.
rudarjev v Porurju
Uspeh naših
1. Uvod
Porurje spada brez dvoma med največje producente črnega premoga v Evropi. Pokrajini je dalo pre-mogarstvo že davno svojsten pečat. saj skoraj ni točke v tej ravninski deželi, is katere ne bi bila vidna vsaj ena imodemih šahtnih naprav, prebivalstvo pa živi neposredno in tudi posredno izključno od rudarstva, kot gospodarske osnove predvsem za energijo in železarstvo 'kot itudii za ostalo spremljajočo 'industrijsko in obrtno dejavnost.
Premog je torej njihov osnovni kruh. Tega pa gledajo ljudje povsod po svetu s ispoštovanijem in včasih tudi — s strahom im skrbjo.
Na številnih cehah tega velikega premogovnega bazena, delajo že staro štiri leta rudarji pod o-kriiljem Rudisa kot kooperanta nekaj svetovno znanih nemških rudarskih firm, ki so specializirane za izgradnjo glavnih (jamskih prostorov in komunikacij. Nekateri teh modemih rudnikov, ki so pripomogli k povojnemu gospodarskemu »čudežu« ZRN, in na katerih vlada zadri j a beseda rudarske tehnike, imajo gigantsko proizvodnjo kot na primer rudnik Gneise-nau, ki daje 16.000 ton črnega premoga na dan prvovrstne kakovosti.
■Mi prihajamo večkrat v svet z miišljemijem. ki smo ga često navajeni poslušati doma, da imamo pač tat na pol razvita dežela, še slabo dognane delavne navade, in da se moramo še marsikaj tega naučiti od tehnično naprednejših sosedov.
No, pa smo v item tujem, industrijsko razvitem okolju, naenkrat slišali za vest, da je naša rudarska grupa na oehi Westfalen, dosegla rekorden uspeh, kakršnega niti'domači rudarji doslej še niso zabeležili. To je morda nekoliko paradoksno, res je pa le. 2
2.	Problemi premogovnega tržišča
iP^edno preidem v potankosti uspeha naših rudarjev, menim, da je umetno pogledati, kaj sami Nemci pravijo, pišejo in mislijo o svojem premogu, da to mišljenje in stanje primerjamo na eni strani z mnenjem naših strokovnjakov o bodočnosti našega premogarstva doma, na drugi istram pa smatram da je ta Informacija važna tudi za
Rudis, kajti že začeta in uspešno vodena sodelava na tem področju mednarodne delitve dela, naj bi se vsekakor inadaljevala in celo povečala, če....
Ne samo za Nemce, marveč za celotno človeštvo velja konstata-cija, da toplota, moč in svetloba, pdieg sirovim, predstavljajo osnovo za moderno proizvodnjo dobrin, ki jih človeštvo potrebuje, me samo zaradi. rvse večjih osebnih zahtev, marveč tudi zaradi progresivnega povečanja števila prebivalcev.
človeštvo si je doslej lahko po-boljšavalo živi jenske pogoje edino in samo na rovaš vse intenzivnejše izrabe energetskih virov, ki mu jih nudi priroda. Zato je tudi nadaljnja usoda vse številnejšega človeštva odvisna od tega, ktiko se bo znalo tudi v bodoče smotrno oskrbovati z energijo, katere potreba bo enormno naraščala. Ker pa e-nergija sama tat taka ne pade z neba, marveč jo je treba pridelati, pravijo Nemci, da je glavna težava v tem, da je izvor energije večkrat zelo oddaljen od mesta potrošnje, pa se vprašujejo, kaj storiti, da bo s porastom industriijalizaoije in žiiviijens/ke ravni, vedno im ob pravem času dovolj energije tudi na voljo. To velja za bližnjo kot tudi za daljrijo prihodnost.
Energija je potrošno blago in se je iz tržne politike ne da izločiti. Zato da se je treba truditi ne samo za zadostno količino energije v naslednjih decenjih, marveč da je treba stremeti v prvi vrsti tudi za tem, da bo ta energija cenena kot tudi paziti na to, da raziskovalni duh in razvoj tehnike pridobivanja energije ne bosta o-hromdla, kajti zavedati da se je treba, da bo že 'naslednje 'tisočletje postavilo pred človeštvo tata ogromne zahteve po energiji, da si jih danes še na j daiekovidnejši fu-turologi .komajda predstavljajo. Naša generacija pa da takim kvantitativnim prognozam sploh še mi kos.
Nemci pravijo, da so imeli 'srečo in prednost, ko -so od začetka industrijske ere pa vse tam preko konca drage svetovne vojne, lahko v celoti pokrivali svoje potrebe po energiji iz lastnih virov, to se pravi iz domačih črnih in rjavih premogov. Trde, da brez premoga Nemčija nikdar ne bi postala in-drastriijiska dežela, kakršna je. To-
da takoj za tem pa z žalostjo kon-statirajo, da je monopolni položaj predvsem njihovega črnega premogarstva že kruta preteklost. Kot prvi konkurent ornemu premogu v ZRN se je pojavili najpreje njihov lastni rjavi premog kot kurivo in kot izvor električne energije. Potem sta sledila vedno bolj zemeljski plin in nafta. S tem pa je nemška industrija postala odvisna od uvoza. Kajti razvoj industrije je šel tako hitro pot, da se danes že trdi, da domači črni in rjavi premogi ne bi več zadostovali potrebam, celo pri njihovi maksimalno možni proizvodnji.
Vprašujejo se, kaj početi — če bo 'šla cela reč tako naprej — da bi vsaj zmanjšali svojo odvisnot od uvoza plina im nafte. Pravijo, da ni baš prijetno in dobro za živce, gledati petrolejske magnate ali pa muhaste vlade dežel, ki z nafto razpolagajo, kako stalno dvigujejo cene in izrabljajo svoj monopolni položaj, za katerega sami nimajo pravzaprav nikakršnih zaslug. _ Postavlja se vprašanje, kako naj se ta odvisnot od uvoza nafte iz Srednjega Vzhoda in Zapadne Afrike odpravi z uporabo daieko dražjega domačega premoga. Nemški črni premog, zaradi geoloških prilik, velike globine ležišč in vsled tega drage eksploatacije — pri današnji tehnologi ji uporabe — še zdaleč .ni tista sirovina, ki bi mogla nadomestiti nafto. Znario je dejstvo, da drži danes industrijo premoga v ZRN pokoncu le še _ državna subvencija elektrarnam in železarnam, pri čemer krije premog le še četrtino vseh energetskih potreb. Celo če bi se državna podpora premo-garstvu povečala, ne bi moglo konkurirati uvozu energije. Nafta je še vedno cenejša.
Nekateri mislijo ,da bo premo-garstvo doživelo nov vzpon v nekaj decenijih, ker so mnenja, da se bodo svetovne zaloge plina im nafte v začetku tretjega tisooletia že bistveno izčrpale. Takrat pa da bo že do kraja ekonomsko uspešno dognana gazafikacija premoga in vtčkočimjevanje ogljikovodikov-cev. Premog naj bi torej dosegel drago pomlad (Frankfurter Allge-meine).
Dotistihmal pa se bo poraba plina in nafte še naprej poveča-vala in poraba premoga nadalje padala. Predvidevajo, da se tudi poraba koksa ne bo bistveno pove-
čala z nadaljnjim razvojem železarstva, ker da se bodo tudi iv visokih pečeh vedno bolj uporabljale injekcije tdkočih oglijikovodiikov-cev, medtem ko bo koks služil v glavnem kot rahljalni skelet za vložek.
NEVV (Združene elektrarne) bodo v nasilednjih letih 'povečale svoje kapacitete v glavnem na osnovi ikoniventionakuih igoriv. Po letu 1980 pa so predvidene izključno le ve-llike enote, ne pod 1000 MW. Pri item ipa bo že stopila v ospredje ijedrska energija.
Ob takih dejsltvih in različnih, nasprotuj očih si govoricah, vznemirjajo ljudi rastoče deponije premoga .in koksa po cehah in koksarnah. Svoj kruh gledajo danes že nekoliko s skrbjo, kajti zanesljivega preroka, ki bi lahko povedal, kaj bo jutri — ni.
Zaenkrat pa lahko opazujemo samo to. da ni vidniih tendenc, da ihi se eden ali drug teh velikih .im modernih rudnikov pripravljal na zapiranje ali vsaj na zmanjšanje proizvodnje. Planirane investicije tečejo z znano Nemšiko natančnostjo naprej.
3.	Uspeh naših rudarjev
Ti so tukaj zaposleni v glavnem na izgradnji jamskih komunikacij •v zvezi z odpiranjem novih eksplo-
ataoijskih horizontov. Ker gre povsod na teh rudnikih za velike proizvodne količine na eni strani, kot tudi za posebne zahteve prezračevanja na drugi (visok geotermični efekt, metan), so preseki jamskih prog daleko večji kot smo jih navajeni po naših rudnikih doma. Zaradi komodnih presekov se da tukaj mnogo uspešnejše uporabljati ustrezna mehanizacija, ki naj fizični napor rudarja zmanjša na najnižjo možno mero in bolj angažira njegove duševne sposobnosti. Za tem pa danes stremi tudi celotna tehnika, kajti težko fizično delo je večji del 'nekvalificirano, slabo uspešno in zato povsod tudi pičlo nagrajevano.
Na takem delu je ena od grup naših rudarjev, na cehi Westfalan, že lani prednjačila s svojimi zavid-ijivimi napredki in ,pri tem seveda tudi z osebnimi dohodki, ki so izdatno presegali povprečje na cehi. Februarja letos pa so dosegli rekord ko so v 21 dneh prodrli 176 m proge poleliptičnega preseka 14 m2, podprite na ivsakih 70 cm s t r o delnim Touss aint-Heinzm ann o-vim jeklenim podporjem, teže 44 kp/m’, z mrežo zadaj (0 10 mm, 10 x 15 om) ali pa z elementi izpro-ifiiUrane pločevine. Vmes vse do trdega založeno in zapolnjeno z odstreljeno hribino. (Sl. 1).
Skica — Prerez A
Način dela je na vseh deloviščih, kjer delajo naši ljudje, podoben. Vsled tega naj opis predmetnega postopka služi kot p ar s pro toto. Dela se povsod v akordu od str.ojmega metra kompletne proge ali pa po točkovnem sistemu (Ge-dinge mit gruppnvveiser Aufteilung. Iz slike 2 je grobo razviden potek dela, kjer posamezne operacije vsebujejo kompleksno vse detajle, ki bi se dali določiti natančno edinole s časovno študijo.
Oprema za odvoz materiala se sestoji iz mehaničnega nakladalca (Hydro-Lader, Type Š, z Libu-žlico,
PLANO<j/lAM KOMPLE/CSM/U OPEHAC/J ZAJ IZB/TELki
OHO		r	i		Z	2		v	A		«	J	r	<	r	;	7	t		/ ur
vrtanje													
													
													
odstre -rtfev nakh • danje podgra- /evap/e		n											r
				m									
		—	5S min										
			—^			—	—	—	—	-545 min		—				►! 1
					60 min	1							
													1 1 	i		
													
									280 min				
prestav. d e nonh zaci/e										r~.~ ~			
											7		srnin
0
voi
esS‘8?-1'1
n
Slika 3
Slika 4
produkt D-H), verižnega transpor-itenja in gumijastega traku, ki odnaša odstreljeno robo v presipni bunker nad glavno izvozno progo, kjer se material vsipa v jamske vozičke velike kapaoitete (4 m3). Glej sliki 3 in 4.
Vsi težki predmeti in ostala bremena, ki jih je treba dovažati na delovišče, pa so dostavljali tja z enotračniiim, tekalnim škripcem, ki ga vozi posebno motalo, in čigar tračnica je pritrjena na T-H podporje pod stropom (monorail hoisting and iransporting device). To je nadvse praktična naprava in je tukaj nikjer ne manjka pri takem delu. Progo (Elozstredke), ki ki je predmet .tega opisa, so prodirali na globini 835 m pod površino. Zračili so pihajoče, po PVC ceveh, premera 800 mm. Spodnja polovica preseka proge je bila vseskozi v premogu, zgornja pa v trdnem, mestoma rušijivem turon-skem krovnem škrijljavcu.
V 21 delovnih dneh so zabeležili 176 m napredka ali 8,40 m na dan. Globina lukenj za odstralje-vanje je znašala 3 m, njih število pa v povprečku 35. Tako so na dan dosegli 2,8 izhitka. Za vrtanje so uporabljala kladiva SIG. Temperatura je iznašala 27° C, vlaga je bila srednja.
Delali so v 4 izmenah in so se zamenjavali na delovišču. Celokupna zasedba na vseh 4 izmenah je bila sledeča:
pri neposrednem
prodiranju ...............16 mož
pri odvozu................5 mož
pri prestavljanju in
vzdrževanju mehanizacije
in orodja ................4 možje
pri čiščenju ..............4 možje
Skupaj 29 mož/24 ur
Storitve:
Pri preseku proge 14 m2 plus 5 % za povečan -izbit profil (rušlji-va hribina), je znašala količina odstreljenega materiala pri 2,8 izbit-kih 123,50 m3, pri čemer so dosegli skupno storitev na moža okroglo 4,25 m3, medtem ko je znašala čista storitev onih, ki so delali neposredno na čelu, okroglo 7,70 m3 na moža in šiht.
Pri tem je treba imeti na umu, da v tej storitrvi zapopadena tudi vsa komplicirana »tesarba« in zamuda s paženjem' in zalaganjem bokov in stropa. To je spoštljiva storitev že na samem kamnu, kjer sploh ni treba podpirati. Zato leži v danih okodnos-tih ta rekord. Fantje so do skrajnosti racionalizirali svoje delo in so bolj kot mišice, napeli svoje možgane.
Delo so vodili neposredno vodje izmen: Apih, Zrim, Jug in Sajovic. Za mehanizacijo je skrbel Žibret Jože, s svojimi izmenskimi pomoč-iniki, Dobrosavljevičem, Andono-vom in Petrovičem.
V drugi so nadalje sodelovali odlični rudarji: Kontrec, Šanc, Vi-denovič, Zigič, Ziv-ič, Stojanpvič, Djordjevič, Mesanovič, Blaževič, Matiimč, Jeremič, Marinkovič, Ah-medagič, Prvulovič, Ibrič, Tomič, Miloševski, Antič, Simič, Milovanovič in Čipin, skratka: zastopniki skoro vseh jugoslovanskih narodov. Lahko trdimo, da Rudis tudi v tem oziru odigrava dokaj pozi-toivino vlogo.
Ce analiziramo razloge za tak delovni uspeh daleč iz domovine,
pridemo do naslednjih ugotovitev:
—	perfektna organizacija obrata s strani obratovodje in njegovih pomočnikov pri firmi Deilmann-Haniell GMBH kot nosilec poslov
—	ustrezna mehanizacija
—	visoka delovna disciplina in primerna »klima« na obratu
—	nesporna strokovnost direktnih izvajalcev in smotrna organizacija njihovega lastnega dela
—	dobra gmotna stimulacija Posrečen stik zgoraj naštetih
okolnosti pa daje praviloma vse povsod dobre delovne rezultate.
Boris Gostiša
Pripomba uredništva.
Tovarišu Borisu Gostiši, dipl. inž. rud. se zahvaljujemo za njegov prispevek. Pri objavi smo u-poštavali njegovo željo, da članek lahko izide le pod pogojem, da bo tiskan kompleten, dobeseden, brez skrajšanj, brez razširjanj ter brez stelisitičnih in slovničnih popravkov, čeravno se je redniški odbor za te njegove zahteve težko odločil. K objavi njegovega prispevka sta dala svoj pristanek tudi za-hodnonemška firma Dcilmamn ter poslovno združenje RUDIS.
žal nam je, da njegov prispevek ne govori kaj več o življenju naših ljudi na deloviščih v ZR Nemčiji, žal nam pa je tudi. da pisec prispevka ni omenil, da" de-la_ izvajajo člani delovne skupnosti Zasavskih pramogovnikov-obra-ta za speoiai-na rudarska dela in da take in podobne uspehe dosegajo člani naše delovne skupnosti. Radi bi, da bi v bodoče sličn-i prispevki vsebovali tudi ta podatek.
Uvajanje drsnih stropnikov v jami
Dne 15. in 16. maja 1972 je bilo v mestecu Rabac, blizu Labina v Istri, IX. mednarodno posvetovanje o rudarstvu, ki ga vsako leto prireja strojna tovarna Trbovlje. Kot prejšnja leta so tudi letos poleg predstavnikov vseh jugoslovanskih rudnikov, sodelovali rudarski strokovnjaki iz Madžarske, Češkoslovaške in Poljske ter predstavniki firme Salzgitter iz Zahodne Nemčije. Predstavnika ZPT sta bila Adolf Jermol, dipl. inž. rud. in Cveto Majdič, dipl. inž. rud.
V teh dveh dneh so bili podani naslednji referati:
Babič Rudi — STT:
Ali so investicije v hidravlično oporje opravičljive?
Hojecky Jaroslav — ČSSR:
—	Modernizacija v Moravsko-O-st-ravskem revirju
Simon Kalman — Madžarska
—	Tehnični razvoj in vloga premoga v energetski bilanci Madžarske
Vznik Roman — STT:
—	Potrebe jugoslovanskih premo--govnikov po itransportenjih in”*9
razvojne tendence transporterjev STT
Bomer Dietrich — Zah. Nemčija
—	Podpiranje čel z drsnimi strop-miilki Salzgitter
Janežič Slavko — Velenje:
—	Uvajanje hidravličnega drsnega -podporja firme Salzgitter v rudniku lignita Velenje
Pleško Tomislav — Kanižarica:
—	Uvajanje hidravličnega podpor--ja na širdkočelnem odkopu Bilinski Alfred — Poljska
— Neka teni problemi pri mehaniziranih delih v jami.
Vsa predavanja je možno razvrstiti v dive skupini. V eni so bila predavanja, ki so obravnavala splošno problematiilko premogovim-kov, tako glede vloge v energetski bilanca države, kot tudi razvojne poti in dosežena mehamiairanoat v posameznih rudnikih, bazenih im državah ter nekatere izkušnje pri ledeh (Babič, Hojeaky, šimon, Bi-linsiki).
Druga stopnja predavanj pa je obravnavala bolj konkretne zadeve, predvsem v zvezi s strojno tovarno Trbovlje.
To so predavanja o novih transporterjih STT (Užniiik), in izkušnje pri uvajanju drsnih stropnikov Salzgiltter (Bonner, Janežič, Plečko).
Splošna ugotovitev predavateljev je bila, da uvedbo meharuiza-aije v jame ne terja le ekonomika proizvodnje, temveč v enaki meri tudi vedno večje pomanjkanje delavcev za jamska dela. To velja tako za Jugoslavijo kot tudi za Madžarsko in Češko. Če pa upoštevamo še dolgoletno kampanjo o ukinitvi premogovnikov, potem nam je stalni osip delavcev, razumljiv, pa čeprav je bilo v zadnjih dveh letih dokazano, da so bile trditve o odmiranju premoga mnogo preurarijane. Skoraj povsod se . ponovno dviga proizvodnja premoga.
Prikazan je bil tudi ekonomski učinek uvajanja mehanizacije in minimalna proizvodnja, ki je potrebna za pozitivno poslovanje z vsemi tehničniiimi prednostmi in pomanjkljivostmi.
Za nas so bila posebno zanimiva predavapja o uporabi drsnih stropnikov Saizgitter. Dosedaj, so bili znani podatki o uporabi v nemških rudnikih črnega premoga, ki pa se po pogojih rudarjenja bistveno razlikujejo od naših.
V	ZPT že dalj časa želimo modernizirati odkopavanje in ena o-blik je tudi uvedba teh drsnih stropnikov. V glasilu Srečno je bil že ob javili en članek o podatkih im uporabnosti, zato bi na kratko omenili le rezultate poizkusov v Velenju im Kanižarici.
Velenje: Najprej so preizkušali stropnike na čelu istočasno z drugim podporjem. Da bi dobili res prave podatke (v prvem poizkusu so hoteli le ugotoviti, če je primerno glede pritiskov na čelu), so kasneje opremili 45 m dolgo čelo samo s stropniki Saizgitter. Kmalu so uvideli, da morajo za pridobivanje premoga uvesti dodatni transporter ob rušnem oknu, podobno kot je pri samohodnem podporju Hydro-Marrel. Velenjski lignit je zelo kompakten in je potrebno stalno močno odstiranjevanje v nodkopnem in nadkopnem delu. Kot zaščito pred zaruševanjem so nreizkušaM razno podpor j e (N P I 12 in drugo profiilmo jeklo, končno pa je "bilo ugotovljeno, da so še najboljše stare trenske stojke Schwarz in Valent). Z uvedbo te zaščite so zmanjšali poškodbe zadnjih stojk drsnega podporja.
V	času poskusov (itri mesece) so imeli zelo veliko okvar na pod-poriu, vendar so bile to večinoma majhne okvare, ki so se dale odpraviti praviloma že na samem čelu in tudi stroški niso bili visoki.
Dosegli so visoke odkopne u-oinlke (do 23, 18 ton/delavnik) v primerjavi s povprečnimi 15 — 16 ton/delavnik.
Kanižarica: Na tem rudniku so kot prvi v Jugoslaviji pričeli s poskusnim vgrajevanjem drsnih stropnikov Saizgitter pri odkopni metodi brez pridobivanja premoga iz nadkopnega dala. V času dela so imeli nekajkrat izredno težke pogoje, ki pa so jih s tem podporjem obvladali. Okvar niso imeli veliko, storilnost pa so močno dvignili, saj so dosegli maksimalno tudi 21 tom/idelavnik na odkupu. Ker še vedno preizkušajo podporje, niso podali točnejših finančnih in drugih podatkov za primerjavo.
Vsekakor so podatki iz rudnikov Velenje in Kanižarica za ZPT zelo ohrabrujoči in je sedaj ovira za uvajanje pri nas le še Emančne narave. Na temelju navedenih rezultatov bi pri ZPT to podporje lahko uporabljali povsod. Na manjših čelih (Zagorje, Dol, pa tudi drugje) predstavlja najboljše podporje, kar je trenutno znanega, za večja čela pa je koristna vmesna stopnja pred uvedbo kompleksne mehanizacije na čelu. Seveda velja to za naše podjetje.
Glede na to. da strojna tovarna Trbovlje prevzema servisno službo za Jugoslavijo, so tudi težave v zvezi z nabavo rezervnih delov im popravili bistveno manjše.
Upam, da bomo v naslednjih številkah lahko poročali kaj več o drsnih stropnikih tudi v našem podjetju.
Cveto Majdič, dipl. inž. rud.
delo za OSRD
Pred nedavnim je bila razpisana mednarodna licitacija za prevzem gradbenih del na izgradnji avtoceste Hoče-Levec. Investitor te ceste je Cestni sklad SR Slovenije.
Na Meditaciji je sodelovalo tudi poslovno združenje RUDIS — Trbovlje, skupno z italijansko firmo Impresa cosbmžioni e recistruaio-ni, Roma, kratica: I.CO.RI.Sp.A. in sicer pa prevzem del pri izgradnji dveh predorov na tej cesti, predora Golo rebro im Fletovarje.
Med številnimi ponudniki je poslovno združenje RUDIS, skupno z italijansko firmo ta dela dobilo kot najboljši ponudnik.
Dela, ki jih je dobil v izvedbo RUDIS, bo po pogodbi izvedel obrat za specialna rudarska dela Zasavskih premogovnikov — Trbovlje, skupno z italijansko firmo. V ta namen je bila sklenjena 26. maja t. 1. med Cestnim skladom SR Slovenije in poslovnim združenjem
RUDIS-Trbovlje, z italijansko firmo I.CO.RI, mednarodna pogodba za prevzem in izvedbo del. Izvajalec del se obvezuje, da bo z deli začel najkasneje v 30 dneh po podpisu pogodbe, t. j. do 26. junija 1972 in da bo objekt dokončal v roku 40 mesecev oziroma do 30. septembra 1975. Vrednost izgradnje predora Golo rebro znaša 48,539.760,35 din, vrednost predora Fletovarje pa znaša 47,599.661,70 din, skupno 96,139.422,05 din. V tem znesku so zajeta vsa dela, ki jih bodo izvedli domači in tuji izvajalci.
Italijanska firma bo sodelovala pri gradnji teh dveh predorov s svojo mehanizacijo in tehnologijo ter nekaterimii strokovnimi šoti elavdi, obrat za specialna rudarska dela ZPT pa bo prav tako sodeloval z delom svoje mehanizacije ter strokovnimi sodelavci.
Dela pri izgradnji obeh predorov bo vodil poseben konzorcij.
katerega bodo sestavljali predstavniki RUDIS-a in firme I.CO.RI. * V
POLJSKI PREMOG
V gospodarstvu Poljske je premog vedno imel pomembno vlogo. Tako vlogo ima še tudi danes. Tako kot v nekaterih državah nafta, tako na Poljskem premog neposredno ali posredno vpMva na celokupno gospodarsko življenje države. PoljiSko pogosto nazivajo kot državo premoga, saj zavzema 4. mesto med proizvajalci tovrstnega goriva. Velikih »pet« proizvajalcev nremoga imajo naslednje zaporedje: Združene države Amerike, Sovjetska Zveza, LR Kitajska, Poljska in Velika Britanija. V letu 197.1 je Poljska proizvodnja premoga znašala skupno 145 milijonov ton.
Uporabnost mehanike hribin v rudarstvu
Mehanika hribin je relativno mlada znanstvena in tehnična disciplina. Njen hiter razvoj je opazen šele v letih po drugi svetovni voljni, ko so v mnogih državah pri-čeliii z intenzivnimi deli na izkoriščanju vodne energije, z gradnjami velikih jezov, hidrotehničnih tunelov in jaškov pod pritiskom, raznih podzemeljskih Jtavern in skladiščnih prosltorov, rudarskih objektov, tunelov im podobno. Ne glede na to, pa so prvi začetki hri-himske mehanike nastaiM koncem preteklega stoletja in so vezani na reševanje problemov pri izdelavi velikih transalpinskih tunelov, med drugim tudi karavanškega predora. Že v tem času so opaziili razliko med lastnostmi hnibinkke-ga masiva in lastnostjo izoliranega kosa hribinskega masiva. Razlika nastane zaradi tega, ker ima hri-binski masiv, ali kakor običajno rečemo, hribina »in situ« zaradi razpok, slojevitosti, škniitjavosti in drugih nenormalnosti, drugačne lastnosti, kot del hribine, ki se odvzame iz masiva za preiskavo. Naslednje važno spoznanje, ki so ga opazili prvi graditelji tunelov je bil pojav iztiskanja — obremenjevanja hribinskega masiva iz česar so sklepali, da hribina ni obremenjena le zaradi teže nad njo ležečih slojev temveč, da se pritisk pojavlja tudi v horizontalni smeri. Hribina se v večjih globinah obnaša več ali manj hidrostatično t. j. kot tekočima, katere teža odgovarja teži hribinskega masiva.
Ta prva spoznanja so v načelu še danes v veljavi, čeprav odnosi, kvalitativno niti kvantitativno niso tako enostavni, kot so si jih pred-stavljalii prvi graditelji tunelov. Problema hribinske mehanike so se pojavljali pred mnogimi leti tudi v rudarstvu. Vezani so bili predvsem na jamske pritiske in na u-krepe odnosno napore za njihovo obvladanje. Izkušnje, pridobljene v dolgoletni rudarski praksi dobivajo postopoma ustrezna tolmačenja s ciljem njihove splošne veljavnosti in uporabnosti in v zbiranje osnov za racionalno projektiranje in izdelavo rudarsko-gradbe-mih del. Pravi razcvet pa je hribin-•ska mehanika doživela šele pni igradmijah obsežnih hodrotehničnih objektov.
Kot se v tehniki na žalost čisto dogaja, so tudi v hribiraski mehaniki odigrale pomembno vlogo nekatere katastrofe in neuspehi. Vrsta neuspehov pri gradnji jezov, tunelov, rudarskih Objektov, v nekaterih primerih s fatalnimi izidi, so v veliki meri prispevali k temu, da se definitivno spozna potreba za razvijanje in ižkoriščanje spo-znam.i in dosežkov hribinske meha-
nike in to ne le s stališča racionalnosti in ekonomičnosti projektiranja in izdelave objektov, temveč tudi iz varnostnih razlogov.
Hribinska mehanika oziroma izkoriščanje njenih rezultatov so postali v zadnijem času tako pomembni, da je hribinska mehanika postala predmet univerzitetnega študija.
Reševanje izredno pestre problematike v gradbeni in rudarski praksi je dovedlo do ustvarjanija obilice eksperimentalnih in teoretičnih raziskovalnih metod, ki so jiih opravljale razne organizacije in preko tega do množice dobljenih rezultatov in tolmačenj. Znano ■je, da se je v takih razmerah pokazala potreba za izmenjavo 'mnenj in informacij, kar je pogojevalo ustanavljanje znanstveno-sitrokcvnih društev, v nacionalnih in mednarodnih razmerah. Na ta ■način so ta društva, ki sikllicujejo občasno strokovne sestanke (zadnji tak strokovni sestanek je bil v začetku maja v Tuzli), postala pomemben faktor pri formiranju in ■razvoju hribinske mehanike.
Naj na kratko opišem vsebino in metode hribinske mehanike. Bavi se, široko gledano, s preiskavami hribinskih masivov s čilijem, da se detajlno spozna njene fizikalne in mehanske lastnosti, njihovo obnašanje pri obremenitvi in pri različnih stanjih napetosti, kot tudi s postopki za izbolijšanlje fi-zikalno-mehanskih lastnosti. Pri tem se smatra hribinska masiv
kot realen medij, anizotropem, heterogen, razpokan in obremenjen, koristijo pa se tudi druge vede, poleg geologije, hidrogeologije, matematike in geofizike še trdnost materiala, statika teorije elastičnosti in plastičnosti ter druge. Napetostna stanja v hribini spadajo med najvažnejša in najtežje probleme.
Trudi se; da bi ugotovila napetostno stanje v hribinskem masivu preden je človek s svojim delom porušil to primarno stanje in s sekundarnim napetostnim stanjem, do katerega pride pri delu v hribinskem masivu, t. j. pri izdelavi podzemeljskih prostorov. Hribinska mehanika se bavi tudi z de-formabiinostjo hribinskega masiva in razvija eksperimentalne metode ■za proučevanje deformabilnosti in metodiko tolmačenja rezultatov. Posebnega pomena je proučevanje seizmičnih efektov in vode na hni-■bimsiki masiv, pri čemer pa je potrebno dobro poznavanje mehanskih karakteristiki hribine. Omenim naij še proučevanje postopkov ■za izboljšanje kvalitete hnihinskih masivov in obnašanje hribine, ki ■so poboljšani s temi postopki med katerim omenim injokitiranje, sidranje, torkretiranje. Med čisto rudarske naloge štejemo proučevanje in merjenje hribinskih pritiskov odn. deformacij podporja z upoštevanjem dejstev, da se vsa rudarska dela opravljajo v določenem relativno kratkem časovnem ritmu. Med pomembne prob-
Montaža baterije za stroj za napredovanje prog F 6-A v polju Pola j na rudniku Trbovlje	Foto Milan Cerinšek
leme spada proučevanje fizikalno-mehanskih lastnosti mineralnih nahajališč in prihribine. kot osnova za racionalno reševanje metod odkopavanja in odpiranja nahajališč. Osnovna naloga pri tem pa je, da se preide iz faze čiste empirike (izkustva) na kvalitativne analize pojavov, kot osnova za poslovanje določenih teorij, na osnovi katerih bi bilo možno izvršiti potrebne izračune za racionalno projektiranje in izdelavo del v hri-binskem masivu.
Že dosedanje razlaganje dokazuje obseg problemov, ki jih rešuje hribinska mehanika tdko na področju gradbeništva kot na področju rudarstva. Izkoriščanje vod-
nih potencialov bo zahtevalo na-daljno gradnjo baražnih jezov, dovodnih tunelov in podzemeljskih strojnic. Razvoj cestne mreže, da ne omenim modernizacije železniškega omrežja, je povezan s projektiranjem in gradnjo vrste cestnih tunelov, pogosto v zelo težkih terenskih razmerah. Pri tem se med bistveno šteje tudi racionalno projektiranje oblog tunelov posebno ob upoštevan ju podzemel jskih pritiskov. Razvoj naših mest zahteva projektiranje in gradnjo raznih podvozov, podzemeljskih garaž, vodovodnih tunelov in drugo.
Glede na obseg del, ki jih bo potrebno .graditi, množica nastopa-
jočih tehničnih problemov za katere reševanje je potrebno koristiti znanje hribinske mehanike, z ozirom na kompliciranost geoloških pogojev pri nas, ki otežujejo reševanje te problematike in jo delajo še interesantnejšo, lahko rečemo, da obstoje vsi objektivni in subjektivni pogoji, da pride na področju mehanike hribin in metod podzemeljskega dela, do strokovnega napredka. Dokaz temu so že dosedaj, s skromnimi sredstvi, ob slabi organiziranosti in slabi koordinaciji, doseženi rezultati, ki žanjejo pohvalo in priznanje tudi pri inozemskih strokovnjakih.
Rudi Šikovec, dipl. inž. rud.
Razdelitev sklada skupne porabe
Osrednji delavski svat našega
podjetja je na svojem 1. zasedanju v tej mandatni dobi, dne 24.
aprila 1972, sprejel naslednjo raz-
—	za poslovni sklad podjetja
—	za plačevanje štipendij
—	za plačilo anuitet za najeta posojila za gradnjo delavskega doma v Hrastniku
—	nadomestilo za prevoze na letni dopust in plačilo regresov za iletovanije
—	za preventivno zdravljenje članov delovne skupnosti
—	za kolektivno zavarovanje članov delovne skupnosti pri Zavarovalnici
—	za plačilo stroškov za jubilante dela in upokojene člane delovne skupnosti
—	za dotacijo rudniškemu odboru sindikata rudanjev, .za njegovo redno delo
—	za vplačilo v sklad solidaromsti za pomoč družinam smrtno ponesrečenih 'rudarjev
—	za financiranje investicij in investicijskih popravil v počitniških domovih ZPT
—	za dajanje posojil za individualno stanovanjsko izgradnjo članov delovne skupnosti
—	za plačilo raznih članarin, osmrtnic (manjše dotacije ipd.)
—	vrnitev predplačil na stanovamj-sko pravico
—	delavski sveti delovnih enot 'Prejmejo za razporeditev po posebnem pravilniku:
« delavski svet rudnika Hrastnik
O delavski svat rudnika Trbovlje (za področje vseh delovnih enot v Trbovljah)
® delavski svet rudnika Zagorje
—	nerazporejena so vostala sredstva v višini
delitev sklada skupne porabe, po zaključnem računu za leto 1971.
Sredstva tega sklada so bila porabljena takole:
1.000.	000.00 din
600.000.	00 din
200.000.	00 din
2.500.000.	00 din
200.000.	00 din
150.000.	00 din
150.000,00 din
150.000.	00 din
250.000.	00 din
150.000.	00 din
500.000.	00 din
100.000.	00 din
25.000.	00 din
150.000.	00 din
180.000.	00 din
70.000.	00 din
658.710,00	din
Skupaj 7,033.710,00 din
Sredstva sklada skupne porabe se po sklepu osrednjega delavskega sveta začasno lahko uporabljajo za obratna sredstva.
Celotni ostanek dohodka po zaključnem računu ZPT za lato 1971 je znašal po bilanci 9,400.5.17,47 din, od tega pa je bilo razporejenih:
—	v rezervni sklad podjetja
564.031,05 din
—	v prispevek za družbene službe
1,193.930,30 din
—	v poslovni sklad podjetja
608.846,08 din
Skupaj 2,366,807,43 din Ostanek pa je bil razporejen za gornje koristnike.
UPADANJE KONJUKTURE
ZA PREMOG
Nekateri gospodarstveniki zastopajo stališče, da je nastopila kriza premoga in da nafta kot gorivo, zavzema vodilni položaj. V nekaterih delih sveta dejansko ta konjuktura za premog upada, v prvi vrsti v Zahodni Evropi. Nekaj let že, predvsem v Veliki Britaniji lin ZR Nemčiji, je 'ta tendenca očitna. V nekaterih državah, predvsem v ZDA, SSSR in v Poljski pa je ita tendenca prav nasprotna. Od leta 1960-1970 je na primer proizvodnja premoga v ZDA porastla od 3092 na 540 milijonov iton in v SSSR od 356 na 453 milijonov ton. Pri tem pa moramo poudariti, da obe 'ti dve državi zavemata prav tako vodilno mesto v proizvodnji nafte. Na konkurenco nafte vplivajo predvsem visoki proizvodni stroški premogovnikov, zato nekatere države zmanjšujejo njegovo proizvodnjo. V procesu uvajanja novih tehnik v svetovnem premogovništvu, se bo proizvodnja premoga povečala v skladu z gospodarskimi in družbe-, nimi potrebami.
Nedolžni vzroki - velike posledice
Kljub temu, da uspevamo v podjetju stalno zmanjševati število nezigod, zmanjšanje v prvem trimesečju letošnjega leta napramle-tu 197il dosega celo 17%. ,se nam v tem splošnem prizadevanju še vedno dogajajo nezgode, katerih vzroki slabo ocenjujejo naš odnos do varstva pri delu.
Tu gre za tiste številne nezgodne primere, pri katerih se je že večkrat ugotovilo vzroke, predpisali ukrepi ali navodila ter namestile potrebne zaščite. To so nezgode, ki ne zahtevajo posebne spretnosti zaposlenih, intenzivne pozornosti ali višjega strokovnega znanja, ne, to so nezgode, iki izvirajo zgolj posledic dejanj v težnji za oimhitreje in .lažje opravljenim delom in včasih tudi odstranjevanje zaščitnih naprav iz koristoljubja.
Na vso nesrečo nam take nezgode povzročajo često najtežje poškodbe, ki neredko vodijo v invalidnost. Opravka imamo torej s posebnim odnosom ljudi, ki vrednotijo hitro in količinsko opravljeno delo, torej učinek, ne glede na kvarne posledice, ki pri tem nastanejo.
Pofelejmo nekaj primerov.
Na širokih čelih sta od križišča pni izvozni progi običajno montirana dva dvoverižna transporterja (v steber in slepi odsek čela), ki vsipata premog v transporter v izvozni proigi. Vklopitev in izklopitev pogona poteka preko tipkal (taster-jev), ki se nahajata pni vsipu 6pri pogonih). Zaradi različnih faz ei-klusa v stebru in slepem delu čela, se primeri faza, ko eden od obeh transporterjev obratuje, drugega
pa prestavljajo. Pri prestavitvi dvoverižnega transporterja je treba tega demontirati in po prestavitvi zopet sestaviti, pri čemer se delo lahko varno opravi le, če je električni tok izklopi jen. Od več je navajati posledice če tol nekdo pomotoma vklopil transporter in to v času, ko se na njem spenja veriga. In vendar imamo evidentiranih precej takih primerov in seveda tudi težkih poškodb.
Zavoljo razumljivih vzrokov je služba za varstvo pri delu predpisala dva pomembna ukrepa .in sicer:
1)	Predno se prične z demontira-njem transporterja, je treba izklopiti glavno motorno zaščitno stikalo in preprečiti, da ga vklo-ni neodgovorna oseba.
2)	Tam, kjer je na enem delovnem mestu več tipkal za pogone, je treba to označiti.
Zaposleni često prezrejo nevarnost in navodila, pa izklope ne izvajajo predpisno, oznake tipkal so pa Včasih pomanjkljive ali pa tudi napačne.
Nešteto nezgod se še vedno dogaja na čelih, ko se transporter brez predhodnega signala vpušča v pogon. Korito transporterja se nahaja ob strmini nakopanega premoga, na kateri se običajno nahajajo zaposleni, ko utrjujejo strop. Njihovi pomočniki stojijo tik ob transporterjih ali pa kar na njih. Nenaden poteg transporterja povzroča padce ali pa razne poškodbe nog, večkrat tudi prelome, ko večji kosi premoga na transporterju pritisnejo nogo ob stojko. Da bi za-
poslene opozorili na pričetek obratovanja transporterjev, smo na daljših čelih uvedli zračne sirene.
Doslej še nismo ugotovili v kakšne namene se te sirene lahko uporabljajo doma. Dejstvo pa je, da te varnostne naprave izginjajo z mesta, kjer so bile nameščene. Isto usodo so doživele tudi medeninaste vodne prhe. s katerimi smo v presipnih šahtih vlažili premogov prah.
Navedeni primeri, ko s svojim odnosom do varnega dela in varnostnih naprav neposredno ustvarjamo možnosti telesnih poškodb, niso osamljeni. S svojimi številnimi posledicami zavzemajo sicer prvo mesto po številu in teži nezgod, po svojem bistvu pa ostali niso prav nič manj škodljivi in nevamii. Tako so česti primeri (od 8 % vseh nezgod poškodb pri »hoji v obranem Kxostoru«, dokaj zgovoren faktor in ocena urejenosti našega delovnega okolja, na katerega imajo zaposleni neposreden vpliv. In še je nešteto na videz malih prekrškov, ki jih srečujemo vsak dan, toda na srečo vsak dan ne zahtevajo svojega davka. Mogoče je prav to vzrok ,da v življenju ne vidimo nevamsti če te niso očitne in da njihove posledice prav radi ^pripisujemo slučaju. Zato nii odveč če na prave vzroke poškodb opozarjamo vsepovsod in da s pravilnim odnosom do predpisov če ne po logičnem sklepanju o koristnem in škodljivem skušamo doseči s čim varnejšim delom — čimvečji delovni uspeh.
Emil Kohne, dipl. inž. rud.
Delo samoupravnih organov
V času od 15. aprila do 20. junija t. L, so imdli osrednji samoupravni organi našega podjetja, t. j. osrednji delavski svet in kolektivni izvršilni organi-odbori. svoja zasedanja, na katerih so razpravljali in sklepali o naslednjih zadevah:
1) Na 1. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 24. aprila 1972:
—	potrdil je mandat novoizvoljenih članov osrednjega delavskega sveta za mandatno dobo 1972/74,
—	potrdil je pravilnost poteka volitev v samoupravne organe pri ZPT in razrešil volilno komisi-|jo nadaljnjih obveznosti,
—	potrdil je poročila o delu oziroma dejavnosti kolektivnih izvršilnih organov podjetja v
mandatni dobi 1970-72, t. j. odbora za ekonomsko-tehnične zadeve, odbora za zaposlovanje in izobraževanje, odbora za varstvo pri delu in socialno zdrav-stverro vartsvo, odbora za družbeni standard, odbora za informacije, tisk in propagando, odbora za splošni ljudski odpor ter odbora za izume in racionalizacije. Notranja arbitražami imela nobene seje, ker v tem mandatnem obdobju ni bilo prijavljenih nobenih sporov med delovnimi enotami in podjetjem,
— za predsednika osrednjega delavskega sveta za mandatno dobo 1972-74 je soglasno izvolil 'tovariša Antona Riška, varnostnega tehnika iz rudnika Trbovlje, za njegovega namestnika pa
Ivana Bergerja, dipl. inž. rud., obratovodjo jamskega obrata rudnika Trbovlje,
—	vodstvo podjet ja in osrednji delavski svet sta se zahvalila Antonu Prosencu, predsedniku o-srednjega delavskega sveta prejšnje mendatne dobe, za njegovo uspešno sodelovanje pri 'reševanju .najrazličnejše problematike v podjetju,
—	soglasno je izvolil kolektivne izvršilne organe-odbore za mandatno dobo 1972-74 in sicer 11 članov in 5 namestnikov v odbor za ekonomsko-tehnične zadeve, 9 članov v odbor za zaposlovanje in izobraževanje, 9 članov v odbor za varstvo pri delu iin sooiaino-zdravstveno varstvo, 7 članov v odbor za družbeni standard, 7 članov v
Člani osrednjega delavskega sveta ZPT na svojem 1. zasedanju v tej mandatni dobi	Foto inž. Tone Bregant
odbor za infonmaoije, tisk in propagando, 7 članov v odbor za izume in racionalizaaije ter 2 člana v no-tranijo arbitražo (s tem, da ostale člane imenujejo delavski sveti v enotah, v primeru spora) ter 9 članov v odbor za splošni ljudski odpor, posebej pa še 9 članov v upravni odbor sklada solidarnosti. Imena izvoljenih članov v kolektivne izvršilne organe, so navedena v posebnem pregledu vseh članov organov upravljanja v mandatni dobi 1972-74,
—	potrdil je finančni načrt podje-itja za leto 1972. Ta določa celotni dohodek za:
—	premog, skupaj
239,248.408,00	din
—	elektrostrojoi obrat
—	toplarno
—	avtopank
—	GRAjMAT
—	OSRD
12,867.517,00 din
1.747.200.00	din 6,257,000,00 din
8.593.1112.00	din 30,683.000,00 din
—	podjetje kot
celota	299,396.237,00 din
—	potrdili je finančni obračun ter doseganje in delitev dohodka za prve tri mesece t. 1. za vse dejavnosti podjetja. V prvem trimesečju je podjetje ustvarilo celotni dohodek z vsemi svo-jiimd delovnimi enotami v višini
83,345,000,OOdin,
—	potrdil je raz.delitev sklada skupne porabe, ki je bil ustvarjen po zaključnem računu za leto 197,1,
—	odobrili je uvedbo novega delovnega mesta im črtanje enega delovnega mesta v finančnem sektorju,
—	odobril je zvišanje nagrad praktikantom, ki bodo na počitniški praks,i pri ZPT v letošnjem le-itu, po tem sklepu bodo prejemali mesečno nagrado v višini:
—	visokošolci in
uišješolci	500,00 din
—	srednješolci	350,00	din
—	dijaki gimnazije
(za 12 delavnikov)	200,00	dim
—	nagrade za posebne uspehe pa bodo
znašale	200,00	din
2) Na 1. seji odbora za družbeni standard, dne 12. maja 1912:
—	na znanje je sprejel poročilo o
poteku gradnje in financiranja družbenih stanovanj za potrebe podjetja v letu 1972 na pn dračju Hrastnika,	Trbovelj	in
Zagorja,
—	,na znanje je sprejel informacijo o pripravah za izdelavo do-ikumantadje za postopno zazidavo območja naselja Opekarna v Trbovljah,
—	,razpravljal je o pregledu starih stanovanj, ki niso primerna za bivanje ter o možnostih za njih napravilo do določenega zneska, zaradi ponovne usposobitve teh stanovanj.
—	ponovno je razpravljal tudi o vprašanju zasedenosti rudniških stanovanj po drugih strankah, ki niso zaposlene pri ZPT.
—	sprejel je načrt potrebnih popravil v počitniških domovih v Crvkvenici im na Rabu zaradi možnosti pravočasnega pričetka letovanja v letošnjem letu,
—	določil je zasedbo delovnih mest v počitniških domovih,
—	določil je višino mesečnih osebnih dohodkov za delovna mesta v nooiltniiških domovih v Grik-venici in na Rabu za letošnje letovalno sezono,
—	sklenil je, da je treba nabaviti 2 plimska kotla za gretje vode ,im kuhanje kave v domu na Rabu.
—	sprejel je tolmačenje glede letovanja svojcev, brez aktivnega člana delovne Skupnosti,
—	določil je pogo je za najetje kredita za individualno stanovanjsko izgradnjo članov delovne
skupnosti v letu 1972, tar določil tri področne komisije za določitev višine kredita za individualno gradnjo na podlagi vloženih prošenj.
3)	Na 1. seji odbora za ekonom sko-tehnične zadeve, dne 19. maja 1972
—	sprejel je priporočilo za yse tri rudnike za izvedbo akcije za redno pranje delovnih oblek ■rudarjev, najsibo doma ali pav obratnih prostorih, kjer ta možnost obstoja,
—	pristojne službe vseh treh rudnikov morajo posredovati pri tržnem inšpektorju medobčinskih inšpekcijskih služb glede sprostitve cen obrokom hrane v menzah,
—	odobril je nabavo 50 novih rudarskih uniform im 50 parov belih rokavic za posamezne delovne enote v letu 1972,
—	trem članom delovne skupnosti, ki so člani industrijske gasilske čete ZPT v Hrastniku. Trbovljah in Zagorju, je- odobril u-dalažbo na mednarodni razstavi gasilske opreme v Frankfurtu v ZR Nemčiji, na stroške podjetja,
—	odobril je službeno potovanje v inozemstvo: Miru Gregorcu iz OSRD v Alžirijo, inž. Klenovšku iz OSRD v Švico, ekipi 15 članov iz OSRD v Švico, inž. Dolancu Borisu iz OSRD v ZR Nemčijo,
—	poleg tega je obravnaval še 5 prošenj, katere je deloma odobrili, deloma pa zavrnil.
—	soglašal je s tem, da se znesek 83.250,65 dim, ki predstavlja delež na dobičku betonarne GIP-Beton v Zagorju, poveča znesek vlaganj v to betonarno.
—	odobril je plačilo manjših denarnih nagrad članom delovne skupnosti, ki so šli v pokoj v zadnjem obdobju, manjšo pogostitev in pa izročitev pismenih priznanj,
—	določil je 2.200,00 din za izplačilo nagrad oziroma prispevkov maturantom sredpjih šol iz Trbovelj in gostinske šole Zagor-'ju,
—	odobril je plačilo enkratne denarne nagrade članom sanitetne ekipe rudnika Trbovlje, zaradi priprav na občinsko tekmovanje o prvi pomoči,
—	odobril je odpise dotrajanih osnovnih sredstev v Hrastniku, na separaciji v Trbovljah, na rudniku Zagorje, itd.,
—	potrdil je poročilo o doseganju oroizvodinje in proizvodne problematike v razdobju januar-april 1972. Sklenil je, da je treba izvesti vse potrebno, da bodo raziskovalna dela na obratu Kisovec rudnika Zagorje, končana čimpreje zaradi izdelave analize stanja tega obrata,
—	obrat za specialna rudarska dela je dobili nalogo, da takoj odpravi ugotovljene nepravilnosti na gradbiščih. Te se nanašajo predvsem na doslednejše vodenje dokumentacije ter izvajanje siklepov osrednjih organov u-pravljanja, o izplačevanju terenskega dodatka,
—	na znanje je sprejel poročilo o porabi amortizacijskih sredstev po programu investicijske izgradnje v letošnjem letu za prve štiri mesece,
—	strinjal se je s predloženim rebalansom programa uporabe investicijskih sredstev v letu 1972
—	pripravil je dokončan predlog za razpravo in sklepanje na o-srednjemu delavskemu svetu, o spremembah dn dopolnitvah pravilnika o delitvi osebnih dohodkov,
—	določil je premijsko nagrajevanje na separaciji v Zagorju, za ročno odbiranje jalovine.
4)	Na 1. seji odbora za informacije, tisk in \propagando, dne 23. maja 1972:
—	pripravili je predlog za nabavo razglasne zvočne postaje za dldktrostrojni obrat,
—	obnovil je sklep odbora iz leta 1971, da je treba izdati v letošnjem letu katalog oziroma prospekt podjetja,
—	določil je okvirni program letošnje proslave dneva rudarjev, ki bo tokrat v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah s tem, da, športni del pro-igrama organizira in izvede rudniški odbor sindikata rudarjev,
—	soglašal je z odločitvijo oce-nijevallne komisij e — žirije, ki je izbrala najboljše rudarske pesmi, v razpisanem javnem natečaju ter potrdil nagraditev dodatne skladbe, v višini prve razpisane nagrade, zaradi umetniške vrednosti skladbe,
—	potrdil je poročilo o rezultatih ankete, ki je bila izvedena v marcu in aprilu t. 1. med člani delovne skupnosti z namenom, da se ugotovi stopnja obveščenosti članov delovne skupnosti, rezultati ankete so bili povoljni,
—	hkrati je sprejel priporočilo, da naj" bi delavslki sveti v enotah vabili na svoja zasedanja vodje delovnih skupim,
—	imenoval je nov uredniški odbor glasila Srečno za mandatno dobo 1972-74. Člani uredniškega odbora so: Anton Rikš, Anton Šum, Emil Kohne, dipl. inž. rud., Vilko Kovač, Miro Šn-ištar, Tine Lenarčič, Metod Malovrh, dipl. inž. (rud., in Janko Savšek. Tehniški urednik glasila je Tine Lenarčič, odgovorni urednik pa Emil Kohne, dipl. inž. rud.,
—	odbor je soglašal s tem, da se izvede med člani delovne skupnosti anketa z določenimi vpra-
šanji zaradi ugotovitve stopnje kulturne dejavnosti članov ZPJf.
5)	Na 2. seji odbora za družbeni standard, dne 24. maja 1972:
—	na podlagi poročila področnih komisij, ki so imdle nalogo pr, praviti predloge za dodelitev kredita za individualno stanovanjsko izgradnjo, je odbor o-dobril te kredite posameznim prosilcem, v okviru pogojev, ki jih je sj>rejel na svoji prejšnji.
6)	Na 2. zasedanju osrednjega delavskega sveta, dne 24. maja 1972:
—	sprejel je pozdravno brzojavno čestitko maršalu Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, ob njegovi 80-iletnioi,
—	sprejel je z veljavnostjo od 1. maja 1972 dalje spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov in sicer a-kordni cenik, pravilnik o pogojih za pogodbena dela, pravilnik o nagrajevanju za dela po učinku v GRAMAT-u, novo višino dodatka za stalnost zapo-silitve pri podjetju, določili novo višino dnevnic za službena potovanja po samoupravnem sporazumu v višini 80,00 din, prav tako pa je izenačil s samoupravnim sporazumom tudi povračilo potnih stroškov za prevoz z lastnim avtomobilom v višini 0,90 din/km; določili je skladno s samoupravnim sporazumom terenski dodatek do višine 700,00 din mesečno na u-pravičenca, akordne cene oziroma akordne postavke temeljijo odslej na osnovi 8000 točk za 100 %-ni delavnik,
—	sprejel je rebalans-popravek
uporabe amortizacijskih sredstev za leto 1972,
—	dal je vso podporo vodstvu podjetja v akcijah za najetje posojila za izvedbo modernizacije oziroma mehanizacije, po isprejatem investicijskem programu,
—	na podlagi predhodnih razprav
v organih d ružb en o -po 1 itični h organizacij, delavskih svetih, zborih delavcev in sestankov delovnih skupin, se je glede nadaljnjega izplačevanja predujma na osebne dohodke odločil za naslednja stališča:	preduj-
me na izplačilo osebnih dohodkov za maj 1972 se izplača normalno 31. maja 1972, z mesecem junijem 1972 se prione postopno ukinjanje izplačevanja preti u|jma in sicer tako, da morajo vsi tisti člani delovne skupnosti, ki žele imeti izplačan predujem, željo oziroma zahtevo javiti računskim pisarnam v enotah do 25. v meseou. Takšen način izplačevanja predujma na osebne dohodke bo veljal do konca leta 1972, v letu 1973 na bo pod jetije prenehalo z izplačevanjem predujma, razen v izjemnih primerih,
—	odobril je novo delovno mesto »knjižničar in dokumentarist«;
7J Na seji upravnega odbora sklada solidarnosti, dne 26. maja 1972:
—	odbor je pregledal finančno stanje tega sklada in ocenil izdatke glede na obveznosti po pravilniku,
—	pripravil je predlog za razpravo in sklepanje na osrednjem delavskem svetu, zaradi manjše spremembe pravilnika o oblii-
Odbor za ekonomsko-tehnične zadeve ZPT z nekaterimi strokovnimi sodelavci in predstavniki družbeno-političnih organizacij na svoji 1. seji v sedanji mandatni dobi	Foto inž. Tone Bregant
tavanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev sklada solidarnosti,
—	odobril je na temelju določal pravilnika izplačilo denarnih pomoči družinam smrtno ponesrečenih članov delovne skupnosti ZPT za leto 1972, v skupnem znesku 282.000,00 din. Pomoč bo izplačana vdovam za dan rudarjev, otrokom pa bodo zneski nakazani .na hranilne knjižice,
—	ma znanje je sprejeli informaoi-jo o poteku del za postavitev spomenika na Skupinskem grobu smrtno ponesrečenih rudarjev v Hrastniku. Spomenik bo postavljen še pred letošnjim dnevom rudarjev.
—	sprejeli je še nekaj sklepov, ki se nanašajo na izvedbo žalnih komemoracij ob dnevu rudar-jev na skupinskih • grobovih smrtno ponesrečenih rudarjev in sodelovanju socialnih delavcev vseh treh rudnikov, vključno s sindikalno organizacijo, pri vsakoletnem obiskovanju družin smrtno ponesrečenih rudarjev.
8) Na 1. seji odbora za. zaposlovanje in izobraževanje, dne 30. maja 1972:
—	obravnaval je resolucijo o osnovah kadrovske politike v SR Sloveniji lin na temelju tega sklenil predlagati osrednjemu delavskemu svetu, izdelavo novega pravilnika o izobraževanju v katerem naj bi bila zbrana vsa določila, ki urejajo celoten kompleks vprašanj s področja izobraževanja. V ta namen je imenoval posebno štiričlansko komisijo za izdelavo osnutka pravilnika,
—	obravnaval je predlog republiškega zavoda za šolstvo, da bi se včlanili z rudarskim šolskim centrom v združenje izobraže-vailhdh centrov in služb za izobraževanje v del. organizacijah SRS. Sklenil je, da se rudarski šolski center ZPT letos ne bo vključil v to združenje kot član, ker je že včlanjen v združenje strokovnih šol SRS. Svojo odločitev je opni tudi na predvideno integracijo vseh treh delavskih univerz v Zasavju ter, da rudarska panoga terja posebno izobraževanje zaposlenih glede na specifičnost te stroke,
—	na podlagi predhodnega internega razpisa je odločil, da se sprejme Ivan Pajič, na delovno mesto kadrovika pri obratu za specialna rudarska dela,
—	sklenil je, da naj bi zaradi izpopolnitve nekaterih delovnih mest v administraciji, v letošnjem letu sp rejah 6 pripravni-fcov-akonomskih tehnikov, zaradi številnih predvidenih upokojitev v letošnjem letu,
—	na delovno mesto vodje gospodarskega oddelka rudnika Zagorje je razporedil Franca Gab-riška, dosedanjega vodjo obračuna osebnih dohodkov na rudniku Zagorje. Dosedanji vodja gospodarskega oddelka Rado Babič odhaja v pokoj,
—	ipni reševanju raznih vlog je tri rešil ugodno, dve pa zavrnil,
—	sprejel je navodilo za rudarski šolski center glede priprave izbora najboljših učencev, ki zaključujejo v letošnjem letu šolan j e v poklicni rudarski šoli — RŠC, glede nadaljnjega šolanja teh kandidatov na rudarskem oddelku TSš v Velenju,
—	vodja elektrostrojne službe ZPT naj bi do prihodnje seje odbora pripravil podrobne programe uvajanja in usposabljanja novo-sprejetih Strojinih in elektro tehnikov v času pripravniške dobe.
T. L.
Informiranje zaposlenih
Odbor za informacije, tisk in propagando našega podjetja, je v svoji prejšnjii mandatni dobi sklenil razpisati anketo med člani našega delovnega kolektiva z namenom, da bi ugotovili, do kakšne stopnje so obveščeni člani delovne skupnosti o dogajanjih v podjetju in kaj bi bilo na tem področju še storiti, da bi se obveščenost izboljšala.
Na temelju tega sklepa so bila pripravljena določena vprašanja, ki jih je nato ta odbor tudi potuhi Anketa je bila anonimna, izvedena pa je bila v marcu in aprilu tl. v vseh delovnih enotah in strokovnih Službah podjetja. Vseh anketnih listov je bilo razposlanih 240 tako, da je prišla ena anketa povprečno na 18,7 zaposlenih oziroma je zajela 5,33 % zaposlenih. Vrnjenih oziroma izpolnjenih anketnih listov pa je bilo 169 oziroma ena anketa ie bila izpolnjena na povprečno 26,6 zaposlenih, kar predstavlja 3,75 % od skupnega števila zaposlenih. Vseh anketnih listov je bilo vrnjenih torej 70,4 %• Ti procenti so še vedno sprejemljivi v takih in podobnih vzorčnih anketah, če vzamemo za primer zadnjo anketo, ki jo je razpisala posebna služba za ugotavljanje javnega mnenja pri zvezi sindikatov Sloveni je in je zajela le 0,12 Ty„ prebivalstva naše republike.
Anketa je s številnimi vprašanji zajela delovanje delovnih skupin, glasilo Srečno, bilten, okrožnice, razglasne zvočne postaje, splošna informacijska sredstva, t. j. časopise, radio in televizijo.
Zaradi obsežnosti vprašanj in odgovorov, se bomo pri podajanju dotaknili le najpomembnejših številk, čeprav bi bilo treba zbrane podatke temeljito obdelati oziroma analizirati.
1.	Delovne skupine:
Prvo vprašanje se je glasilo, kakšna je aktivnost delovnih skupin v delovni enoti. 47,3 % jih je odgovorilo, da je aktivnost le-teh potrebna, 36 % jih je odgovorilo, da je nujno potrebna in le 3 % anketirancev se je izjavilo o tem, da sploh ni potrebna. Na vprašanje o dosedanjem delu deli ovnih skupin v delovnih enotah jih je 42 % odgovorilo, da 'je bilo delo delovnih skupin deloma uspešno, deloma neuspešno, 40,2 % jih je od vorilo, da je bilo delo uspešno, 6,6 % pa jih je bilo mnenja, da je bilo delo teh skupin zelo neuspešno. Anketiranci so izjavili nekaj razlogov za dosedanjo neuspešnost vodij delovnih skupin. 27,8 D/0 jih je bilo mnenja, da vodje delovnih skupin sami niso zadosti informirani o dogajanjih v podjetju, 16,3
% jih je bilo mnenja, da primanjkuje časa, 16,3 % jih je bilo mnenja, da zaradi pomanjkljive izobrazbe člani delovne skupine informacij ne razumejo, 8,7 °/p jih je bilo mnenja, da •ni bilo primernih prostorov, ostali pa so bili mnenja, da vodje delovnih skupin ne znajo delati z ljudmi (6,7 %), da vodje delovnih skupin niso zainteresirani za tovrstno delo (7,6 %), in da so druga sredstva in oblike obveščanja primerne jše (2,9 %).. 48,2 % jih je bilo mnenja, da naj bi delovne skupine štele od 5 — 10 članov, 34,1 % jih je bilo mnenja, da naj bi štele več kot 10 članov, ostali pa so bili za skupine od ene ga do petih članov. Na vprašanje po kakšnem načelu bi sestavili delovno skupino, so bili anketiranci v 54,2 % mnenja, da naj bi jih organizirali po delovnem mestu, 7,8 % jih je bilo za sestavo po osebni izobrazbi, ostali pa so bili za sestavo po interesih izven dela, po kraju stalnega bivailišča oziroma po delovnih izmenah (30,1 0 o) Informacije naj bi vodje delovnih skupin po mnenju anketirancev prenašali v 48,4 % primerov prod pričetkom dela, 21,6 % jih je bilo za prenašanje informacij med polurnim odmorom, ostalim pa je lo vseeno kdaj, t. j. po končanem delu, v prostem času ali pa med delom.
2.	Glasilo Srečno:
67,0	% anketirancev je izjavilo, da ta časopis prejemajo redno,
30.4	% jih prejema Srečno občasno, le 2,6 % pa jih časopisa ne prejema. Glede zanimivosti ali nezanimivosti prispevkov v tem časopisu jih je 92, 4 % izjavilo, da je vsebina zanimiva, 4,4 % jih je biilo mnenja, da je vsebina nezanimiva. 32 % pa se nd izjasnilo. Zanimiv je odgovor o tem, kako časopis berejo. 92,1 % jih je povedalo,' da ga berejo radi, 5,4 % ga berejo neradi, 2,5 % pa ga ne berejo. 50,3 % se je izjavilo, da jih Srečno dovolj seznanja o dogajanjih v delovni enoti in v podjetju,
43.4	% je bilo mnenja, da je objav premalo, ostali pa se niso izjasnili. Glede naklade glasila, ki izhaja sedaj v 3000 izvodih, je bilo 48,4% mnenja, da je naklada zadostna,. 36,3 % jih je bilo mnenja, da je premajhna, ostali-pa se niso izjasnili. Pri vprašanju, kateri prispevki v glasilu Srečno so anketirancem najbolj všeč je bilo možnih več odgovorov. Največ jih je pokazalo zanimanje za proizvodnjo (400) fimanono poslovanje podjetja (98) o osebnih dohodkih (84), o perspektivah podjetja in rudarstva (78), novicah iz podjetja (78), novicah rudarstva doma in po svetu (70), varstvu pri delu (58), humorju in anekdotam (51), razgovorom s člani kolektiva in drugimi sodelavci (50), stanovanjski problematiki (48), socialni problematiki (48), delu sindikalne organizacije (46), vsi ostali prispevki pa so jim manj všeč. Najmanjše število je bilo zainteresiranih ja objavljanje prispevkov o delu drugih delovnih organizacij (12), o delu mladinske organizacije (15) itd.
3.	Bilten:
Podjetje izdaja že peto leto ciklostirani bilten. 49,6 % anketirancev je izjavilo, da ga redno prebira, 38, 2 % občasno, 12,2 % pa ga ne bere. Ž obliko, obsegom in časom izhajanja biltena je 83,6 11 'zadovoljnih, 16,4 % pa nezadovoljnih. 92,1 % je izjavilo, da berejo bilten z zanimanjem, 7,9 % pa brez zanimanja. 55,4 % l'e bilo mnenja, da jih bilten dovolj seznanja o delu podjetja in organov upravljanja, 33,8 °/o jih je navedlo, da je novic premalo, 10,8 % pa se o tem ni izjavilo.
4.	Okrožnice:
Okrožnice izdaja podjetje ob raznih prilikah. 72,4 % jih je navedlo, da berejo okrožnice redno, 24,3 % jih je navedlo, da jih berejo občasno, le 3,3 % pa jih je navedlo, da okrožnice ne berejo. Na vprašanje, kako se seznanjajo anketiranci z vsebino okrožnic, jih je 81 izjavilo, da preko oglasne deske v delovni enoti, 34 preko vodje delovne skupine, 20 preko zvočnika, ostali pa preko nadzornikov, s posredovanjem sodelavcev in .na sejah organov upravljanja v delovni enoti. Le 2 anketiranca sta izjavila, da z vsebino okrožnic nista seznanjena.
5.	Razglasne zvočne postaje:
V delovnih enotah rudnika Hrastnik, rudnika Trbovlje, rudnika Zagorje in na separaciji, ima jo instalirane razglasne zvočne postaje. 55,7 °/o iih je izjavilo, da redno poslušajo objave preko zvočnika, 28,9 jih je izjavilo, da njihova delovna enota nima zvočnika, 15,4 % pa jih je izjavilo, da objav preko^zvo-čnika ne poslušajo. Na vprašanje o zanimivosti objav preko zvočnika, jih je bilo 86,5 % mnenja, da so objave zanimive, 13,5 % pa jih je bilo mnenja, da so nezanimive. 53,2% jih je bilo mnenja, da !so objave preko zvočnika pravočasne, 40,4% 'jih je bilo mnenja, da včasih kasnsijo, 6,4 % pa jih je bilo mnenja, da so vedno prepozne.
6.	Druga informacijska sredstva:
Vprašanje je zajelo časopise Delo, Ljubljanski dnevnik, Delavsko enotnost in Komunist. 96,2% jih je izjavilo, da te časopise redno berejo, 3,8 % pa jih ne bere. 96,7 % jih je prav tako izjavilo tudi o tem. da posluša oziroma gleda radijske in televizijske oddaje RTV Ljubljana, le 33% pa jih je izjavilo, da tega radia oziroma televizije ne posluša oziroma ne gleda. Oddaje lokalne radijske postaje Trbovlje posluša 78,6%, le 21,4% pa teh oddaj ne posluša. Moramo poudariti, da so ankete izpolnjevali člani delovne skupnosti v vseh delovnih enotah, torej tudi v Hrastniku in Zagorju pa tudi na gradbiščih OSRD.
7.
Zadnje vprašanje pa se je gla-
silo, kateremu načinu obveščanja o dejavnosti podjetja ter življenju in delu kolektiva, dajejo anketiranci prednost. Na to vprašanje je bilo možnih več odgovorov. Največ se jih je odločilo za glasilo Srečno (89), zatem, da so vsi enako pomembni (62), delovnim skupinam (60), okrožnicam (60), radiu in televiziji (58), biltenu (45), lokalnemu radiu Trbovlje (37), zvočnim razglasnim obvestilom (35), dnevnemu in tedenskemu časopisju (33), eden pa je izjavil, da ne daje nobenemu od teh prednosti.
Anketa je vsebovala še nekaj drugih vprašanj, na katera pa so odgovorili anketiraindi v obliki pismenih odgovorov in predlogov. Te pa bomo posredovali v nekoliko zgoščeni obliki v prihodnji številki glasila Srečno.
Žc iz teh številnih podatkov je razvidno, da so člani naše delovne skupnosti razmeroma dobro obveščeni o dogajanjih v podjetju, tako da se lahko v raznih oblikah poslužujejo informacij, ki jih posredujejo različna informacijska sredstva, najsibo v podjetju ali preko republiških informacijskih sredstev, t. j. časopisov, radia in televizije. Kljub itemu, da so rezultati razmeroma ugodni, pa se seveda ne smemo tolažiti s tem, da ni treba na tem področju storiti še kakšnega koraka naprej. Odbor za informacije, tisk m propagando, ki je rezultate te ankete na svoji zadnji seji podrobno obravnaval in analiziral je bil mnenja, da je treba vse delovne enote še posebej o-pozoriti na nekatere predloge, ki so jih dali posamezni anketiranci. V večini primerov so ti predlogi izvedljivi in jih je možno uresničiti, nekaj , pa je seveda tudi takih, ki jih trenutno ni -možno izvesti ali upoštevati.
Razumljivo je, da zaradi obsežnosti dela ni bilo mogoče anketirati slehernega člana delovne skupnosti, pač pa le določen odstotek. Rezultate vzorčne ankete lahko jemljemo v glavnem za grobo merilo dosedanje stopnje obveščenosti oziroma informiranosti v podjetju. Naša želja je, da bi pri tem informiranju v kakršnikoli obliki sodeloval sleherni član delovne skupnosti, posebno pa še člani organov upravljanja, vodje delovnih skupin ter predstavniki družbenopolitičnih organizacij.
T. L.
Obrambne priprave za SLO
Naš socialistični družbeni sistem je rezultat vseljudske revolucije in nacionalnega odpora, ki so ga v težkih pogojih bojevali narodi Jugoslavije. Socialna osvobodi-
tev slovenskega naroda in vseh narodovo Jugoslavije, je bila torej tisti vsesplošni ljudski in človeški cilj, za katerega uresničitev so se borile in žrtvovale vse plasti naše-
ga delovnega ljudstva. Na tej nepremagljivi sili naše revolucije in doseženih rezultatov in našega družbenega sistema, mora počivati tudi naša ljudska in vsenarodna
obramba, da branimo naš svobodni socialistični dom proti vsakemu agresorju. Kakor se predvideva, v morebitni bodoči vojni, vsekakor ni računati le na klasične oblike vojskovanja, kajiti velik doseg sodobnih bojnih sredstev in njih rušilna moč omogočajo, da se lahko z velikih daljav napada nasprotnikove oborožene sile in ruši najpomembnejše objekte. To ni več meja med fronto in zaledjem. Ekonomske zmogljivosti in demografska, oblastna in politična središča postanejo celo pomembnejši cilji kot pa taktično raztreseni vojaški štabi in enote na fronti, v kolikor sploh še lahko govorimo o fronti.
Sovražnikovo delovanje bo v vojaškem smislu usmerjeno na oborožene sile in vojaške objekte, prometna vozlišča in komunikacije ter na energetske vire, industrijo in kmetijstvo, zaloge blagovnih dobrin ter sredstva javnega obveščanja, v političnem pogledu pa na to, da razbije in onemogoči delovanje naše socialistične oblasti in naš samoupravni družbeni sistem.
Zato lahko pričakujemo, da se bomo v morebitni sodobni vojni morali soočiti z velikim pomanjkanjem energije in surovin, delovne sile in sredstva za delo z neprimerno velikimi težavami v splošni preskrbi prebivalstva, v prometu in zdravstvenem varstvu ter pri možnostih zaščite ljudi in živali pred raznimi vajnimi učinki. Za razliko od dosedanjih vojn, ki so posamezne dejavnosti lahko postopoma prešle na delovanje v vojnih razmerah, bo to v svobodni vojni zaradi splošnega napredka tehnike otežkočeno ali pa sploh neuresličljivo. Zato moramo s skupnimi napori vse ekonomike in družbe nasploh, izvesti učinkovite priprave, kajti morebitnih napak ne bomo lahko popravili, lahko pa bi bile v marsičem tudi usodne.
Take ugotovitve terjajo od državnih organov, gospodarstva in družbenih služb, da se tako temeljito in popolno pripravijo ter usposobijo, da bodo svoje naloge izvajali v vsakršnih vojnih razmerah, da bodo s svojimi obrambnima funkcijami zagotovili uspešno delovanje, s tem pa tudi uspeh v oboroženem boju.
Ustvarjalni odnos v obrambnih naporih mora torej postati sestavni del mirodobnih nalog ne samo vojaških starešin in poklicnih delavcev SLO, temveč vsakega delavca v državnih organih, gospodarskih organizacijah in družbenih službah ter slehernega občana tako, da bo za varnost naše družbe vedno pričujoča in stalna naloga nas vseh.
Obrambne priprave morajo torej imeti tudi značaj stalnosti in postati sestavni del vsakdanjih nalog vseh družbenih dejavnikov, ne pa nihati glede na trenutne mednarodne politične razmere.
Zasnova splošnega ljudskega odpora je vsestranski odpor proti kateremukoli napadalcu. Glede na posameznega napadalca je različna le strategija in taktika. Zato moramo že v miru predvideti različne oblike in način odpora, ki bo črpal svojo moč iz oboroženih sil ter omogočal tudi našim oblastem, upravnim in drugim organom, da bodo delovali v vsakršnih vojnih razmerah, ker je tudi njihovo delovanje sestavni del SLO. Pri izvajanju takih priprav je treba upoštevati vse okoliščine, ki bodo bistveno vplivale na zadržanje posameznih družbenih dejavnosti in prilagajanje le-iteh vojnim razmeram.
Skratka, vojna bo vsekakor globoko posegla v vse dejavnosti naše družbe, zaradi česar bodo nastale številne spremembe v organiza-cijli, poslovnih odnosih, pri vodenju in samoupravljanju ter kadrovski sestavi, razpolaganju s sredstvi, v ustvarjanju in v vseh hotenjih, delu in življenju. Spremenili se bodo pogoji za vse družbene aktivnosti, kajti tedaj se vse ozemlje spremeni v zaokroženo bojišče, na katerem vsak občan postane aktivna celica odpora.
Zato moramo v vojnih razmerah oblikovati svoje delovanje tako, da bodo omogočali in usmerjali vse napore v ŠLO. Osnovna naloga je: z vsemi silami in sredstvi ter vsestranskimi prizadevanji podpirati oborožene sile v njihovem boju.
Gospodarske dejavnosti imajo prevenstveno nalogo, da oskrbuje-
jo oborožene sile s sredstvi, ki so potrebna za vodenje oboroženega boja. Ne glede na to, da imajo o-borožene sile vso prednost, mora gospodarstvo zagotoviti osnovne življenjske potrebe prebivalstva in naj večje možno varstvo ljudi in materialnih dobrin pred kakršnimikoli umičenji. ker so to bistveni pogoji za njegovo delovanje.
Osnovna namen vseh tovrstnih priprav, M jih že izvajamo in jih moramo še izpopolniti, uskladiti, materializirati in vsebinsko dosledno vgraditi v vse dejavnike našega samoupravnega družbenega sistema pa je, da se celotni naš družbeni organizem usposobi in tako pripravi, da bo svoje o-snovne naloge in dolžnosti uspešno in učinkovito izvajal v splošnem ljudskem odpo-
Ker govorimo o obrambnih pripravah ali pripravah na SLO, ne mislimo samo na poveljstva oboroženih sil, ki izdelujejo vojne ali operativne načrte. Beseda tudi ni samo o razvojnih načrtih za obrambo dežele, ki jih sestavljajo družbeno politične skupnosti ter delovne in druge organizadije. To tudi niso zgolj priprave tistih delavcev, ki se poklicno ukvarjajo z zadevami narodne obrambe in civilne zaščite. V pravem pomenu besede so priprave na SLO tiste priprave, ki v svojem bistvu in razsežnosti zajamejo vse celice naše družbe in slehernega občana. To pa so razen delavcev v delovnih in drugih organizacijah tudi kmetje in obrtniki, ljudje svobodnih poklicev, upokojenci in gospodinje, žene in mladina, skratka vsi.
iln če ti ljudje, ki jih razvrščamo med neoboroženi del SLO, nimajo vojnih načrtov in orožja, se vprašamo, kaj moramo vedeti o vlogi in nalogah državnih organov, gospodarstva in družbenih služb v vojni ter o svojih ustavnih pravicah in dolžnostih, da bodo lahko tudi sami ugotovili, kako in kali se moramo pripraviti in usposabljati in da bomo lahko sami našli svoje mesto, če pride do tistega naj-hujšega, do vojne.
VMjučiiti se moramo torej v obrambne napore in se usposobiti za splošni ljudski odpor.
Vlili Kuhar
Preventivno
10. Koristnike smo vprašali, če so bili odnosi na relaciji koristnik — oseb je zdravilišča, kot celota korektni in v skladu s ponudbo in obveznostmi zdravilišča:
57 jih meni, da je bil ta odnos zelo dober,
36 jih meni, da je bil ta odnos zadovoljiv, enega ta odnos ni zadovoljiv.
Od tega, ki ga ta odnos ni zadovoljiv, pa nismo dobili tudi o-brazložitve tako, da ne moremo
zdravljenje
sklepati kaj je temu vzrok. V glavnem smo zadovoljni z odgovori, saij nam povedo, da se ni zgodilo ničesar takega, kar bi lahko bistveno vplivalo na izvajanje pogodbenih obveznosti.
11.	Tu smo vprašali koristnike, kako so bili obravnavani glede na druge goste in ali so opazili, da se med njimi in drugimi delajo razlike:
78 jih meni, da teh razlik niso opazili,
(nadaljevanje iz Štev. 2-72)
16 jih meni, da so te razlike o-pazne.
Preseneča nas, da je v letu 1971 kar 16 koristnikov opazilo, da se med posameznimi gosti delajo razlike. Ne trdim, da se to ne bi moglo dogajati, upoštevati pa je vendarle potrebno dejstvo, da zdravilišča ne ponujajo samo toliko uslug, kolikor smo jih mi sposobni odkupiti, ampak znatno več. Toše da lepo odčitati iz cenika zdravstvenih ali hotelskih uslug, nazad-
nje pa je tudi težko razločevati tujca od domačina. Inozemec ali domačin, oba za več denarja lahko zahtevata več in če je to primer, je razlika tudi takoj opazna. Težje pa je ugotavljati ali je ta razlika opravičijiiva ali ne. Razumljivo, da smo proti vsakim neutemeljenim razlikam in želimo, da bi ob enakih pogojih do rujih ne prihajalo. Prepričani smo, če bi gostje na take nepravilnosti sproti opozarjali upravo zdravilišča, do njih tudi ne bi več prišlo.
,12. Vprašanje se nanaša na vprašanje pod štev. 10 in lil in ga bomo dopolnili na koncu anikete.
13.	Anketirane smo vprašali glede prehrane, predvsem njene kakovosti:
30 jih mani, da je bila prehrana odlična,
51 jih meni, da glede prehrane •nimajo posebnih pripomb ih daje bila v redu,
7 jih meni, da je bilo hrane premalo,
4 pa menijo, da je bila hrana premalo pestra.
Tisti, ki memiijo, da je bila hrana slaba in da je bila premalo pestra, so se zdravili v Slatina Radencih in Cateških Toplicah. Ravno v teh dvdh zdraviliščih pa je bilo tudi nekaj pripornih glede na postrežbo češ, da so tujci vsaj v tem pogledu nekdiiko protežirani, predvsem pa v pogledu hitrosti postrežbe. O prehrani sami pravijo, da je bilo preveč omak in premalo domačih jedi. Kai je za koga domača prehrana pa je zopet težko ugotavljati glede na to, da se želje spreminjajo od človeka do človeka. Za nas je pomembno, da je bila velika večina s prehrano zadovoljna, res pa je, da je mogoče tu in tam potrebno vpeljati več pestrosti.
Med ostalim je bilo tudi nekaj pripomb na to, češ, di ni malic medtem, ko so dobivali malice vsi tisti, katerih plačnik je bil komunalni zavod za socialno javarova-nje. Če je bilo 85 (koristnikov s hrano zadovoljiml:, tako količinsko kot v pogledu kakovosti, potem bi verjetno bilo negospodarno plačevati malice vsem, pojedlo bi je pa le 9 zdravljencev. Dosti razumljivejše bi bilo obratno razpoloženje in seveda tudi koristno.
14.	Na vprašanje, kako so bili zadovoljni z nastanitvijo v zdravilišču, odgovarjajo takole:
55 jih meni, da so bili z nastanitvijo v celoti zadovoljni,
29 jih na nastanitev nima posebnih pripomb,
10 pa jih meni, da bi morali biti bolje, udobneje nastanjeni.
Ko vprašujemo po nastanitvi, nas zanima predvsem naslednje: ali je prostor, ki je določen za bivanje dovolj velik in ali je v njem na razpolago vse — vsaj najnuij-še kar je človeku potrebno za osnovno higieno, normalno gibanje, udobno ležišče ipd. Nadalje je po-
membno tudi to, če se prebivalni prostori nahajajo na takem mestu, Kjer je dovoli miru in dovolj možnosti za počitek.
Zadnja leta smo priča neprestanemu ras tu cen v zdraviliščih. Mrdsiljeni smo se izogibati dragih uslug, kar delamo tako, da sklepamo pogodbene obveznosti za oo-dotija, ko so cene nižje, izogibamo pa se tudi objeiktov višjih kategorij. Eri tem seveda pazimo, da s tem manevriranjem ne- bi prizadeli korustoilkov v pogledu prehrane, pa tudi ne bistveno v pogledu u-dobja. Na to vprašanje je bilo kar dovolj pikrih pripomb, ki pa se v glavnem nanašajo na malenkosti, ki s ez dobro voljo dajo odpraviti.
15.	V zdravilišča pošiljamo bolne ljudi, zato nas je zanimalo, kakšno je prizadevanje zdravstvenega osebja do 'koristniikov: 77 jih meni aa je ta skrb očitna,
1 meni. da te skrbi ni opazil.
Delni odgovor na to vprašanje je moč najti že pod štev. 7 in 8, potrjuje pa to skrb tudi število in obseg pregledov in izvidov, ki jih koristniki prinašajo iz zdravilišč.
16.	Ali so rezultati preventivnega zdravlijenija tolikšni, da opravičujejo vložena sredstva, odgovarjajo:
— vsi anketirani odgovanjajo, da vložena sredstva v te namene o-pravičujdjo vlaganja, kar pomeni, da bi bilo nadaljevanje te dejavnosti pod istimi ali vsaj podobnimi pogoji, .utemeljeno.
17.	Da bi podkrepili vprašanje pod štev. 16, smo anketirane vprašali naslednje: če bi se izkazalo, da delovna organizaoLja ne hi ustvarila dovolj sredstev za tovrstno dejavnost, bi bili v tem primeru pripravljeni prevzeti del stroškov?
78 aniketiranih je v tem primeru pripravljeno prispevati k stroškom zdravljenja,
16 aniketiranih ni pripravljeno ničesar prispevati.
Še vedno kot v letu 1968, so v znatni večini tisti, ki dovolj objektivno ocenjujejo svoje zdravstveno stanje in koristnost zdravljenja, zato so brez pnidržkov pripravljeni prispevati k stroškom zdravljenja. Tisti, ki niso pripravljeni ničesar prispevati, se verjetno nagibalo k skupini, ki je mišljenja, da je 'žrtvovanje rednega letnega dopusta dovolj velik delež oziroma prispevek. Dovolj je tudi takih, ki so potrebni zdravljenja, a jim enako mnogo pomeni skupni družinski oddih in se raje odločajo za slednjega. V mnogih primerih pa : podana možnost za oboje, a odločamo se za nekaj tretjega,' tega pa seveda ni kriva delovna organizacija.
18.	Na vprašanje, ali je sedanji način izbire kandidatov ustrezen ali ne, odgovarjajo:
91 jih meni, da jim sedanji način izbiranja ustreza,
3 menijo, da jim sedanji način
izbire ni po volji, a ne predlagajo ničesar.
19.	Na vprašanje, če bi' še koristili možnost preventivnega zdravljenja, odgovarjajo:
vseh 94 anketiranih mani, dahi se te možnosti še pošlužili.
K vprašanju pod številko 18 naj omenim še spremembo, ki je nastala s tem, ko Sklad zdravstvenega zavarovanja prevzema s 1. 1. 1971 nase del tistih stroškov zdrav-lljenja, ki odpadejo na zdravstveni del storitev. S tem hočem povedati, da je - tako v lanskem letu kot tudi v letošnjem letu izbirala kandidate za preventivno zdravljenje zdravniška komisija, socialna služba pa zbira le prijave za tako zdravljenje.
SPLOŠNE PRIPOMBE
Gostišče Rožič — Bohinj: Jedilnica je bila hkrati tudi gostinski lokal v katerem je bil stalen vrvež, brez potrebnega miru.
Jedilni pribor je bili slabo očiščen. Spalnice niso dajale videza, da jih kdo cisti. Posteljnine v 18 dneh niso izmenjali. V sobi, velikosti 3,5 x 3 m, ne bi smelo biti treh ležišč. Ista prenatrpanost velja za jedilnico. Te nepravilnosti so zlasti. opazili zdravljenci, ki so se pred leti zdravili v domu Staneta Žagarja.
Slatina Radenci: od šestih anketiranih se kar trije pritožujejo, ker so morali spati na zasilnih ležiščih (divanih). Počitek na takih ležiščih je za daljše obdobje resnično neugoden. Prepričan sem, da se bo u-prava zdravilišča že v letošnjem letu izogibala taki razporeditvi. Upoštevati je namreč treba, da so rudarji, ki so napoteni v to zdravilišče tudi bolni in da je postelja, ne divan, osnovno in najpotrebnejše sredstvo za te vrste bolnikov, ki, da bi odpadlo povpraševanje po počivati.
Ker skoraj vsi anketirani poudarjajo malico, ki je niso bili deležni, kar v dragih zdraviliščih skoraj ni primer, nastane vprašanje, če so ostali obrdki kalorično in količinsko dovolj bogati oziroma taki. da bi dpadlo povpraševanje po malicah.
Čateške Toplice:	Anketirani
imajo pripombe na slabo urejen prevoz od železniške postaje do toplic. Ne povedo sicer ničesar določenega, zato tudi ne moremo sklepati ali je ta pomanjkljivost stalno prisotna ali ne. Upamo, da bo uprava zdravilišča to nerodnost obrazložila.
Nekaj pripomb je prizadevalo počasnost postrežbe, predvsem v primerjavi z inozemci, ki so bili postreženi hitreje in z večjo natančnostjo.
Vsi anlketirani so pogrešali v bazenu uro. Zaradi kontrole so morali zapuščati bazen in se ponovno vračati.
Na splošno si želijo tako nastanitev, ki bi jim omogočala ■ čim-krajišo pot do bazena. V slabem vremenu dn zlasti takrat, kadar nastopijo velike temperaturne spremembe, kot je bil to primer v letu 197-1, obstajajo zaradi predolgih poti velike možnosti prehlada.
Rogaška Slatina: Vsi anketirani
ki so bili nastanjeni v Slatinskem domu se pritožujejo, da niso imeli nobenega miru, zlasti ponoči. Hotel stoji ob Mariborski cesti, po kateri se odvija nenehen promet tako, da je počitek praktično nemogoč.
Tudi tu je bilo danih nekaj pripomb na postrežbo v tem smislu,
da je treba v jedilnicah predolgo čakati in da se streže inozemee hitreje in z več pozornosti.
Te pripombe seveda ne morejo bistveno vplivati na ugodne posledice, ki ga zapušča na posameznih članih delovne skupnosti, preventivno zdravljenje.
Martin Kralj
(nadaljevanje iz štev. 2-72)
»S kom pa sodeluješ?«
»Z nikomer. Ljudje mi radi pripovedujejo. Ne vem, zakaj se mi tako radi izpovedujejo.« se je spakoval Matjan.
-»Pil bi, nacedil bi se ga do onemoglosti,« je zabenitil Janko in se zagledal v nebo.
Matjan se je domislil, kje bi se dala dobiti pijača. Naročal je Janku, naj počaka, sam pa je skočil v hišo nad Praznikovo gostilno, kjer je stanoval knap Žnidar, ki je ob razpadu Jugoslavije pribežal iz Srbije. S sabo je pripeljal majhno ženo, Madžarko, z gostimi prediva-stimi lasmi. Ženska se je ukvarjala z napovedovanjem sreče. Ljudem je pripovedovala prihodnost iz kart, iz usedline ržene kave, iz pisem in predmetov, ki so pripadali odsotnim. Nekateri kmečki obiskovalci so ji tako slepo verjeli, da so ji včasih za izpolnjeno željo prinesli tudi pijačo, kos slanine ali posušenega mesa. Viške, posebej pijačo, je spretna napovedovalka drago prodajala žejnim dolincem.
»Kaj hi pa gospon želel? Da mu povem sreču?« je vprašala Ilorika.
»Zelo žejen sem. Liter žganja bi kupil...«
»Nimam,« je hladno odvrnila II onika.«
»Vaš mož je delal pri meni, ko je bil še knap. Veste, nadzornik sem, pri rudniku. Če bo konec »vverschutzov«, bo morebiti vaš mož spet prišel k mani...«.
»Zadnjo steklenicu za vas, gos-podin«, se je stežka vdala Ilonka. Zaračunala mu je steklenico žganja dvajset mačk, kar je bil skoraj tedenski knapovski zaslužek.
Matjan je. v treh skokih preskočil deset kamnitih stopnic. Zagledal je Janka, k alko ga je čakal ob cesti, nasloni j en na lesen plot. Ozrl se je okrog sebe, če ga kdo ne gleda. Ko ni opazil nikogar, je stekel k Jariku. Zmagoslavno mu je pokazal steklenico. »Daj, potegni, kolikor moreš. Ne bi prisegel, da je žganje dobro, a glede na razmere ga vseeno ne kaže izkljuniti.«
Janko je krepko potegnil. Potem sta se umaknila v Reber.
»Kaj, hudiča, si ti Matjan počel in skrival pred mano? Mii nič več ne zaupaš«? je užaljen vprašal Janko.
Matijam je silil Janka, naj pile. Prefniišljeval je, koliko naj mu
pove. Čeprav je bil sklenil, da bo poslej veliko tvegal, se je odločil, da bo Janko povedal le toliko, kolikor je nujno. Tako tudi drugim. Gestapovci bodo še zapirali, tepla, mučili in odganjali svojce v taborišča.
»Recimo, Janko, da sem nekaj malega sodeloval...«
»Ampak s kom, hudiča?«
»Na vsakem lepaku je bil kdo, s katerim sva imela majhen miš-maš. Na srečo nisem imel ničesar s Sabino. Še večja sreča pa je to, da so bili med temi zaprtimi dedci, ki so pozabili, da živi v tej dolini neki Matjan, ki v sovraži Nemce. Največ je vzdržal Vitko Barlič...«
»Ampak ti, Matjan, Barliča nisi poznal. Niti mogel zaupati!«
»Viš, pa mi je. Kar precej. Ko takole premišljam, se mi zdi, da talko čvrstega, poštenega fanta, kot je bil Vitko, ni več v dolini. Mi, ki smo to preživeli, smo slabši. Vseeno pa smo še zadosti dobri, da se ne damo ... Povelj ... boš sodeloval?«
»Bom,« je rekel Janko. »Že prej bi, ampak vsi ste se me izogibali. Zaradi Micke. Mislili site, da zaradi nje ne bom hotel. Ste to mislili?«
»Popustil si v vsem. Potrebna pa je bila previdnost. No, pustiva to. Zdaj boš začel. Prva naloga: Matirosova pregovori, da ti. bo preskrbel pol litra solne kisline. Zlil je boš v najve^ji elektromotor, ki žene črpalke v jami. Če je še kakšen drug, boljši način, kako bi onesposobil elektromotor, ga iz-tubtaj. Preskrbel ti bom dvojnik ključa, ti pa ugotovi, kdaj gre črpalkar k drugim črpalkam. Opraviti boš moral hitro. Za dan pa mi boš povedal, da ne bom takrat kje blizu«.
Naceti ala sta se z žganjem in Matjan je Janku pripovedoval, kako je s partizanskim gibanjem na Štajerskem. Ni vedel veliko, zato pa je toliko več govoril o bataljonih partizanov, ki se bojujejo na Pohorju in v Savinjski dolini.
»Pojdi k meni, bova še doma govorila,« je rekel Janko,, ki se je prelevil v napetega poslušalca.
Posrkala sta še zadnje kaplje, zagnala prazno steklenico v grmovje in se odpravila v rudniško naselje. Janiko nikakor ni mogel odkleniti vrat. Ko je pritisnil na kljuko, so se vrata vdala. Svetloba jima je udarila v oči. In Micltina
podoba. Sedela je za mizo in ju gledala.
»Kaj pa ti« je ušlo Janku.
»Prišla sem pobrat svoje stvari. Čas je že, da se dokončno ločiva.« Janko je le kimal. Zamišljen je gledal v tila. Tudi Micka je bila zelo zbegana.
»Janko, vzemi steklenico in pojdi h Korelnu. Matjan je naročil. »daj kakršno koli pijačo, mu reci. Boš videl, da bo dal,« je Matjan naročal Janlku. Videl je, kako Janiko nespretno išče steklenico po omari. Micka mu je že hotela pomagati, ko ji je Matjan požugal, naj obsedi. Janko se je brez pozdrava odpravil in ostala sva sama.
Prekleto se je spremenila v teh mesecih, se je zdelo Matjanu. Kot hi šele v teh mesecih dozorela v pravo žensko. Prh.j je bila še nekam dekliško krhka, nekako žensko ... nerazvita. Zdaj pa so ji poteze dozorele; postale so nekam trdnejše, močnejše in lepše.
»Nimava veliko časa, zato se morava pogovoriti zelo na kratko. Na kratko in iskreno,« je začel Matjan. Strogo je pogledal Micko: »No. kaj je zdaj s tabo?«
»Prišla sem po svoje stvari...«
»Nič ne slepomiši. Kako je s tabo, sem vprašal!«
»Ni prišel pome ... Nikoli ne bo prišel,« ju užaljena rekla Micka.
»Kaj mi preostane drugega, kot da vzamem svoje stvari?«
Matjan je primaknil stol bliže k Micki. Prekleto zrela je; zdaj šele je postala ženska, je spet pomislil. Ulovil jo je za roko. Nikoli prej ni pomislil, da bo prijateljevo ženo kdaj prijel za roko:
»Nič ne opletaj z njim. Pover kako je s tabo. Da te je zaradi o-nega oficirja naklestil, to je imel prav. Vsak knap bi te.«
Mleka se je mrščila:	»Da mu
nisi ti, Matjan namignil?«
»Namignil ne, Povedal sem mu! Zaradi onega: Boš pa priznala, da nisem bil čvekač. Ta je še kdo o-oital?«
Odmikala je. S široko razprtimi očmi je premišljevala, kako čudno je Matjan v vse zapleten. Njuna pogleda sta se končno ujela. »Bom povedala,« je rekla. »Toliko, da se zberem... Z mano je tako: sem bolniška sestra, po malem se učim in še zmerom upam, da bom kdaj
le postala zdravnica. Morebiti mi bo sami še lažje uspelo«.
»Zaikaj, prekleto, lažeš«, je vzrojil Matjan. »Zaradi tega bi lahko še ostala pri starših. Povej, kaj te je prignalo, da si prišla k njemu?«
Mici se je za hip zbegala. Matjan je začutil njeno stisko. Obrnjena vstran je stežka povedala: »Oni, saj veš ... oficir ... Prišel je na dopust... Nadleguje me, da bi se z njim omožila ...«
<3hidat£ka
Tam, kjer smo včasih krampe vihteli, danes so stroji se zavrteli
Tam, kjer nekdaj jok je bil in stok, pesem svobodna naših je otrok.
Brišemo leta s trpljenje in znojem, nova življenja gradimo na svojem.
Zemlje bogastva sedaj je rudar samoupravni lastnik, gospodar.
Jože Skrinar
OH aetcu
ivi/jcaJ
za£taaa
1.	Suženjstva in teme mračne smo okove sneli,
v nove, svetle dneve, jasne, pesem si zapeli:
V	vetru vihraj naša zastava, črno-zelena
in' z zlatom tkana!
Pot naša zdaj le ena je prava, v svetlo bodočnost je uravnana.
2.	Sonca svit je droban v mogočen žarek se razcvet je,
v svetel danes, jutri sreča, si rudar zapel je:
V	vetru vihraj naša zastava, črno-zelena
z zlatom tkana!
Pot naša zdaj le ena je prava, v svetlo bodočnost je uravnana.
Srečno! Srečno!
V	svobodi na večno!
Jože Skrinar
Matjana je presunilo. Najprej je vstal in hotel zaokrožiti po kuhinji. Pa je bila premajhna. Začuden je gledal Micko. Ta lepa žena njegovega prijatelja naj bi šla z Nemcem? Z oficinjem? Zdaj, ko v dolini žalujejo? Ne, prekleto da ne. Počasi je sedal: »Mici, poslušaj me zbrano. Ne meni se, če bom kaj zapletel. Ti si Slovenka in boš to tudi ostala!«
»Moj oče, Matjan ...«
»Tiho! Boljši dedec je, kot sem mislil. Ni se včlanil v Kuliturbund, čeprav so nanj pritiskali in sta bila včlanjena hči in sin. Tvoja mati? Ji boš prinesla otroke, ki ne bo znal Slovensko? Misliš, da se bo tvoja mati zaradi tega prekletega poštrikanega Prusa učila nemško? In ti. ki si bila v mladih letih prepričana Slovenka, boš pobegnila
na njihovo stran? Ravno zdaj, ko vse pošteno v naši dolini žaluje? Mici, si videla katerega od transportov, ko so svojce ustreljenih gnali v taborišče? ... Kaj so ti ljudje napravili? Zakaj bodo nekateri morali umreti v taborišču?«
»Samo zaprti bodo ...«
»Kot je Grebenc! Si slišala zanj. Kdaj bo prišel domov? Im kaj jim je naredil? Teden dni Nemčije, im že so ga odpeljali. Zdaj je na Poljskem, v Ausschwitzu. Lužar, Cret-ni/k, Jerčnik, sami čvrsti knapje so v taborišču končali v treh mesecih. Kakšen zapor je to če končaš v treh mesecih? Zateglega knapa pobere v treh mesecih? In ti, Mici, bi šla z enim od tistih, ki branijo tak režim?«
Vinko Trinkaus
Načrti mladih
Čeprav je v okviru naše delovne organizadije zaposlenih večje število mladih sodelavcev, ne moremo govoriti o razgibani in pestri dejavnosti mladinske organizacije. Vzroke za to gre v glavnem iskati v premajhni zainteresiranosti mladih za organizirano in pestro dejavnost, ki bi jo lahko razvijali in pa zavoljo dejstva, da doslej ni bilo materialne osnove za to dejavnost.
Kaže pa, da bo letos, seveda če bodo mladi zainteresirani, vendarle prišlo do premikov v njihovi dejavnosti. Dana je materialna osnova za njihovo dejavnost, saj jim je zagotovljen del sredstev iz sklada skupne porabe — 2.000,00 din. Po besedah oziroma predhodnem programu predsednika rudniške kon-
ference ZMS pri ZPT, imajo letos namen utrditi in poživeti delo aktivov z raznimi seminarji, predavanji in posveti pa bodo skušali u-sposabiljaiti mladi kader, okrepili in poživeli bodo sodelovanje z drugimi aktivi ZM v organizacijah in z občinsko konferenco ZMS Trbovlje, v načrtu imajo pa tudi kulturno zabavne prireditve.
Okrepili bodo tudi športno u-dejstvovanje mladih. Že 2. julija se bodo udeležili v Velenju športnega srečanja mladincev Slovenije, ki ga pripravljajo tamkajšnji mladinci v počastitev rudarskega praznika. V načrtu pa imajo tudi organi-ziranje turnirja mladinskega ‘aktiva pri ZPT kot tudi tekmovanje za Dan mladosti.
Janko Savšek
Prvo srečanje z jamo
že od majhnega sem si želel postati tisto, o čemer je oče tako rad pripovedoval. Želja se mi je uresničila.
Zjutraj sem prišel kot ponavadi na prakso. Nadzornik nam je rekel, da bomo danes prvič šli v jamo. Razveselili sem se, ker sem si tega želel. Dobili smo svetilke ter šli. Prišli smo v barako, kjer je imel nadzornik svojo pisarno. Vzeli smo samoreševalce in se spustili v jamo. Hodili smo po vpad-njaku, po rovih, kjer smo naleteli na kamen in po rovih, ki jih je človeška noga že steptala v maso. Prišli smo do prehodnega jaška. Po letvah smo se spuščali navzdol. Vsak košček jame se mi je zdel zanimiv. Ravni progi ni videti konca, za steno pa se preliva voda, kli je navidez čista, tla pod njo pa so
prevlečena z rumenorjavim blatom. Pa spet vpadnik. Lestve so se mi zdele neskončne. ^Zasvetila se je luč. Prišli smo na etažo, na kateri odkopavajo. Transporter se mi je zdel kot železna kača. Premog, ki se je vozil, je bili pomešan s sivo naikofpmno. Ventilator in motor sta močno brnela. Nadzornik nam je pokazal presipni jašek. To je o-krogla velika cev, ki ima po s redim spiralo po kateri drsi premog Odšli smo na čelo. Videl sem znojne obraze rudarjev, nanje je sedal črn prah, a vendar so se smehljali. Pomalicali smo, nato pa nas je nadzornik odredil na delovišče.
Hitro je minil dan, ko sem bil prvič v jami. Počutil sem se že starejšega.
Viktor Jerše (iz glasila Mladi rudar)
»Zemlje bogastva sedaj je rudar samoupravni lastnik, gospodar**
Naše podjetje že vrsto let razpisuje pisainje najbdljšiih prispevkov šolarjev oziroma učencev osnovnih šoil, nad katerimi ima podjetje patronat na področju vseh treh občin. Običajno so bili najboljši prispevki učencev prebrani na osrednji proslavi ob vsakoletnem dnevu rudarjev. V letošnjem letu pa je posebni organizacijski odbor sklenil, da bodo na osrednji proslavi prebrana le imena teh učencev im izročene nagrade, medtem ko bodo prispevki objavljeni v glasilu Srečno, ki izide pred dnevom rudarjev.
Tudi letos smo zaprosili vodstva osnovnih šol hero ja Ra jka v Hrastniku, Tončke Čeč v Trbovljah in Toneta Okrogarja v Zagorju, da naj učenci napišejo prispevek na verz, ki smo ga navedli že v naslovu. Verz je napisal Jože Skri-nar v pesmi »Rudarska«, ki jo v celoti objavljamo v tej številki našega .glasila.
Objavljamo tri najboljše prispevke na razpisano temo in sicer iz vsake šole po enega. Spisi so bili nagrajeni z nagrado po 150,00 din.
Prispevek iz Hrastnika:
Visoke koščene postave, se pomikajo proti rovu, ki pelje v negotovost. Tema pokriva njihova zgubana čela, iz oči jim kot plameni švigajo ostri pogledi. Trden je njihov korak, korak rudarja, ki dela v temi, kjer išče črno zlato. Roke so posejane z žulji; da to so žulji rudarja — proletarca, ki spreminja pot zgodovine, ki spreminja noč v dan, in zimo v poletje.
Dolgo se je boril za boljši kruh. za boljšo bodočnost, da bi si lahko uredil življenje, kakršnega bi on potreboval. V težkih pogojih, so se rudarji združili in pričeli s stavkami. Stavkali so tako dolgo, da so dosegli pravico, pravico do samoupravljanja. Njegovo življenje se je deloma izboljšalo, vendar je še za marsikaj prikrajšan. Vsak dan se spušča v globino, tam kjer ni sonca, tam kjer ni cvetja. Tam so gole skale, orne zavese im vsak trenutek ga lahko doleti nesreča. Vendar ima trdno voljo in vztraja nad svojim delom. V njihovom pozdravu »Srečno« je polno veselja in upanja. Kdor ima očeta rudarja je lahko nanj ponosen, tako sem tudi jaz lahko ponosna na svojega očeta.
Rudnik je kot umetnost. Da pride na dan bogastvo, ki je v njem skrito, je potrebno trdo delo. V vsakem rudarju je kos umetnika.
Treba ga je le odkriti in to z delom.
Joži Brinovec, 8 b osnovna šola heroja Rajka — Hrastnik
Prispevek iz Trbovelj:
»Da, otroci, včasih je bilo življenje mnogo težje kot je dandanes«, je pričel na na našo prošnjo, naj nam pripoveduje kaj o svojem življenju in delu v rudniku, stric Joža.
»Na »šibit« sem moral še kot mlad fant. Komaj petnajst let mi je bilo. ko sem šel v rudnik, doma je bilo veliko otrok, ki sta jih oče in mati s težavo prežirvtljala. Večkrat smo bili lačni kot siti. Sprva je šlo zalo težko, toda sčasoma so mi mišice ojeklenele. Tekla so leta, mi pa smo delali štirinajst do šestnajst ur na dan. Našel sem si ženo in kmalu je po hiši odmevalo od otroškega smeha. Po dolgih urah trdega dela sam se igral še z otroki, da sem jim napravil le malo veselja. Ko sem zjutraj odhajal na »šiht«, sem se vedno poslovil od svojih devetih otrok in žene, kajti nikoli nisem vedel, če se bom po delu še vrnil domov. Razmere v rovih so bile v tistih časih nevzdržne, iz stropa je kapalo na naša razgreta telesa, imeli smo slabo razsvetljavo, povrhu tega pa so nas nadzorniki še stalno priganjali k delu. Prezračevanje je bilo slabo in velikokrat nas je presenetil strupeni plin, tako da smo se več krat v poslednjem hipu rešili.
6. aprila 1941 je našo domovino napadel sovražnik in za nas so se pričeli še težjii časi. Okupator je razdelili deželo na več delov in v Zasavje so prišli Nemci. Sprva smo mislili, da nas bo odrešil hudega sosnodaria, pa smo se zelo zmotili. Pričel je s terorjem, pobijal naše ljudi. Mi tega nismo mogli gledati in smo se večkrat uprli, organizirali smo stavke in unore. Kruto so se nam maščevali in pobili mnogo naših tovarišev. Kmalu je mnogim izmed nas postalo prevroče v trboveljski dolini in morali smo v hirbe k partizanam. Med_ tem časom sta mi umrli dve hčeri, tako da sem doma pustil ženo s sedmimi otroki, naj mlajšemu je bilo šele pet mesecev. Pod vodstvom tovariša Tita smo osvobodili deželo okupatorja in tudi Nemec je moral iz naših krajev. Konec je bilo stavk, pretepov in uporov. Ko sem se po končani vojn: vrnil k ženi in otrokom, sem doma našel le pet otrok. To me je močno potrlo.
Za rudarja se je z osvoboditvijo pričelo novo življenje. Najprej so nam uredili rove, nas zaščitili
pred nevarnostmi, ki so nam grozile na delovnem mestu in kar je bilo najpomembnejše, da so nam skrajšali delovni čas na osem ur in nam povišali plačo. Prišlo je leto 1950 in delavci in rudarji smo dobili tovarne in rudnike v svoje roke.' Država je prepustila, da smo jih pričeli sami upravljati in voditi. Ustanovili smo svoj delavski svet, v katerem so predstavniki celega podjetja. V delavskem svetu so zastopani vsi sloji in ne le vodstvo rudnika. Ustanovili smo mnogo društev, na morju in planinah smo zgradili svoje počitniške domove, kamor odhaja večina naših rudarjev.
Odprli smo tudi rudarsko šolo, kjer se vsako leto mladi fantje naučijo nekaj iz rudarskega življenja, kjer spoznajo, da je tudi svet rudarjev lep, njihov poklic pa še lepši.
Z ženo greva sedaj vsako leto na dopust v počitniški dom na morje. Lani sva si kupila celo Skromen avtomobil in sedaj obiskujeva svoje otroke, ki so si poiskali zakonske tovariše in si z njimi ustvarili svoje domove. Posebno rad pa imam vnuka Marka, ki venomer, kadar me zagleda, ponavlja »rad bi bil rudar, kot je moj dedek, mamica!«
In vsi vemo, da bo imel lepše življenje, kakor smo ga imeli mi takrat pred vojno, da mu bo lepo in da bodo njegovi otroci siti in spodobno oblečeni, čeprav bo njegov oče rudar tako kot sem jaz«, ie končal svojo pripoved stric Joža.
Zali Kavšek, 8. d osnovna šola Tončke Ceč Trbovlje
Prispevek iz Zagorja:
Dan za dnem srečujem težke rdeče kamione, ki vozijo premog iz Kisovca v Zagorje. Ponosno zahrumijo mimo mene in izginejo za ovinkom...
Nad njimi se boči orni tovor, nameni jan številnim gospodinjstvom, tovarnam in drugim potrošnikom. Ko srečam tak kamion, se vedno zamislim: še pred uro ali dvema je bilo to črno zlato nekje globoko pod zemljo. Tam bi tudi ostalo za vse večne čase, če ne bi bilo rudarjev, teh krtov, ki trgajo zemlji neusmiljeno njeno bogastvo in ga prodajajo ljudem.
Ob srečanju kamiona se pogosto spomnim na osivelega moža, ki mi je nekoč pripovedoval o svojem . življenju., Dejal mi je, da je bil dan, ko je začel delati v rudniku, njegov najsrečnejši dan. Potem ga je to navdušenje minilo, ker je vedno živel v nevarnosti, da ga bo
zasul zrušek ali zadušil plin. Plačilo za nevarnost je bilo včasih majhno. Lastniki rudnika so poskrbeli, da so odšteli rudarjem ravno toliko, da so se lahko borno preživljali. Večkrat so s stavkami terjali izboljšanje delovnih in življenjskih pogojev. Povedal mi je tudi. da ima tri otroke, vsi so že odrasli, vsi pa so se tudi odpovedali rudarskemu poklicu. Nekaj grenkega je v tistem hipu šlo čez njegov obraz. Ni mi povedal, da ga to malo boli, a zaslutil sem sam. Dejal pa mi je, da je sedaj marsikaj drugače. O delu in dohodku odloča delavski svet, v katerem so rudarji. Vsak rudar zdaj ve, kam bo šel prisluženi denar, rudar je postal gospodar in samo-npravflljalec. To pa je tudi edino prav. Ljudje naj sami upravljajo z bogastvom, ki jim je dano, in rudarjem je damo črno podzemlje ...
Kamioni drvijo mimo mene. Dvigajo prah in razsipajo po cesti črno zlato. M je prepojeno z znojem. Srečam starejšo žensko, ki na ovinkih, kjer je črnega prahu največ, odloži koš in prah skrbno pobere vanj. Prav je, da ga pobere, si mislim. Ne sme ostati na cesti. Preveč je dragocen. Nihče ji ne reče, da tega ne sme delati, saj je dal njen mož življenje za njeno in naše bogastvo.
Jože Grošelj
osnovna šola Toneta Okrogarja Zagorje
Prispevek iz RŠC:
Že dve stoletji kopljejo zasavski revirji orno zlato. Odkrili so ga domačini, a izkoriščal ga je tujec; vložil je svoj denar, izrabljal pa poceni domačo delovno silo. Tuji premožniki so si med revne hišice postavili bogate, razkošne vile. Bogatini so pritiskali na rudarje, da bi iz njih čimveč iztisnili.
Po več parov rok iz ene družine se je podajalo v rove in se izmučenih vračalo domov. Za drage
varnostne naprave ni bilo denarja, zato so se vrtele v rudnikih pogoste nesreče. Boli j, ko so se množile rudarske hišice po dolini, bolj se je krepila mržpja v ljudeh, bolj je rasel up v boljše, srečanje življenje rudarjev. Delavci so v takratnih razmerah često obupavali, veliko je bilo brezposelnih, odhajali so v tujino. S posamičnimi protesti pri kapitalistih niso dosegli ničesar. Odslovili so jih z dela in na njihovo mesto zaposlili druge.
Rudarji so se zato povezovali v sindikate, nastopali so čedalje bolj organizirano, zahtevali so boljše plače, skrajšan delavnik, boljše naprave v rudnikih, varnejše delo. Združeni sili delavcev so bogati lastniki polagoma, čeprav ne zlepa, le popuščali. Kadar ni šlo s pogajanji, protesti, prošnjami, so šli rudarji v rove in štrajkaili. Z gladovnimi stavkami so si krojili svoje pravice, kadar je bilo najhuje.
V stari Jugoslaviji je večino slovenskih premogovnikov upravljala TrbovljSka premogokopna družba. Življenje vse doline je bilo odvisno od premoga. Revirji so billi največje delavsko središče Slovenije, tu je bilo največ zavednega proletariata. Življenje se je izboljšalo, rudarji so si že marsikaj izborili, vendar je še vedno največji delež bogastva pobrat tujec. Vendar z vsakim dnem so bile Drajč-nikove besede bliže uresničitvi:
»Zdaj kopljem spet tebe ti premog domače zemlje, ti črni kamen, povsod po svetu enak in z vsakim opornikom, ki ga .postavim
se za spoznanje hrbet ukrivi,
z vsakim odkopom, ki ga izpraznim
stara se mržnja mi v prsih krepi,
z vsakim dnem,
ki ga v temi \pregaram,
bliže je čas, ki bo dober in nov,
da ne bom z mržnjo te kopal in klel,
da bom z nasmehom šel skozi rov,
da bom vesel svoje žuljave,
težke roke, da bo življenje res vredno življenja, da boš res premog naše, naše zemlje,
in zgradimo staro življenje za vrat saj vendar mora, mora priti, ni hudič!«
Ko je zasijala svoboda, je posijala drugačna luč tudi na hišice posejane po vseh revirjih. Poleg njih so zrasle nove, vzkipeli mogočni bloki, tujec se je umaknil iz svojih razkošnih vil. Naš človek je postal na svoji zemlji svoj gospod. Postal je resnični lastnik svojega bogastva. Krepko je moral napeti mišice, da je zemlja zacelila v vojni razbito lice. Rudarji so naredili na desetine prostovoljnih šihtov, premog je gradil razrušeno domovino.
Po končani prvi petletki so delavci začeli uresničevati Leninovo geslo: Zemljo kmetom, tovarne delavcem.
Zdaj je rudar lahko neposredno odločal o svojem delu, zaslužku, modernizaciji rudnikov.
Teh stvari nisem doživel, o njih sem le učil v šoli, o njih prebiram, pripovedujejo mi starejši. Vem, da bo razvoj šel čedalje hitreje naprej. Tudi sam bom po svojih močeh sodeloval. Ni še vse najbolje urejeno za delovnega človeka, rudar še ni plačan po svojem delu, toliko kot bi moral biti glede na druge poklice. Vendar najvažnejše ie opravljeno. V delavskih hišah ni lakote, ni groze v prestrašenih čeh, ni brezplodnega pričakovanja. Otroci obiskujejo šole in se lahko povzpnejo, kolikor zmorejo visoko. Vesel sem, da živim v takšnih časih, ponosen sem na svoje stanovske tovariše, ki so v tej dolini kovali boljše čase, da se je uresničil davni sen in postal resnica: Zemlje bogastva sedaj je rudar, samoupravni lastnik, gospodar.
Leopold Hoheger
RŠC, ZPT Zagorje
Nove rudarske pesmi
Rudarstvo je prav gotovo eden najstarejših poklicev, ne le pri nas, temveč tudi drugje v svetu. Ljudje so se v rudarstvu od pamtiveka rojevali, živeli in umirali, pogosto pa je rudarski živelj odločilno prispeval pri krojenju usode narodov. Dogajanj vseh vrst je bilo v rudarstvu ves čas prav gotovo toliko kot v vsaki drugi vaji človekove ust-vaiijallnoiSti.
Navadno se vse, kar se pomembnega dogodi v življenju nekega naroda, ohranja za poznejše rodove v zgodovini na ta ali oni način, med katerimi je pogosta oblika narodna pesem. Žal pa mora-
mo ugotoviti, da v knapovščini narodne pesmi skoraj ne pojo. Ne samo pri nas, temveč tudi drugje po svetu ne. Ni ne ljudskih pesmi, niti ni, kar je morda še značilnejše, umetnih pesmi. Glasbeni ustvarjalci se z rudarsko tematiko niso nikdar kalj prida ukvarjali in zato ljudstvo ni imelo česa prirediti v svojo glasbano-foMorno zgodovino. Ni pa nobenega dvoma, da knapiov-ščina predstavil j a pomemben delež v življenju nekega naroda in je zato neupravičeno izpadla s svojim deležem v ljudski pesmi.
Tega, ne kar so pozabljali naši predniki, ne moremo nadoknaditi,
lahko pa vsaj nekaj naredimo za današnji in jutrišnji čas.
Kdor zasleduje prepevanje naših zborov, bo lahko kmalu ugotovil, da smo v njihovih sporedih zasledili le »Budi sirena« in »Pesem rudarskih otrok«. Obe pesmi nam je zapustil Emil Adamič. Dosti več teh pesmi ni bilo. Morda se tu in tam oglasi še glas o »štempalnih«, o »šoranju«, včasih tudi kakšna priložnostna pesem, vendar nekaj trajnejšega, vokalna glasbena literatura v knapovščini ne premore.
Nekaj več so za rudarstvo ustvarili literati. Tone Seliškar, Mile Klopčič in Ludvik Mrzel, so na ta
ali omi način izšli iz revinjev in so* se ,y pisani besedi oddolžili spominu na dni, ki so jih prebili med
rodanji.
Skratka, skupna bera o knapov-ščind je v tej ali oni obliki, predvsem pa še v glasbi, sila pičla in so zato onganizato,Hii nekaterih praznovanij dneva rudari j erv v zadregi pri sestavili anju kulturnega dela proigrama.
Iz navedenih razlogov so se samoupravni organi našega podjetija odločili, da razpišejo javni nagradni natečaj za nove rudarske pesmi. Natečaj je bil izveden in danes že lahko precenimo, kako je uspel. Splošna ugotovit erv je, da izid natečaja ni povsem dosegel pričakovanega uspeha. Poleg objave v dnevnem časopisju, je bilo na na-
tečaj pismeno opozorljeniih nad 20 glasbenih ustvarjalcev, odzvalo pa se jih je le šest in poslalo devet novih pesmi. Kaj je razlog za tako skromen odziv, je težko presaditi. Možno je, da so bile razpisane tri nagrade preskromne in premalo vabljive, bolj verjetno pa je, da je današnjim glasbenim ustvarjalcem rudarska tematika preveč odmaknjena, da bi jim bilo mogoče doživeto ustvariti	nekaj novega,
posebno, še spričo nekih nenapisanih zahtev glede kvalitete in modernejši obliki komponiranja.
Posebna žirija,	ki je poslana
dela pregledala, je ugotovila, da se ta dela v celoti niso približala zahtevam in pogojem, ki so bili objavljeni v razpisu. Med temi je n. pr. pesem Alojza Mihelčiča, ki je
uporabil Seliškarjev tekst »Rudnik«. Kompozicija pa prav gotovo zasluži, da jo vnese v svoj koncert-mi zbor, ki je sposoben izvajati tudi težja glasbena dela.
Žirija je bila enotnega mnenja, da zasluži prvo nagrado pesem »Dvigni se prapor« Radovana Gobca, drugo nagrado »Luč izginja« Jakoba Ježa in tretjo nagrado »Čvrsta prša« Tineta Jelena. Vse tri nagrajene pesmi bodo prvič izvajane na proslavi letošnjega dneva rudarjev in bodo lahko člani kolektiva presodili, če so bila sredstva za naitačaj koristno naložena. Ali bo katera teh novih pesmi »prišla v ušesa, kot pravimo, in postala mogoče kdaj pesem kolektiva, to je seveda vprdšadje bodočnosti.
Jože Skrinar
Vendar prekratko nam bilo je polje in oče je odšel čez morje v svet-Prišlo je pismo ... in vam sporočim v Ameriki je za spoznanje bolje... Prodali smo in šli za njim, teza je zdaj že mnogo let.
Druga pa je očrtavala pezo takratnega rudarjevega dela in življenja ter oznanjala vero v boljše čase:
Težko je delo rudarja tu pod zemljo, vendar naša srca so gnana od radosti pomladne, duše naše pijejo slast godbe življenja.
Ine prekletstvo, ta jarem trpljenja, ki danes nam je bol in napor, bo dal nekoč sonca, pomladi in zor...
Obdobje zmage nad fašizmom ter zmago delavnega človeka v socialistični revolucija smo v slavju počastili s pesmijo Pesem o Titu (Loški glas) ter z branjem šolske naloge: Tito, simbol našega časa. čas obnove domovine pa so označevale Stara Knapovska (Loški glas) ter Rudarska (po zapisu Franca Toimiinšika).
Sodobni utrip življenja, zlasti v rudarskem šolskem centru, povezan s širšo situacijo premogovništva, njegovega pomena, pa je orisal v nagovora mladim rudarjem, predsednik šolskega sveta tovariš Bojan Štibernik, ki je med drugimi povedal tudi naslednje misli: »Tempo gospodarjenja nas sili, da uvajamo v naše jame oimveč strojev, s katerimi bomo postopoma odstranjevali težja fizična dela. V tem tempu ta čas ni več daleč. In ravno napredek zahteva od rudarja čedalje več znanja. Izpopolnjujte se še naprej; posvetujte se s starejšimi, izlkušenimi rudarji, vedno boste naleteli na rudarsko so-
Srečno mladi radarji!
Srečno mladi rudarji, je bilo moto svečanosti, na kateri je 30 mladih rudarjev, učencev rudarske šole v Zagorju, stopilo v vrste svojih stanovskih tovarišev pri ZPT. Slavje je bilo v soboto, dne 10. junija 1972 v delavskem domu v Zagorju. Slavnostno pripravljena steklena dvorana delavskega doma je sicer pričakala polovico manij povabljencev, kot jih je nameravala, vendar to ni niti najmanj skalilo namena in vzdušja prireditve. Tudi letos je svečanost obsegala dva dala, uvodnega s kulturnim programom in zaključnega z rudarskim slavjem ter pogostitvijo.
V pozorni tišini je v dvorani zadonela rudarska himna Stan radarski, zapel pa jo je Loški glas.
Petje recitacije, branje najboljših zaključnih nalog mladih rudarjev, slavnostne nagovore, je povezoval vezni tekst, M ga je pripravil in bral Vlado Garantini. Besedilo je strnilo podobo teh krajev od prvih obdobij rudarjenja do sedanjotsti: začetki, rast proletariata, čas med NOB, obdobje povojne graditve, delež premogovništva v izgradnji revirjev ter ostalih predelov Slovenije in Jugoslavije.
Stiske pred vojnega rudarskega življa, v črnih revirjih sita ilustrirali recitatorji slovenskih pesnikov doma iz Zasavja — Mileta Klopčiča: Mary se predstavi ter Kozarje-va: Pod zemljo. Prva je poudarjala odliv naših ljudi za kruhom v tujino (navajam po eno kitico vsake pesmi):
Tehniški direktor ZPT Adolf Jermol, dipl. inž- rud., je nagovoril mlade rudarje na zaključni prireditvi, dne 10. junija 1972 v stekleni dvorani delavskega doma v Zagorju in jim čestital k doseženemu šolskemu uspehu ter jih sprejel med člane delovne skupnosti ZPT	Foto Majda
Skok čez kožo — skok iz šole na delo — skok v rudarski stan, na zaključni prireditvi ob podelitvi spričeval učencem 3. letnika rudarskega šolskega centra ZPT V Zagorju, dne 10. junija 1972	Foto Majda
Udarnost. Na koncu vam kličem: Srečno med zasavskimi rudarji!«
Vodja rudarskega šolskega centra Viktor Ramšak, inž. el. ter predsednik sveta RŠC sita slavljencem razdelila zaključna spričevala, najboljšim tudi knjige, uspešnim v športu pa priznanja za športne dosežke, Loški glas pa jim je v čast zapel Slava delavstvu.
-Zatem so zeleni rudarski bruci odšli iskat bruomajorja (Alberta Uršiča), ko jih je le-ta peljal do »usodnega« sodčka in velikega »krmila« piva, kjer so povedali svoje življenjsko geslo, so peli svojo brudovsko himno (Naša knapovska):
Razbijajo irudniški hunti, ko Lipovš'k na šiht nas budi, na zajtrk bežimo kot junci, da topla se kava dobi...
Drug za drugim so se potem vzpenjali na sodček in z več ali manij sreče povedali svoje življenjsko geslo, kolikor jim ga sploh ni pivo zadušilo v grlu, nato pa so se pogan j ali čez kožo v rudarski stan (nekaj najbolj sočnih gesel: alkam, špukam, pa gre cajt naprej! Mat kurja z Zagurja! Z jame v jamo! v Zagrni je lušten, so lukne povsod! Penzija! Fedrunge ni!).
Ko so izgubili vso svojo zeleno brucov-sko »farbo« in postali rudarji, jim je . spregovoril tehniški direktor Adolf Jermol, dipl. inž. rud. Zlasti je poudaril naslednje: »Iz rudarskih šol so vedno priha-jaM v zasavske rudnike najboljši kadri, mnogi so prehodili pot od rudarja do nadzornika, tehnika in najbolj sposobni in vztrajni do rudarskega inženirja. Tudi danes so te možnosti dane. Vsak od vas pa bo lahko napredoval tudi na svojem delavnem mestu, v vodjo sku-Pine, brigadirja, upravljali boste boste nove rudarske stroje ali pa se usposabljali na obratu za specialna rudarska dela. Želim vam, da bi se počutili med zasavskimi rudaril čimbolj e in vam vzklikam: Sreč-no med zasavskimi rudarji!«
V imenu mladih rudarjev se je od kolektiva RŠC poslovil Karel Mohorko s svojo pesmijo Slovo:
Srečno tovariši, srečno vriiatelji, mi odhaiamn. nazaj ne pridemo.
Prosimo oprostite, vse napake odpustite, saj mi smo še mladi življenje imamo radi.
Če se kdaj srečamo, v roke si sež.emo, smeh naj bo med nami sovraštvo ob strani.
Srečno vsem, ki stp_ nas poznali, spominiali se vas bomo večno, poslavljamo se z našim Srečno!
Uvodna svečanost se je zaključila s pesmijo Budi sirena.
Rudarsko slavje pa je trajalo še dolgo v noč, kot je navada ob takih prilikah. Pogovor se je spro-. stil, titule so odpadle, človek je sedel ob človeku, smeh in pesem sta napolnjevala prostore, debata je švigala in poskakovala s področja na področje. Še dolgo v noč, jjotem ko je steklena dvorana že onemela, pa je bilo »čutiti utrip slavja po Zagorju«.
Vlado Garantini
AVSTRALSKI PREMOG
Pooblaščeni predstavniki avstrijske firme Utah Develapment Co., so seznanili javnost s pogodbami, ki so jih sklenili z japonskimi, ita-lijamskimi, francoskimi, holandskimi in britanskimi kupci premoga, na temelju dolgoročne pogodbe za prodajo večjih količin premoga za koksiiranje. Premog bodo dobavljali po teh pogodbah od leta 1974 dalije. Gre za količine od 34 — 52 milijonov ton.
»Še enkrat bi bil rudar«
___Ko smo izbirali_ gradivo na te^
mo — »razgovor o aktualnih vprašan jih«, z rudarji vseh treh rudni-ko, smo naleteli na pojav, ki ni zaželen in ki kaže na skrajno neodgovornost. Na rudniku Trbovlje smo namreč med rudarji našli nekoga, ki je bil pripravljen odkritosrčno odgovarjati na stavljena vprašanja, pod pogojem, da ne objavimo njegovega imena in priimka. Morda je bila to naša slaba izbira ali pa pripravljenost« sobesednika, da bi po dolgem in počez zelo »konstruktivno« kritiziral...
Povsem drugače je bilo na rud-nakiih Hrastnik in Zagorje. Oba sobesednika sta sproščeno in premišljeno odgovarjala na vprašanja, žal pa zaradi omejenosti prostora ne moremo v celoti posredovati njunih odgovorov. Naš sobesednik na rudniku Hrastnik je bil rudar Franc Romih, iz Loga 17 v Hrast-nilku. »Nujno je uvesti čim več mehanizacije, kar nam narekujejo ne le tržni pogoji in ekonomičnost gospodarjenja, temveč tudi dejstvo, da v rudarstvu ni takšnega dotoka delovne sile, kot bi jo želeli. Zdi se mi prav, da nas v jami Ojstro najbolj tare problem, kako preprečiti vdore vode. Ta problem bo verjetno edino rešljiv z izdelavo potrebne študije. Zahvaljujoč našim inženirjem smo naredili velik korak naprej z talkoime-novanim dvoetažnim odkopavanjem. Kajti če ne bi tega uredili, je težko reči, kaj bi bilo že sedaj z nami.
Zdi se mi, da je naše gospodarjenje v danih pogojih v redu, čeprav so nekateri knapl bolj kratkovidni. Tu mislim na delitev dohodka. Ne zdi se mi pošteno, da člani našega kolektiva, tu mislim na tiste, ki imajo izredno veliko povedati za vogali, ne prihajajo na zbore kolektiva in tam ne povedo svojega mnenja, svojih predlogov«, je na vprašanje, kaj je po njegovem mnenju v tem obdočju najpomembnejše v okviru celotnega kolektiva, odgovoril Franc Romih. Na to vprašanje nam je v Zagorju odgovoril Ivan Podlesnik, s Polja 2: »Vsekakor osebni dohodki. Kot industrijska panoga, kot rudarji, s svojimi dohodki ne dosegamo stopnje naraščanja cen. Zdi se mi, da ne moremo pričakovati višjih osebnih dohodkov, saj vemo, da so naši predstavniki v podjetju naredili vse. kar se je dalo storiti. Zdi se mi nujno, da bi se sestali višji forumi in razpravljali o tem, kako dokončno rešiti pereče probleme rudarstva pri nas. Ne zdi se mi pravilno in trdim, da je to povsem zmotno mnenje, ki nekako prevladuje pri nas, češ, da lahko živimo brez rudarstva. Če pogledamo sa-
mo poročila o tem, kakšne težave in kakšne posledice je povzročil nedavni štrajk rudarjev v Angliji, nam je lahko jasno, kako pomembno je še vedno rudarstvo za razvoj in napredek naše družbe. Prepričan sem, da je rešitev našega p blema v katerem se nahajamo, le v pomoči družbe.
V našem kolektivu je še vedno pereča stanovanjska problematika. Pred približno desetimi leti, smo pričeli z množično stanovanjsko gradnjo. Rudarji smo se takrat odpovedali vsemu, samo da bi dobili primerna bivališča. Iz rudarstva so odhajali ljudje, predvsem razni funkcionarji, ki so imeli in tudi obdržali komfortna rudniška stanovanja. Nam stanovanj primanjkuje. toda teh ljudi nimamo pravice izseliti, kajti, ščiti jih tudi zakon.
Glede gospodarjenja bi lahko dejal to in ono. Toda omejil se bom le na jamo Kotredež, ki je naš velik problem. Rad bi videl, da bi vsaj enkrat mesečno našo jamo obiskali tudi naši naj višji predstavniki podjetja, da bi se, kot rečemo, na liou mesta seznanili s problemi, težavami in pogoji dela v jami Kotredež. Če bi se to zgodilo, bi verjetno v razpravah na osrednjem delavskem svetu naši člani dobili več podpore kot pa jo doslej dobe«.
»Ali menita, da sta se doslej zavzela pri reševanju teh problemov? če se nista, zakaj ne in ali vas je pri tem kaj oviralo?«
»Kolikor se je dalo sem vedno sodeloval pri reševanju ne le naštetih, temveč vseh dragih porajajočih se problemov«, je odvrnil Franc Romih. »Sodeloval sem v raznih odborih in še sedaj sem, če lahko to rečem, dokaj aktiven, če sem predlagal kako umestno rešitev, sem doživel podporo, če pa rešitev ni bila umestna, so me z razpravo in dokazi speljali na pravo pot oziroma sprejeta je bila pač primernejša rešitev. Pravim pa, da je nujno, da hi bili knapje ob sobotah in nedeljah prosti, saj se v petih delovnih dneh nadelajo toliko, da je počitek več kot potreben«, meni Franc Romih.
»Pni reševanju problemov sem se vselej, pač kolikor sem se lahko, angažiral. Doživel sem tudi podporo sotovarišev«, nam je kratko in jedrnato odgovoril Ivan Podlesnik. »Na vprašanje, kaj mi naj-bolj_ in kaj najmanj ugaja v kolektivu, bi zelo težko odgovoril«. »No ja, najmanj privlačni so naši nizki osebni dohodki, ki so močno različni, navzlic podobnim nogojeifi dela od ene do drage krajevne številke«. Rudar Franc Romih pa pravi:	»Sam nisem imel kakšnih
posebnih problemov. Sem invalid
III.	kategorije, toda vodstvo našega kolektiva mi je omogočilo, da navzlic temu opravljam delo, ki ga imam rad. Ostal sem rudar med rudarji — sem gospodar čela. Najmanj se mi dopade to, da ima marsikdo, ki se poškoduje na delu, pa to takoj ne javi, ker misli, da ni nič resnega, kasneje pa se pokaže nasprotno, precej težav pri uveli avl j anju svojih pravic. Boli me tudi to: dokler si zdrav in močan, imaš take in take osebne dohodke, če zboliš ali pa oslabiš, so osebni dohodki neprimerno slabši, ker greš na manj plačano delovno mesto«.
Kako ocenjujeta tovariša Romih in Podlesnik delo družbeno-poLitič-nih organizacij (ZK, sindikata in mladine) v podjetju? Prvi je mnenja, da so dmžbono-poLitične organizacije še kar našle skupen jezik. »Menim, da bi moral biti sindikat bolj ločen od uprave podjetja in v večji meri bi moral zastopati koristi in pravice delavcev. Premalo pa je čutiti pomladitev v vrstah •ZK. Mladinska organizacija pri nas dela, morali pa bi biti bolj samo-kritični. Zdi pa se mi, da jim ne nudimo dovolj pomoči«, pravi Franc Romih. In kako je na rudniku Zagorje? »Sindikat dela dobro, mladinska organizacija bolj slabo, aktivni člani ZK pa smo preveč obremenjeni. V ZK je občutno previsoka članarina, kar je tudi vzrok, da posamezni člani prav zaradi nje izstopajo iz članstva«, je smatral Ivan Podlesnik.
»Kot samoupravljaloi in kot delavci, ki ustvarjamo denar, bi morali imeti več možnosti, da bi zgradili čimveč primernih stanovanj, saj stanujejo ljudje še sedaj v barakah!«, je jedrnato odgovoril Franc Romih, ko smo ga povprašali, kaj bi bilo po njegovem mnenju v občini in sami delovni organizaciji spremeniti, dopolniti, urediti ali zgraditi. Na to vprašanje je še dodal: »Zaradi kopalnega bazena v občini razpravljamo že deset let, pa ga še nimamo. Skratka, v občinskem merilu bi bilo potrebno manj razpravljati in veliko več narediti, hkrati pa vzdrževati in skrbeti za vše tisto, kar že imamo.
V okviru podjetja? Vsekakor, da bi končno prišli na zeleno vejo glede osebnih dohodkov. M bi morali biti v vseh pogledih glede na težavnost, nevarnost in zahtevnost dela daleč na nrvem mestu, ne pa tako kot sedaj neklje pri repu. Želim, da odgovorni enkrat jasno in glasno povedo ali potrebujemo rudarstvo ali ne ...«
»V zagorski občimi, tako menim, bi morali občane bolj seznaniti s
tem, kako in zakaj so uporabili sredstva, ksi so jih zbrali s prispevki za uporabo mestnega zemljišča. To bi tudi spodkopalo sedanje nezadovoljstvo, saj ljudje ne vedo zakaj se porablja ta denar.
V delovni organizaciji? Vsekakor spremeniti bi se morali odnosi posameznikov do sočloveka, do podrejenega. Kajti vsi, ki gremo v jamo, gremo noter zato, da delamo, ne pa da predčasno zapuščamo delovišče ali pa prepozno pri-
hajamo na delovišče. Tu mislim zlasti na profesioniste«.
Kako bi ocenili svoje- delo, svoj poklic? Kot kopač delam v redu. Izboljšav ne moram zahtevati, ker vem, da ni denarja za to. Na kratko, rudarski poklic je težak, zahteva celega človeka, ni pa mu, rudarju, dana tisti družbena veljava in priznanje, ki mu gre«, meni Ivan Podlesnik iz Zagorja, ki dela v jami že polnih 20 let.
Na isto vprašanje nam je Franc Romih, ki je že 18 let rudar, od-
govoril: »Čeprav je rudarski poklic težak in ne vem, če zadostuje le ta beseda, pravim, da bi se zn če bi se še enkrat rodil, ponovno odločil. Rudarstvo je naš kruh in za rudarstvo živimo, čeprav je naš kruh dokaj grenak. Želim si, da bi ga družba bolj cenila in da bi starim knapom zagotovili takšno življenje kot jim gre. Rudarski poklic te prevzame, ga preklinjaš in vseeno ga imaš rad, pomeni ti vse«.
Janko Savšek
Novi organi upravljanja
Po sklepu osrednjega delavskega sveta prejšnje mandatne dobe, dne 23. februarja 1972, so bile v Zasavskih premogovnikih izvedene 12. aprila 1972 volitve v osrednji delavski svet in delavske svete delovnih enot. Volitve je pripravila in izvedla volilna komisija, volilni odbori ter komisija za pripravo volilnih imenikov. Potekale so v skladu z določili statuta podjetja
—	število volilnih upravičencev je bilo
—	število voiilcev
—	število opravičeno odsotnih
—	število neopravičeno odsotnih
in pravilnika o volitvah in odpoklicu organov upravljanja pri ZPT. Skupno je bilo 27 volišč. Z zamudo je volilna komisija prejela Dodatke o rezultatih volitev pni OS-RD na gradbišču v Nikšiču in na gradbišču OSRD v Šuiplji St i j eni.
Izvid volitev v osredraij delavski svet in delavske svete delovnih enot je bil naslednji:
4489	100 %
3943	87,8 %
455	in
91	i;
— število neveljavnih glasovnic je bilo pri volitvah v ODS in DS po 90. Volitev se niso udeležili člani delovne skupnosti, ki so zaposleni na deloviščih OSRD v ZR Nemčiji.
V osmih volilnih enotah je bilo izvoljenih:
—	v osrednji delavski svet 50 članov, od skupno 66 kandidatov,
—	v osem delavskih svetov delovnih enot je bilo. izvaljenih 180 članov, od 210 kandidatov. Mandatna doba neizvoljenih članov bo trajala do pomladi 1974, torej dve leti.
Člani osrednjega delavskega sveta ZPT v mandatni dobi 1972/74, z nekaterimi strokovnimi sodelavci, pred upravnim poslopjem ZPT v Trbovljah Foto inž. Tone Bregant
Osrednji delavski svet je na svojem prvem zasedanju v tej mandatni dobi, dne 24. aprila 1972 izvolil kolektivne izvršilne organe-odbore, delavski sveti delovnih enot pa so izvolili svoje komisije, ki jih določa statut podjetja.
V organe upravljanja pri ZPT so bali za mandatno dobo 1972/74 izvoljeni naslednji tovariši:
OSREDNJI DELAVSKI SVET
Rudnik Hrastnik:
Kovač Adolf, dipl. inž. rud., Kotni Konrad, Kmet Ivan, Pevec Marjan. Urh Jože, Janc Alojz L, Majcen Bogomir, Kreže Franc, Kolar Ernest, Hafner Andrej, Selan Franc, dipl. inž. rud.
rudnik Trbovlje:
Berger Ivan, dipl. inž. rud., Rep Jože, Šipek Franc, Eržen Stanko, Piikš Anton, Kralj Viktor, Cizej Drago, Pdrnaver Mirko, Kreže Rudolf.
iz rudnika Zagorje:
Dobčnik Stane, Kos Ladislav L, Močilniikar Karel, Marinčič Maks, Ban Zlatko, Podrenik Ivan, Jere Pavle, Urbanija Miha, Kureš Anton, Vresk Ivan, Štraileger Alojz, Grahek Leopold, dipl. inž. rud.
Separacija:
Švajger Zdravko, d rol. inž. rud., Forte Ivan. Knez Jože, Kobav Ivan Arzenšek Avgust, Laznik Jože.
Elektrostrojni obrat:
Piki Jože, Skrinar Jože.
Obrat za specialna rudarska dela:
Juvan Jože, Medvešek Ivan, Se-hur Anton, Vučko Štefan, Zalokar Ludvik.
Avtopark:
Lajevic Leopold.
Skupne službe:
naibavnii oddelek — Žagar Martin, RŠC — Tekavčič Vinko, uprava ZPT — Laporaik Janko, oec., Janežič Marinka, dipl. prav.
Za predsednika osrednjega delavskega sveta ZPT je bil za mandatno dobo 1972/74 izvoljen na 1. zasedanju ODS, dne 24. apnila 1972
Anton Pikš, varnostni tehnik na rudniku Trbovlje, predsednik osrednjega delavskega sveta ZPT v mandatni dobi 1972174 Foto inž- Tone Bregant
Ivan Berger, dipl. inž- rud., obra-tovodja na rudniku Trbovlje, namestnik predsednika osrednjega delavskega sveta ZPT v mandatni dobi 1972174
Foto inž. Tone Bregant
Anton Pikš, varnostni tehnik na rudniku Trbovlje, za njegovega namestnika pa Ivan Berger, dipl. inž. rad., obratovodja jamskega Obrata rudnika Trbovlje.
KOLEKTIVNI IZVRŠILNI ORGANI V MANDATNI DOBI 1972/74
a)	odbor za ekonomsko - tehnične zadeve:
1.	Kovač Adolf, dipl. niž. rud., ru-Tuldnik Hrastnik, predsednik
2.	Romih Franc, rudnik Hrastnik
3.	Uišečnik Matija, dipl. inž. rud. rudnik Trbovlje
4.	Spol j ar Drago, rudnik Trbovlje
5.	Hribar Ivan, rudnik Zagorje
6.	Marinčič Maks, rudnik Zagorje
7.	Švajger Zdravko, dip. inž. rud. separacija
8.	škrinar Nande, elektrostrojni obrat
9.	Borišek Drago, dipl. inž. rud. OSRD
Adolf Kovač, dipl. inž- rud., glavni inženir na rudniku Hrastnik, predsednik odbora za ekonomsko-teh-nične zadeve ZPT v mandatni dobi 1972/74
Foto inž. Tone Bregant
10.	Koritnik Hermina, dipl. oec., uprava ZPT
11.	Robek Karel, avtopark namestniki:
L Kolar Ernest, rudnik Hrastnik
2.	Kralj Viktor, rudnik Trbovlje
3.	Podrem k Ivan, rudnik Zagorje
4.	Knez Jože, separacija
5.	Kramar Blaž, OSRD
b)	odbor za zaposlovanje in izobraževanje:
L Dobčnik Stane, rudnik Zagorje, predsednik
2.	Greben Vili, rudnik Hrastnik
3.	Dobovičnik Ferdo, rudnik Trbovlje
4.	Cizej Drago, rudnik Trbovlje-GRAMAT
5.	Vovk Ivan, rudnik Zagorje
6.	Ramšak Viktor, inž. el., RŠC
7.	Glavica Franjo, uprava ZPT
8.	Kandužar Rado, separacija
9.	Zalokar Ludvik OSRD
c)	odbor za varstvo pri delu in so-cialno-zdravstveno varstvo:
L Grahek Leopold, dipl. inž. rud., rudnik Zagorje, predsednik
2.	šipek Franc, rudnik Trbovlje
3.	Hančič Anton, rudnik Zagorje
4.	Kandušar Aleksander, rudnik Hrastnik
5.	Urh Jože, rudnik Hrastnik
6.	Bole Milan, dipl. inž. rud., uprava ZPT
7.	Fort e Ivan. separacija
8.	Medvešek Ivan, OSRD
9.	Pimaver Mirko, rudnik Trbovlje
č) odbor za družbeni standard:
1.	Rep Jože, rudnik Trbovlje, predsednik
2.	Podkoritmik Mirko, rudnik Hrastnik
3.	V res k Ivan L, rudnik Zagorje
4.	Kobav Ivan, separacija
5.	Zorčič Jože, inž., uprava ZPT
6.	Brleč Stanko, elektrostrojni obrat
7.	Erman Silvin, inž. el., uprava ZPT (za ROS)
Jože Rep, jamski elektrikar na rudniku Trbovlje, predsednik odbora za družbeni standard ZPT v mandatni dobi 1972/74 Foto inž- Tone Bregant
d)	odbor za informacije, tisk in propagando:
1.	Skninar Jože, elektrostrojni obrat, predsednik
2.	Garantini Vlado, RŠC
3.	Sotlar Alojz, rudnik Trbovlje
Jože Skrinar, obratovodja elektro-strojnega obrata, predsednik odbora za informacije, tisk in propagando ZPT v mandatni dobi 1972/74 Foto inž- Tone Bregant
4.	Vidmar Jože, dipl. inž. rud., rudnik Hrastnik
5.	Zavrašek Rado, rudnik Zagorje
6.	Pirc Janko, separacija
7.	Lenarčič Tine, uprava ZPT
e)	odbor za izume in racionalizacije:
1.	Selan Franc, dipl. inž. rud., rudnik Hrastnik, predsednik
2.	Piki Albin, rudnik H rasi tolik
Franc Selan, dipl. inž. rud., obra-tovodja obrata Dol na rudniku Hrastnik, predsednik odbora za izume in racionalizacije ZPT v sedanji mandatni dobi Foto inž. Tone Bregant
3.	Cap Jože, rudnik Trbovlje
4.	Hočevar Marjaž, dipl. inž. rud. rudnik Zagorje
5.	Sikovec Rudolf, dip. inž. rud. uprava ZPT
6.	Kajtna Alojz, separacija
7.	Kreča Ivan OSRD
f)	odbor za splošni ljudski odpor:
1.	Ivančič Albert, dipl. inž. rud., gl. direktor, predsednik
2.	'Paučmk Alojz, dipl. inž. rud., rudnik Hrastnik
3.	Majdič Cveto, dipl. inž. m., rudnik Trbovlje
4.	Ozibič Rado, dipl. inž. rud., rudnik Zagorje
5.	Zončič Jože, inž., uprava ZPT
6.	Jermol Adolf, dipl. inž. rud., u-prava ZPT
7.	Schnaider Peter, dipl. inž. rud. uprava ZPT
8.	P/itoš Anton, rudnik Trbovlje
a)	notranja arbitraža
1.	Janežič Marinka, dipl. prav., u-prava ZPT
2.	Gole Miro, dipl. oec., uprava ZPT
Ostale člane notranje arbitraže imenujeta delovni enoti, M sta v medsebojnem sporu in sicer vsaka po dva člana.
h) posebej pa je osrednji delavski svet imenoval za naslednjo dveletno mandatno dobo
upravni odbor sklada solidarnosti:
1.	iPikš Anton, rudnik Trbovlje, •predsednik
2.	Kovač Adolf, dipl. inž. rud., rudnik Hrastnik
3.	Grahek Leopold, dipl. inž. rud., rudnik Zagorje
4.	iPodkonitnik Marko, rudnik Hrastnik
5.	Piirnaver Mirko, rudnik Zagorje
6.	Kolenc Ivan, rudnik Zagorje
7.	šum Anton, rudnik Zagorje
8.	Kantužar Rado, separacija
9.	Ivančič Albert, dip. inž. rud., gl. direktor, uprava ZPT
DELAVSKI SVETI DELOVNIH ENOT
Rudnik Hrastnik:
Člani delavskega sveta:
Oimperšek Jože, Potočan Jože, Hafner Alojz, Tršek Franc, Padežnik Avgust, Mlinarič Jože, Jager Jože, Selak Ivan, Povodnik Rudolf, Felicijan Boris, Romih Franc, Kolar Ivan, Selič Roman, Pirih Anton, Jura j a Alo jz, Diderman Srečko, J.uršak Janez, Babič Avgust, Kušar Branko, Urh Jože, Šmit Ivan Smolič Vida, Vrbrtik Andrej, Bi-derman Erika, Piki Albin, Šentjurc Boris, Gabršek Peter, Aškerc Maks Jakopič Jakob, Hafner Ivan.
Za predsednika delavskega sveta rudnika Hrastnik je bil izvoljen na
1.	zasedanju, dne 20. 4. 1972 Branko Kušar, varnostni tehnik, za njegovega namestnika pa Franc Romih.
V komisije delavskega sveta rudnika Hrastnik so bili izvoljeni na tem zasedanju naslednji člani:
L Komisija za poslovne zadeve:
Šentjurc Boris — predsednik, člani: Hafner Alojz, Hafner Andrej, Kreže Franc, Padežnik Avgust, Sotlar Alojz II., Jager Jože; namestniki: Hriibamiiik Martin, Pirih Anton, Gianini Avgust. V tej komisiji sodelujejo tudi direktor in glavni inženir rudnika ter predstavniki strokovnih služb in dražb eno -poli tičnih organizacij;
2.	komisija za urejanje delovnih razmerij:
Kolar Ivan — predsednik, člani: Klenovšek Ivan. Kirič Jože, Selak Ivan, Šmit Ivam;
3.	Komisija za varstvo pri delu:
Mlinarič Jože — predsednik, člani: Kandušar Aleksander, Potočan Jože, Aškerc Maks, Babič Avgust;
4.	Karnisi ja za varstvo delovnih odnosov:
Piki Albin — predsednik, člani: Zalokar Andrej, Urana Ivan, Potočan Mirko;
5.	Komisija za stanovanjska vprašanja:
Juršak Janez — predsednik, člani: Cimperšek Jože, Smolič Vida, Poglajen Franc, Debelak Lado;
6.	Komisija za razdeljevanje in ocenitev starega materiala:
Pevec Marjam — predsednik, člani!: Greben Viljem, Leskovar Jože, Pungaršek Milan, Debelak
Lado;
7.	člana notranje arbitraže:	Pau-
čnik Alojz, dipl. inž. rud., Suhodolčan Ivan.
Rudnik Trbovlje:
člani delavskega sveta:
Koncilja Emil, ščinkovec Alojz, Rep Jože, Smrekar Alojz II., Oblak Stanko, Kralj Anton, Sladič Jože, Brglez Jože, Žibret Anton, Mar-tičdč Ivan, Stanko Štefan, Borušak Jože, Jan Franc, MetMčar Hilda, Žibret Karel, Birnaver Mirko, Hren Anotn, Cestnik Jože III., Brumen Franc, Glas Silvo, Tomše Jože, šičukanec Ernest, dipl. inž. rad., Benkič Avgust, špodjar Drago, Ju-hnar Janez.
Za _ predsednika delavskega sveta rudnika Trbovlje je bil izvoljen na 1. zasedanju, dne 21. 4. 1972 Spol j ar Drago, kopač, za n jegovega namestnika pa Jan Franc, jamo-merec.
V komisije delavskega sveta rudnika Trbovlje so bili izvoljeni naslednji člani:
1.	komisija za poslovne zadeve:
. Žibret Karel — predsednik, čla-m: Rep Jože, Borušak Jože, Kralj Viktor, Kovač Ivan IV., Cize j Drago, Žibret Ivan II.;
2.	komisija za urejanje, delovnih razmerij:
Pirnaver Mirko — predsednik, člani: Kralj Anton, Brumen Franc;
3.	komisija za varstvo delovnih odnosov:
Hren Anton — predsednik, člani: Juhner Janez, Žunk Lado; namestnika:	Kralj Martin, Dolar
Frane L;
4.	komisija za varstvo pri delu: Sčukanec Ernest, dipl. inž. rud.
— predsednik, člani:	Martinčič
Ivan, Žibret Anton, Dolar Izidor, Žagar Rok;
5.	komisija za stanovanjska vprašanja:
Glas Silvo — predsednik, člani: Albert Jože, Kralj Martin in namestnik: Koncilja Emil.
Rudnik Zagorje Člani delavskega sveta:
Kržišnik Ivan, Gričnik Edi, Juvan Franc 8., Knez Mirko, Brodnik Jože, Svenšek Franc, Pravdič Lado, Čič Stanko, Lučič Zoran, Keršnik Jože, Slapar AvgusI, Podlesnik Ivan, Resnik Vlado, Bajda Jože, Pold Drago, Ramšak Ivan, Mrva Roman, Škrinjar Franc, Žitnik Jože, Strmšek Ludvik, Imperl Anton, Burkedjc Ferdo, Gostiša Konrad, Pavlovič Mile, Sluga Edi Pirc Jože 2., Pavlič Anton 4., Drolc Maks, Hančič Anton, Bogdanovič Leposlava.
Za predsednika delavskega sveta rudnika Zagorje je bil izvoljen na 1. zasedanju 25. 4. 1972 Pold Drago, strojni nadzornik na obratu Kisovec, za njegovega namestnika pa Žitnik Jože, kopač na obratu Kisovec.
V komisije delavskega sveta rudnika Zagorje so bili na tem zasedanju izvoljeni:
1.	komisija za poslovne zadeve:
Imperl Anton —predsednik, člani: Grobin Ivan, Krajnik Stane, Vresk Ivan, Puh Maks, Poropatič Franjo, Burkeljc Ferdo;
2.	komisija za urejanje delovnih
razmerij:
Hančič Anton — predsednik, člani:	Prebil Anton, Dolar Jože,
Borštnar Ivan 6., Hribar Ivan 11.,;
3.	komisija za varstvo pri delu:
Lučič Zoran — predsednik, člani: Vračevič Vojo, Sotanšek Alojz, Hočevar Matjaž, dipl. inž. rad., Korleale Jože;
4.	komisija za varstvo delovnih odnosov:
Virant Anton — predsednik, člani: Kfjučevšek Miha, Škrabanja Jože, Tomažič Janez, Brodnik Jože;
5.	komisija za stanovanjska vprašanja:
Podlesnik Ivan — predsednik, člani: Strmšek Ludvik, Govejšek Tomo, Požun Milan, Jager Lado, Majdič Pavel, Jerman Ivan (iz separacije Zagorje).
Separacija
Člani delavskega sveta:
Zelenšek Viktor, Kračan Stanislav, Vrabič Alojz, Pavlovič Mihael, Kreže Valentin, Karamarkovič Dušan, Zupan Franc, Erjavec Nikolaj, Knez Hedvika, Ocvirk Jože, Mrežar Rajko, Glavač Friderik, Kamnikar Anton, Kerše Alojz, Cr-nomarkovič Dušan, Kovač Edvard, Kreže Anton, Zajc Ljubo, Zorko
Gizela, Kastelic Milan, Radočaj Anton, Ravnikar Ivan, Dolanc Anton, Pogačar Pavle, Kostanjevec Angela.
Za predsednika delavskega sveta separacij je bil izvoljen na L zasedanju dne 26. 4. 1972 Kamnikar Anton, strojni nadzornik, za njegovega namestnika pa Dolanc Anton, zavirač.
V	komisije delavskega sveta separacije so bili izvoljeni na tem zasedanju:
L komisija za poslovne zadeve:
Zelenšek Viktor — predsednik, člani: Kračan Stane, Orsag Slavko, Knez Hedvika, Strajnar Stane;
2.	komisija za urejanje delovnih razmerij:
Kerše Alojz — predsednik, člani: Zorko Gizela, Zajc Ljubo, Mestnik Ivan, Ravnikar Ivan;
3.	komisija za varstvo pri delu:
Mrežar Rajko —• predsednik, člani: Kreže Anton, Pavlovič Mihael, čekada Anton, Radočaj Anton;
4.	komisija za varstvo delovnih odnosov:
Ocvirk Jože — predsednik, člani: Kmetič Anton, Glavač Friderik, Majner Albert, Dolanc Anton;
5.	komisija za stanovanjska vprašanja:
Kantuažr Rado predstavnik v komisiji za stanovanjska vprašanja za področje Trbovelj, njegov namestnik: Kamnikar Anton.
Obrat za specialna rudarska dela
Člani delavskega sveta:
Gole Jože, Prevolšek Anton, Hacin Slavko, Juvan Jože, Magdič Feliks, Klukej Ivan, Kosmač Jože, Kotar Ivan, Kreča Ivan, Kukavica Ivan, Blagotinšek Izidor, Majcen Bogomira, Kirič Avgust, Predovnik Rudi, Godec Slavko, Mrak Anton, Perše Hinko, Bončina Gabrijel, Ivšek Martin, Simončič Franc.
Za predsedniak delavskega sveta OSRD je bil izvoljen na L zasedanju dne 20. 5. 1072 Ivšek Martin, za njegovega namestnika pa Blagotinšek Izidor.
V	komisije delavskega sveta OSRD so bili na istem zasedanju izvoljeni naslednji člani:
L komisija za poslovne zadeve:
Kirič Avgust — predsednik, člani: Medvešek Ivan, Govejšek Ernest, Hribšek Ivan, Mark Anton;
3.	komisija za urejanje delovnih razmerij:
Sehur Anton — predsednik, čla-
ni: Vučko Štefan, Bončina Gabrijel, Štesl Ernest, Zupančič Jože;
4.	komisija za varstvo delovni odnosov:
Kreča Ivan — predsednik, člani: Hacin Slavko, Prevoljšek Anton, Magdič Feliks, Godec Slavko;
5.	predstavniki v komisiji za sta-rtovanjska vprašanja:
Kosmač Jože za področje enote v Trbovljah, Draksler Miro za področje enote v Zagorju, Gole Jože, za področje enote v Hrastniku.
Elektrostrojni obrat
člani delavskega sveta:
Gorenjec Jože, Gorenc Franc, Majcen Jože, Podbevšek Jože, Kolšek Ivan, Jurkovič Marino, Mig-lič Jože, Cerk Franc, Tomažič Martin, Vengust Anton, Svetanič Ivan, Jesenšek Boris, Videnšek Ivan, Gajšek Anton, Škrinjar Ivan.
Za predsednika delavskega sveta elektrostrojnega obrata' je bil na 1. zasedanju 15. 4. 1972 izvaljen Skrinar Ivan, za njegovega namestnika pa Gorenjec Jože.
V komisije delavskega sveta elektrostrojnega obrata so bili na istem zasedanju izvoljeni:
L komisija za poslovne zadeve:
Gorenjec Jože — predsednik, člani: Jesenšek Boris, Skrinar Jože, Kadunc Miro, Fantin Vanja, Serša Alojz, Majcen Ivan;
2.	komisija za urejanje delovnih odnosov:
Videnšek Ivan — predsednik, člani: Okorn Alojz, Gorenc Franc, Jurkovkič Marino, Tomažič Martin
3.	komisija za varstvo pri delu: Svetanič Ivan — predsednik,
člani: Zupan Marjan, Majcen Jože, Miglič Jože, Vengust Aniton;
4.	komisija za varstvo delovnih odnosov:
Podbevšek Jože — predsednik, člani: Okorn Alojz, Kolšek Ivan, Cerk Franc, Gajšek Anton;
5.	predstavniki v komisiji za : novanjska vprašanja:
Podbevšek Jože in namestnik Polak Adolf.
Avtopark
Člani delavskega sveta:
Čemi Janez, Gobov Franc, Drolc Edi, Petaver Jože, Poglajen Ivan, Fanjan Anton, Grobin Emil, Lukančič Maks. Brdnik Franc, Jelnikar Franc, Vaienčak Rudi, Bajda Albin, Robek Karel, Pešl Rado, Guna Jani.
Za predsednika delavskega sveta avtopark je bil izvoljen na 1. zasedanju 24. 4. 1972 černi Janez, za
njagovega namestnika pa Valen-čak Rudi.
V komisije delavskega sveta av-topark so bili izvaljeni na istem zasedanju:
1.	komisiija za poslovne zadeve: Gobove Franc — predsednik, člana: Pešl Rado, Šentjurc Ervin;
3. komisi ja za varstvo delovnih odnosov;
Petaver Jože — predsedniik, člana: Lajevic Leopold, Drolc Edi;
4.	komisija za varstvo pri delu: Poglajen Ivan — predsednik,
člana: Mravlje Milan, Pintarič Vinko;
5.	predstavniki v komisiji za sta-novanjiska vprašanja:
Lukančič Maks, Vrtačnik Stane in Hild Mihael — člana.
Skupne službe
Člani delavskega sveta:
a)	iz nabavnega oddelka:	Bajda
Janez, Jesenšek Štefan, Sajevic Stanko, Kralj Jože, Valič Mar-itin,
b)	iz RŠC: Garantiini Vlado ,Bučo-vec Ivan, Štravs Dani,
c)	iz uprave ZPT: Savšek Janko, Kovač Ljudmila, Slamnik Marija Plevnik Nevenka, Hernaus Milica, Kuhar Viljem, Križnik Jože, Mrva Mirko, Bigman Rezi, Lapornik Štefanika, Denovmi.k Stane, Tržam Anton.
Za predsednika delavskega sveta skupnih služb, je bil na 1. zasedanju, dne 6. 5. 1972 izvoljen Janko Savšek, za njegovega namestnika pa Jože Kržišnik, inž el.
V komisije delavskega sveta skupnih služb so bili izvoljeni na tem zasedanju:
1.	komisija za poslovne zadeve:
Erman Silvin, inž. el. •— predsednik, člani: Kovač Vili, Fabjan
Albert, Toplak Stane, inž. el., Križnik Jože, inž. el.;
2.	komisija za urejanje delov razmeri j;
Kruijc Stane — predsednik, člani: Zdovc Zdenka, oec., Cestnik Gvido, Brečko Anton, Zupančič Anlton;
3.	komisija za varstvo pri delu:
Zalaznik Stane — predsednik, člani: Lapornik Cvetka, Uroič Gabrijel, Podlesnik Miha, Dokič Martina, dipl. inž. kem.
4.	komisija za varstvo delovnih odnosov:
Janežič Marinka, dipl. pravnik — predsednik, člani: Tabor Karel Ačkun Beno, Razpotnik Jože;
5.	predstavnik v komisiji za stanovanjska vprašanja:
Oberžan Janez in namestnik Kovač Janez.
Rudarstvo doma in po svetu
FINANČNA POMOČ
PORURSKIM
PREMOGOVNIKOM
Med zahodnonamšiko vlado, pokrajinsko vlado za severno West-faJlijo in individualnimi privatnimi delničarji firme Ruhnkohle A.G., je bil dosežen načelni sporazum o finančnih ukrepih za nudenje pomoči premogovnikom v Porunju. Domnevajo, da bo ta pomoč znašala 310 milijonov dolarjev do leta 1975. Dve tretjini tega zneska bo zagotovila zvezna Vlada v Bonu, eno tretjino pa pokrajinska vlada. Na ta način bodo zagotovili na tisoče novih delovnih mest v Porurju, preprečili pa bodo tudi nacio-naiizaaijo premogovnikov, glede na velike izgube, ki jih je imelo pod-• jetje Ruhrkohle A.G, v teh letih.
UVOZ KOKSA
Podjetja, ki potrebujejo v naši državi koks za svojo proizvodnjo, bodo potrebovala v letošnjem letu skupino 1,863.000 ton koksa. Od te količine pa odpade na domačo proizvodnjo 1,260.000 ton, ostanek
603.000	ton pa bo treba uvoziti.
BELGIJSKI PREMOG
Ministrstvo za gospodarstvo Belgije je objavilo študijo o te-mel jih energetskega gospodarstva in energetske politike oziroma načrtovanja energije v razdobju od leta 19714975. Iz poročila je razvidno, da je belgijski premog n
k-rival le 22 % potreb v energiji.
Potrebe po uvozu energije so v letu 1970 pripeljale Belgijo do 26,3 milijarde belgijskih frankov deficita na področju energije. Proizvodnja premoga se je zmanjšala v poslednjih letih po vnaprej določenem načrtu na eno tretjino prejšnjega obsega proizvodnje, t. j. 11,4 milijonov ton v letu 1970. Gd 122 premogovnikov, v katerih so eks-ploatirali premog v letu 1956, sedaij aktivno dela samo še 24 premogov-
nikov. Državna subvencija znaša sedaj Okrog 4 milijarde frankov, ta pa se bo še nadaiije zmanjševala. V glavnem nadomeščajo manjšo proizvodnjo premoga z uvozom zemeljskega plina iz Nizozemske. Poseben poudarek dajejo tudi nuklearni energiji.
RJAVI PREMOG
V zadnjih ileltdh se eksploatacija rjavega premoga razvija razmero-
Jože Eržen naklada z viličarjem zidno opeko, naloženo na paleto, na tovornjak. Odpadlo je torej zamudno in težko ročno nakladanje opeke na avtomobile, na rudniški opekarni	Foto: inž- Tone Bregant
ma s hitrim tempom. Značilno ne, da za rjavi premog nasploh niso potrebna tolikšna Investicijska sredstva, kakor na primer za orni premog. Glede na to, da je rjaivi premog možno uporabi jati kot gorivo za energetske potrebe, Ije to področje čedalje bolj zanimivo. Na Poljskem je na primer proizvodnja rjavega premoga porastla od 10 milijonov ton v latu 1960 na 33 milijonov ton v letu 1970. V tej državi rjavii premog me igra tolikšne vloge kot črni premog, kljub temu pa zavzema ta država pri proizvodnji rjavega premoga, pomembno mesto (v svetu. Med največ je proizvajalce rjavega premoga v svetovnem merilu spadajo DR Nemčija, Oti letno proizvede 260 miilijonov ton, Sovjetska Zveza s 145 milijoni in Čehoslovaška z 81 milijoni ton.
VEČJE ZALOGE
PREMOGA
Rudniki črnega premoga v ZR Nemčijii bi v letošnjem latu morali prodati le 95-97 milijonov ton premoga, iče primerjamo proizvodnjo v letu 1971, ki je znašala 110,8 milijonov ton, bi to predstavljalo razliko od 14-16 anlilijonov ton. Do tega sklepa je prišel Westfalski institut za raziskovanje gospodarstva. is posebnim ozirom na situacijo energetskega gospodarstva v poletnih mesecih leta 1972. Na podlagi te Študije domnevajo, da bodo še nadalje rastle zaloge premoga im da bi eventualno to rast zmanjšali z novim Skrajševanjem delovnega časa. V letošnjem letu predvidevajo enak položaj glede ponudbe in povpraševanja, kakor je bil v preteklem letu. Pri tem so upoštevali zmanjševanje porabe premoga v čmi metalurgiji, v elektrogospodarstvu in gospodinjstvih.
MANJŠA PROIZVODNJA
Proizvodtuj a premoga v premogovnem bazenu Nord-Pas-de-Ca-iais, je znašala v letu 1971 skupno
14,520.000	ton. To pa predstavlja zmanjšanje ea 14% napram letu 1970 in 6% napram načrtu za leto 1971. Po sporočilu direkcije premogovnikov je treba zmanjševanje proizvodnje premoga pripisati vse težjim pogojem eksploatacije. Produktivnost se ie zmanjšala v jamah v letu 1971 na 1997 kg napram 2035 kg tv letu 1970. Bazen kot celota je prodal v letu 1971 10,497,800 ton premoga, kar je za 23,50 % manj kot v letu 1970. Tudi število rudarjev se je zmanjšalo. V teku preteklega leta se je to število teh zmanjšalo od 37.914 na 34.045 v jamah teh severnofiran-coSkih premogovnikov, prav tako pa se je za določen odstotek zmanjšalo tudi število zaposlenih na površinskih kopih na sedanjih 18.868. Po proizvodnem načrtu, ki ga je sprejel svet tega premogov-
nega bazena, predvidevajo v letu 1972 v 241 delovnih dneh, proizvodnjo premoga v višini 13,496.000 ton. V teku je modemizaoiija preostalih premogovnikov tako, da bi se stopnja mehaniziranosti posameznih rudnikov dvignila od 77,7% v letu 1970 na 85,1 % koncem leta 1972.
ENERGIJA V SSSR
Goriva imajo dominatno vlogo v izvozu iz SSŠR in bistveno vplivajo na porast sovjetske trgovine z zahodnimi državami. Izvozni cilji so zapopadeni v petletnem načrtu in imajo visoko prednost. Prodaja sovjetskih vrst goriva na inozemskem -tržišču je bila najprvo osredotočena v zahodno Evropo, nato pa se je razširila še na Japonsko, kjer se je poraba energije bistveno povečala. Skupna vrednost izvoženega goriva in energije ije porastla od 180 milijonov rubljev v latu 1960 na 1,850 milijonov rubljev v lotu 1970. Med različnimi izvori energije je premog najširši in je nekoliko večji od vseh ostalih goriv skupaj. Doslej znane rezerve vseh vrst goriv so v stanju, da energetske potrebe Sovjetske Zveze lahko zadovoljujejo približno dve stoletji, pri sedanji višini porabe. Dejstvo pa je, da vse sovjetske zaloge goriv niso vedno lahko pristopne za eksploatacijo tako, da na nekaterih itržiščlh obstoja deficit v energiji. Tak primer je severnozahodni del evropskega dela SSSR, kjer manjka itako premoga, kakor itudi nafte in plina.
RJAVI PREMOG V
ROMUNIJI
Pri razvoju energetskih goriv v Romuniji, dajejo vse večji poudarek rjavemu premogu. Romunske rezerve rjavega premoga so udeležene z okoli 75 %. Proizvodnja premoga do leta 1975 se bo povečala predvidoma na 38 milijonov ton, -napram 22 -milijonom ton v letu 1970. S tem ciljem se sedaj različni deli države vključujejo v eksploatacijo premoga, predvsem pa se pripravljajo na povečanje proizvodnje površinskih kopov. Sedaj obratujejo v Romuniji -tri termoelektrarne na osnovi rjavega premoga, četrta pa je v izgradnji v premogovnem bazenu Rovinari.
PROIZVODNJA PREMOGA
V JUGOSLAVIJI
Proizvodnja premoga vsako pomlad stagnira. Aprilska proizvodnja v jugoslovanskih premogovnikih -je znašala 2,520.240 ton, kar je enako proizvodnji v aprilu 1971. Glede na načrte je bila dosežena proizvodnja premoga manjša od predvidenij. Zmanjšanje proizvodnje, kakor ugotavljajo strokovnjaki, je pogojeno v glavnem zaradi zmanjšanih možnosti premogovni-
kov, da prodajo svoj premog; Čeprav je zmanjšanje premoga .v pomladanskih mesecih običajen pojav, pripominjajo rudarji, da letošnja višina proizvodnje ne zadovoljuje niti minimalne ekonomičnosti proizvodnje, čeprav pokriva trenutne potrebe tržišča, ne garantira pa oskrbe v naslednji ogrc vni periodi, predvsem termoelektrarn, če bi eventuelno prišlo do suše. Premogovniki se še vedno bavijo s starimi -problemi, -t. -j. predvsem s pomanjkanjem delovnih moči, nizkimi osebnimi dohodki, nelikvidnostjo in podobnimi problemi.
REZERVE ISTRSKIH
PREMOGOVNIKOV
V razpravi o elaboratu o rezervah črnega premoga v raškem premogovnem bazenu, so prišli do sklepa, da je na tem -področju še oikdli 56 milijonov ton premaga. Ta količina bi zadostovala pri sedanjem tempu proizvodnje za več kot 100 let. Rezerve nudijo drugačno osnovo za razpravo o bodočnosti istrskih premogovnikov, predvsem zavoljo tega, ker so govorili o možnosti razširitve termoelektrarne Pilomin. Ta namreč koristi premogovni prah iz tega rudnika. V akviiru raziskovalnih del, ki so v teku, -so našli na področju Ri-pendanFIomin premogovni sloj, debel več kot 17 m.
PREUSMERITEV
IBARSKIH RUDNIKOV
Po osvojenem srednjeročnem programu razvoja, se -bodo Ibarski rudniki s postavitvijo industri jskih obratov kovinske strdke, postopoma preusmerili na proizvodnjo kovinskih izdelkov. Obrat kovinske industrije bodo postavili predvidoma v letu 1974. Skupna vlasamja bodo z našala okrog 50 milijonov din, polovico -tega zneska na -bodo prispevali, Ibarski rudniki sami. Z novim Obratom bodo dosegli letno nroizvodnio v višini 50 milijonov din. Dodati pa je treba, da osnovna dejavnost, t. j. proizvodnja premoga, ne bo zanemarjena. V opremo premogovnika in modernizacijo jam. kakor tudi za odpiranje novih slojev premoga, bodo Vložili precej sredstev.
OBNOVA RUDNIKA
SOKO
Rudnik rjaveaa premoga Sako v črtil-uku pri Sokobanj-i, katerega ie pomladi prejšnjega -lata prizadel velik požar, bo obnovil redno nroizvodnio premoga naikasneie do konca junija t. 1. Sanacija rudnika je končana in sedal dnevno proizvajajo od 150 — 180 ton vi-sokoikaloričneea premoga. Cim bo pričel normalno obratovati, bo dnevno proizvajal od 800 — 1000 ton premoga. Za obnovo naprav je
rudnik investiral okoli 12 milijonov din, od tega pa je znašala pomoč družbene skupnosti 8 mAMijo-nov din.
TEKOČI PREMOG
Ameriška vlada in strokovnjaki iz industrije, so prepričani, da bodo koncem tega desetletja začele velike industrijske naprave predelovati premog v sintetično nafto in benoin. To bodo pričeli predelovati prej, predno bo prišlo do pomanjkanja nafte v domači proizvodnji.
Nafto je najti čedalje težje. n. tudi stroški vrtanja se povečujejo. Ugodno ekonomsko rešitev tega problema vidijo strokovnjaki v liikvefakoiji, t. j. predelavi premoga v tekoče stanje. Oddelek za raziskovanje premoga pri ameriškem sekretariatu za koriščenje naravnih bogastev, je angažiral v začetku preteklega desetletja več sodelavcev, ki razisku jejo dokaze o tem da nafta, ekstrahirana iz premoga, lahko konkurira na tržišču. Za predelavo premoga v nafto so osvojili že več dognanih postopkov. Postopek »H-coal« firme »D y riale-otron Compainy« ZDA, se sestoji v kemijski reakciji med premogovnim prahom ali lignitom in vodikom, ob navzočnosti katalizatorjev. Na ta način dobijo mazut z nizko vsebnostjo žvepla, ali pa sintetično surovo nafto. Potem lahko to surovo nafto na ohičajen način rafinirajo. S tem dobe visoko oktanski bencin, brez primesi svinca, kakor tudi druga tekoča goriva. Prednost te rešitve leži v možnosti izključitve ene faze procesa tako, da se rafinirano gorivo lahko dobi z direktno predelavo premoga. Bkspermental.na naprava po postopku COED predela skupno 36 ton premoga in daje 4.770 litrov nafte. Ostanek premoga predelujejo v mazut itd. Z eksperimenti so začeli v začetku leta 1970 in še trajajo. Na temelju znanih rezultatov, bodo s komercialnega stališča očarati, kolikšne rezerve premoga v ZDA so primerne za ta način predelave.
Predelava premoga v druge oblike energije ni nova ideja, saj so to delali že Nemci med zadnjo svetovno vojno. Sedanje raziskave v ZDA pa so na pragu dobivamlja nove energije tudi v konkurenčnem pogledu, t. j. v pogledu cene in kvalitete.
POVEČANJE STORILNOSTI
V NEMŠKIH PREMOGOVNIKIH
Že več kot 5 mesecev povprečna storilnost na rudarja v izmeni pri koncernu Ruhrkohle AG presega 4 tone. V decembru 1972 je storilnost na rudarja v nočnem kopu znašala 4.055 kg, v aprilu 1972 pa 4.124 kg. V primerjavi z aprilom
1971 se je produktivnost povečala za 3,1 %.
MASOVNI ODPUSTI
PRI NCB
Britanski podržavljeni premo-govniki-NGB bodo v tem letu odpustili 3.000 uslužbencev. Analiza NCB je pokazala, da lahko zmanjšajo število zaposlenih in tako povečajo produktivnost.
PREMOGOVNIKI V
KONKURENČNI BORBI
Medtem, ko je v prvi polovici tega stoletja premog kot toplotni energetski vilr v svetu zavzemal vodilni položaj, stopajo v zadnjih dveh desetletjih zemeljski plin, surova nafta in jedrska energija v ospredje ter vloga premoga kot toplotnega in energetskega vira upada, ter se bo ta tendenca v bodočnosti verjetno nadaljevala. V obdobju 1938 do 1960 je znašala mera porasta proizvodnje črnega premoga 57%, v letih 1960-1970 11 %, med leti 1965-1970 pa le še 6 "/o. Pri rjavem premogu je razvoj podoben ter je znašal odstotek proizvodnje v letih 1938-il960140°/o, v letih 1960M970 25 %, v letih 1965-1970 pa le 7 %>.
SZ POVEČUJE
PROIZVODNJO
PREMOGA
Proizvodni j a premoga v SZ se bo letos povečala na 644 mili jonov ton proti 635 milijonov ton lani. V letu 1975 bo proizvodnja dosegla 700 milijonov ton. Delež premoga v primarni enengetski potrošnji SZ znaša 40°/o. V sovjetskem pre-mogovmiištvu je zaposlenih skupno 2 mili j. oseb od tega 810.000 pri neposredni proizvodnji premoga. V premogovništvo investirajo v SZ letno približno 2 mlrd. rubljev.
FINSKA BO DOBAVLJALA
PREMOG POLJSKI IN SZ
Finska družba Imatran Voima Oy je Sklenila s poljsko izvozno organizacijo Weglokoks pogodbo o letni dobavi 1 do 2 milij. ton premoga v času od 1972 do 1981 v vrednosti 800 milil j. fmk. Premog bodo transportirale finske ladje. Podoben sporazum je družba sklenila v okviru finskega trgovskega sporazuma s SZ za čas od 1971 do 1975, za dobavo 0,2 milij. ton premoga za leto 1972.
BOSANSKE
TERMOELEKTRARNE
Bosanske termoelektrarne bodo porabile v letu 1972 skupno 3,3 milijonov ton premoga. Združeno e-lektrogospodarstvo je doseglo sporazum s srednjebosaniskimi premogovniki, da bodo le-ti dobavili
milijon ton premoga za termoelektrarno čatiči, medtem ko bodo ti trije rudniki Krdka-Banovidi, oskrbeli tuzlansko termodlektranno z 2,3 milijoni ton premoga. Po obstoječih podatkih v glavnem izpolnjujejo dinamiko dobav premoga za obe termoelektrarni. Ne glede na to, da dokončno še ni rešeno vprašanje cen premoga, ter moelektrarna v Bosni in Hercegovini razpolagajo letos z zadostnimi količinami premoga. Oskrbovanje s premogom bo v glavnem normalno. Zagotoviti pa bodo tudi potrebne količine premoga za eventualne dodatne potrebe po višji proizvodnji električne energije.
ZAPOSLOVANJE
ODVISNIH DELOVNIH
MOČI
Titovi rudniki Kreka-Banoviči so zgradili v zadnjem razdobju več novih obratov, v katerih zaposlujejo tiste radarje, ki so še pred dvema letoma predstavljali odviš-ne delovne moči. V tem razdobju so zgradili tovarno Helios, Siporeks in Aido. Vse te tovarne so postaviti v Tuzli. Vključene so v podjetje Titovi rudniki Kreka-Banoviči in predstavljajo v glavnem tri poslovne enote tega podjetja. V tovarni Siporeks izdelujejo gradbeni material Siporeks, na temelju surovi/n, ki so v bližini TjuZle. Letno izdelajo 151.000 m3 Siporeksa. V tovami Helios izdelujejo grelne in klimatske naprave, v tovarni Aida pa proizvajajo vse vrste obutve. Preteklo leto je bilo v bistvu prvo poslovno lato vseh treh novozgrajenih tovarn. Dosegli so pomembne uspehe, predvsem pa je pomemben prodor na ino-zamsiko tržišče.
S postavitvijo teh tovarn so v glavnem rešili nadaljnje zaposlovanje odvišmih delovnih moči, pa tudi drugih delavcev iz njihovega območja.
VEDETI MORAMO!
Z dobro urejeno preventivno požarnovarnostno službo v naših u-pravnih in stanovanjskih zgradbah bo_ število požarov znatno padlo. Pri tem se bo zmanjšala tudi požarna škoda.
Vsaka __nedoslednost ali površnost v požarnovarnostnih ukrepih pa ima lahko za stanovalce oziroma za delavce v upravnih zgradbah hude posledice.
V SPOMIN
HRASTNIŠKEMU JALOVISCU
Če proč od mesta
nekdaj stala je Gehena
in v ogenj tja metali so smeti,
se danes to dogaja brez plamena
in kup črepinj domove nam krasi.
V NEKAJ VRSTAH
Film o udarnikih
V času od 15. do 20. maja 1972 je filmska ekipa Udarnik iz Sarajeva , (posnela več kadrov novega celovečernega filma o udarnikih. Zunanje posnel tke so opravili na obratu Kotredež in Kisovec rudnika Zagorje. Kot svetovalec je pni snemanju sodeloval znani udarnik Alija Sirotanoviič iz Bosne.
Sefa revirskega sveta
Dne 18. maja 1972 je bila v dopoldanskih urah na občini Trbovlje, seja revirskega sveta, v katerem so zastopani predstavni ki vseh treh občinskih skupščin — Hrastnik, Trbovlje in Zagorje. Obravnavali so statut in pogodbo Ljubljanske banke, posebej pa so razpravljali še o izvajanju ustavnih dopolnil pri ZPT. Udeležence je seznanil s potekom priprav na uvajanje temeljnih organizacij združenega dela, glavni direktor Albert Ivančič, dipl. inž. rud.
Obisk madžarskih strokovnjakov
Dne 19. maja 1972 je obiskala naše podjetje skupina madžarskih strokovnjakov firme Nikex, rudarskega inštituta in rudnika Varpa--lota. Podjetje so obiskali v spremstvu predstavnikov poslovnega združenja Tehno-Impex iz Ljubljane. Obisk je bil poslovnega značaja 'in se je nanašal na informacije o možnostih dobav hidravličnega podporja, ki ga izdelujejo po licenci zahodnonemške firme K16-ckner-Feromatik.
Gasilsko tekmovanje
Industrijska gasilska četa ZPT rudnika Hrastnik, je 3. junija t. 1. sodelovala z 12 udeleženci na republiškem gasilskem tekmovan ju v Slovenski iBistrici. Tekmovalni program je obsegal trodčlni napad z MB, taktično vajo z gašenjem požara v prostoru ter polaganje cevovoda v dolžini 105 m. tekmovanja se je udeležilo skupno 83 ekip, desetina iz rudnika Hrastnik pa je zasedla 18. mesto. Podeljena ji je bila bronasta značka. S svojo desetino se bodo udeležili tudi rudarskega gasilskega tekmovanja v Kočevju, dne 2. julija 1972.
Umrl je inž- Vrbič Pavle
Dne 3. junija 1972 so pokopali v Ljubljani umrlega Pavla Vrbiča, dipl. inž. rud. Živel je kot upokojenec v Ljubljani, potem ko je bil vrsto let v povojni dobi zaposlen na odgovornih delovnih mestih v
republiki. Pred zadnjo vojno je bil več let zaposlen na rudniku Trbovlje kot asistent in obratovodja, sodeloval pa je tudi kot aktivni član pevskega zbora Zvon. Njegovega pogreba so se udeležili tudi nekateri zastopniki ZPT.
Seja poslovnega združenja
Dne 18. maja 1972 je bila v Ljubljani seja upravnega odbora poslovnega združenja energetike SR Slovenije. Na tej seji so razpravljali o problematiki preskrbe is pli-. nom, o potrebnih investicijah v energetiki Slovenije do leta 1975 in sredstvih za financiranje izgradnje novih energetskih zmogljivosti, o problematiki cen v tej energetiki in nelikvidnost v energetiki Slovenije. Sprejeli so nekaj sklepov, ki se nanašajo tudi na financiranje programov razvoja premogovnikov ter odobritev sredstev za njih modernizacijo in proizvodnjo premoga za potrebe termoelektrarn.
Huda nesreča v Rodeziji
Dne 6. junija 1972 se je zgodila v premogovniku Wanke v Rodeziji, velika rudarska nesreča. Zaradi eksplozije je zasulo 468 rudarjev. Domnevajo, da je nesreča nastala zaradi eksplozije plina. Le majhno število zasutih rudarjev je uspelo reševalnim ekipam rešiti. Nesreča je bila doslej najhujša v tej afriški državi. Premogovnik Wanke ima letno proizvodnjo nad 2 milijona ton premoga in je eden nai-večjd v tej državi. Lastnik rudnika je .neka angloameriška družba.
Zahvala
Temeljna izobraževalna skupnost Trbovlje, je poslala zahvalo našemu podjetju za vso pozornost in pomoč, ki jo je naše podjetje pokazalo preko svojih delavcev, ob obisku delegacije prosvetnih delavcev iz pobratenega mesta Salla-umines v Franciji, na našem podjetju v Trbovljah. Zahvalo posredujemo celotni naši delovnih skupnosti.
Poslovanje sklada solidarnosti
Sklad solidarnosti, katerega je ustanovil osrednji delavski svat ZPT po lanskoletni skupinski rudarski nesreči v aprilu 1971 v Hrastniku, je upravljal upravni odbor sklada. Ta je bil imenovan hkrati s .sprejetjem posebnega pravilnika o oblikovanju, razpolaganju in razdeljevanju sredstev tega sklada.
Finančno stanje tega sklada je naslednje:
a) leto 1971:
v letu 1971 je bila nakazana pomoč raznih delovnih organizacij, d ru žb en o-po H tičnii h skupnosti in družbenoHpolitičnih organizacij, v višini 237. 068,55 din. Osrednji delavski svet ZPT pa je dodelil iz sklada skupne porabe po zaključnem računu za leto 1970 še
200.000,00 din tako, da so znašali skupni dohodki tega sklada v letu 1971 437.068,55 din. Od tega zneska pa je biilo porabljenih na temelju sprejetega pravilnika:	za pomoč
družinam smrtno ponesrečenih ru-
V dnevni sobi doma učencev RŠC v Kisovcu je pogosto zelo pestro in
živahno
d ar jev 164 500,00 din, otrokom teh ponesrečenih rudarjev je bilo nakazanih na hranilne vloge 138 500,00 din, vrednost deputatnega .premoga, ki je bil dobavljen družinam ponesrečenih rudarjev pa je znašala 17 760,30 din, stroški za plačilo najemnin za vzdrževanje grobov teh rudarjev pa so znašali 3 689.00 din. Na vse te zneske je bilo treba plačati še 8 procenfcni prispevek iz sklada skupne porabe, kar je znašalo 7 004,80 din. Celokupni izdatki v letu 1971 so znašali 331 634 10 din, ostanek iz preteklega leta je znašal torej 105,434.45 din;
b) leto 1912:
ostanek iz leta 1971 je znašal kot smo že navedli 105 454,45 din, osrednji delavski svet ZPT pa je dodelil temu skladu iz sklada skupne porabe pa zaključnem računu za leto 1971 skupno 250 000,00 din, nakazila dragih, to je, sindikalne organizacije iz Hrastnika, pa so
znašali 2 980,00 din. Celokupni dohodki sklada v letu 1972 znašajo torej 358 414,45 din. Do 30. 4. 1972 je bilo porabljenih iz tega sklada: za deputatni premog družinam smrtno ponesrečenih rudarjev 3 699,05 din, enkratna pomoč družinam smrtno ponesrečenih rudarjev je znašala 2 000,00 din, 8 pro-centni prispevek iz sredstev sklada skupne porabe pa je znašal 455,90 din. Skupnih izdatkov je bilo v letu 1972 6 154 95 din tako, da je ostalo v skladu za razporeditev v letošnjem letu še 352 259,50 din.
Na temelju določil pravilnika sklada solidarnosti je upravni odbor odobril na svoji seji dne 26. maja 1972, izplačilo denarne pomoči vsem upravičencem, t. j. vdovam smrtno ponesrečenih članov delovne skupnosti in otrokom, sredstva v višini 282 000,00 din. Znesek bo izplačan oziroma nakazan v pripadajočih zneskih za letošnji praznik rudarjev dne 3. julija. Pomoč bo izplačana 79 vdovam po 2 000,00 din ter 76 otrokom
v različnih zneskih od 1 000,00 pa do 2 50,00 din. Vdove bodo prejele denar direktno, otrokom pa bodo zneski nakazami na njihove hranilne knjižice.
Pred letošnjim dnevom rudarjev je bil postavljen na pokopališču na Dolu pri Hrastniku, spomenik na grobu treh ponesrečencev. Ta je postavljen v spomin vsem devetim žrtvam rudarske nesreče, dne 8. apnila 197.1, čeravno leže v tem grobu le trije ponesrečena!, t. j. Zakošek Miha, Prah Rudi in Kordon Srečko. Načrt za spomenik je izdelal Ratko Blažič, dipl. inž. arh., izdelal ga je kamnosek Ger-mandmik v Trbovljah, pomožna zidarska dela je opravil komunalni oddelek rudnika Hrastnik, po vrtnarski plati pa ga je uredil rudniški vrtnar Milan Kovač. Odkritje spomenika organizira osnovna sindikalna podružnica rudnika Hrastnik.
Slava spominu vseh ponesrečencev!
Pomeli in naloga prve pomoči
Ugotavljanje stanja ponesrečenca
Naučili smo se spoznavati stanje v katerem se nahaja ponesrečenec s hudimi poškodbami. Spomnimo se ponovno, da maramo človeka, ki je v nezavesti, diha pa še sam, položiti na bok.
Kaj bomo storili v primeru, ko naletimo na ponesrečenca, ki se duši?
Najprej opazimo, da je nemiren, prestrašen, da s težavo in sunkovito diha; koža na vsem telesu postaja pomodrela. Ti znalki se vedno bolj stopnjujejo, dokler ne nastopi popolna zadušitev, ko dihanje preneha, iko mu utrip žile vedno bolj slabi, po približno 5 minutah tudi tega ne zaznamo več — ponesrečenec pade v nezavest. Obraz ima močno pomodrel, zato tega stanja ni težko spoznati.
Zavedati se moramo, da v tem primeru nimamo časa na pretek, ampak bo predvsem od naše iznajdljivosti in hitrega oziroma pravilnega pristopa odvisna usoda ponesrečenca. Potem, ko je dihanje že popolnoma prenehalo utriplje srce še približno 5 minut, in le približno 4-5 minut za tem, ko preneha hiti tudi srce, je možno ponesrečenca še rešiti. Torej dragocen je vsak trenutek. Cim hitrejša je pomoč, tem večjo možnost ima ponesrečenec, da preživi.
Kdaj pride do zadušitve?
OmaniM smo, da se lahko zaduši poškodovanec, ker mu ,jezik zdrkne v žrelo in s tem zapre dostop zraka v pljuča. Poleg tega mu lahko zalije dihalna pota kri, slina ali izbruhana vsebina. Pogosto
se zgodi, da zdrkne tuj predmet (npr. otroku) v sapnik (gumbi, fižol, kovanci, koščki hrane).
Lahko pride do zadušitve zaradi oteMine glasilk pri vnetju, alergičnih reakcijah, ko glasilki otečeta ali pri pikih žuželk v ustni votlini ali žrelu (čebele, ose).
— in še v dragih primerih, ki jih bomo omenili kasneje.
Prva pomoč naj bo v takem stanju naslednja:
1.	Da se ponesrečenec ne ho zadušil, če je v nezavesti, ga damo v booni položaj, če pa je do zadušitve prišlo že pred našim prihodom, mu moramo pomagati z umetnim dihanjem.
2.	Pni zadušitvah zaradi oteklih glasilk položimo ponesrečenca v napol sedeči položaj hladne obkladke mu položimo na vrat in ga čim hitreje odpeljemo v bolnišnico.
3.	Pri zadušitvi otroka s tujkom, je najbolj enostavno, če ga dvignemo in obrnemo z glavo navzdol, nato pa ga tolčemo po hrbtu.
Na ta način skušamo spraviti tujek iz sapnika. Nato pa moramo še poskušati z umetnim dihanjem. Seveda otrdka peljemo čim prej v bolnišnico in tudi med prevozom izvajamo time t.no dihanje.
Najuspešnejši način umetnega dihanja je umetno dihanje z usti. Ker ročnega načina umetnega dihanja ne uporabljamo več, oziro-mama le v izjemnih primerih, ga tu ne bomo omenjali.
Pri umetnem dihanju z us ti pihamo v ponesrečenčeva pljuča
zrak skozi usta ali nos. Izkušnje so pokazale, da je to ne samo najbolj učinkovit temveč tudi najeno-stavmejši način.
Ponesrečenca položimo potem, ko smo odstranili iz ust ali sapnika tuja telesa, na hrbet, z levo roko ga primemo za čelo, z desno pa za tilnik in upognemo glavo v vratu močno nazaj, nato z desno roko primemo spodnjo čeljust in jo potisnemo navspred in navzgor. S svojimi usti tesno objamemo po-nesrečenčav nos in pihnemo skozi nosnice naš izdiham zrak v ponesrečenca, če se mu prsni koš dviga. Na to odmaknemo glavo in o-pazujemo ponesrečencev liedih. Sprva pihamo v ponesrečenca nekoliko hitreje zaporedoma 5 krat, potem pa nadaljujemo z enakomernim vpihavanjem 1 krat na minuto.
Kadar vpihavamo ponesrečencu zrak v usta, zapremo ponesrečen-čev nos z levo roko, z desno pa potisnemo spodnjo čeljust navzgor tako, da so pri tem usta nekoliko odprita; s svojimi usti tesno objamemo ponesrečenčeva usta in pihamo naš izdihani zrak na enak način kot prej.
Pri umetnem dihanju moramo biti vztrajni, izvajati ga moramo, dokler ponesrečenec ne začne sam dihati, dokler ne pride do strokovne pomoči ali vsaj dve uri od zadnjih znakov življenja. Zelo pomembno pri oživljanju z umatniim dihanjem je, da se reševalci zaradi utrajenosti menjavajo.
Zavedajmo se, da z umetnim dihanjem z usti ne moremo ponesrečencu škodovati.
Dr. Vinko Pavlovčič
Izjava Zdravstvenega doma Zasavje
Sindikalna podružnica rudnika Hrastnik ZPT, je prejela s strani zdravstvenega doma Zasavje — Trbovlje, v zvezi z okoliščinami smrti tovariša Viktorja Hribška v Hrastniku, naslednje sporočilo, katerega v celoti objavljamo:
Sindikalna podružnica rudnika Hrastnik
Zadeva: Okoliščine smrti itovariša Hribšek Viktorja.
Sporočam vam, da sem takoj.
ko sem bil obveščen o smrti tovariša Hribšek Viktorja, preveril o-koliščine in ustrezno ukrepal.
Zaslišal sem celotno zdravstveno osebje dotične ambulante in silužbojoče voznike rešilnih avtomobilov, ki so bili na vožnjah 28. marca 1972. Zaenkrat ne morem dati nikakršnih izjav o morebitni krivdi zdravstvenega osebja.
Zadevo obravnava okrožno tožilstvo v Ljiubljani, ki je edino legitimirano, da o tem presoja. Po telefoničnem razgovoru s preiskovalnim sodnikom sem bil obveščen,
da nam bodo sporočili, če bo sprožen postopek.
Do tedaj tudi jaz ne morem sprožiti postopka o morebitni tor-šiitvii delavne dolžnosti.
Pripravljen sem, da bi na širšem forumu, kjer bi bile zastopane vse delovne organizacije, razpravljali o organizacijskih problemih reševalne službe in uvedbo UKW omrežja za področje treh zasavskih občin.
Direktor
dr. Franc Sadar, s.r.
Dejavnost Rdečega križa
V okviru tedna Rdečega križa, ki je bil v prvi polovici maja t. L, je občinski odbor Rdečega križa Trbovlje, povabil na razgovor predstavnike glasil v delovnih organi-zaoijjah, pa tudi poklicne novinarje. Na tem sestanku so predstavniki Rdečega križa Justa Gnedič, Ivo Pinterič, dipl. inž. rud. in Peter Jeglič poročali o delu te človekoljubne organizacije v zadnjem obdobju.
Iz njihovega poročila je razvidno, da je bilo delo Rdečega križa v Trbovljah, v zadnji dobi izredno uspešno. V okviru tedna Rdečega križa so namreč obiskali oskrbovance doma Primoža Trubarja v Loki pri Zidanem mostu, kjer so jim učenci iz osnovne šole Alojza Hohkrauta ter člani gleda-liške_ sekcije Svobode-center pripravili krajši kulturni program, nato pa so jim izročili manjša darila. V tem domu je med oskrbovalci tudi več rudarjev iz Zasavja, sicer pa je vseh oskrbovalcev v domu 140. Organizaija Rdečega križa iz Trbovelj jih je obdarila z manjšimi darili tudi za novo leto. Poleg tega je RK obdaril v novem letu cca 500 občanov, od tega 200 otrok, ki so socialni podpiranca. Organizirali so posvet o krvodajalstvu v delovnih organizacijah. Pomembno je dejstvo, da so člani naše delovne skupnosti med naj-požrtvovalnejšimii in najipogostej-širrii krvodajaloi. Ob letošnjem dnevu žensk so organizirali razgovore, na katerih je sodelovalo blizu 1000 občanov oziroma občank. Prvič je bil tak sestanek organiziran tudi v novozgrajenem domu upokojencev v Koloniji 1. maja. RK je organiziral seminar za prosvetne delavce o spolni vzgoji o-trok. Precej delavnih organizacij iz Trbovelj je postalo podporni član Rdečega križa. Izvedli so več teča-jev za bolničarje, ki se jih je udeležilo 400 udeležencev. Organizirali so tudi tekmovanje dvanajstih e-
kip o prvi pomoči. Teh tekmovanj se je udeležilo 100 članov. V drugi polovici šolskega leta bodo organizirali tekmovanje iz prve pomoči v šolah. Organizacija je sodelovala pri cepljenju proti črnim kozam, pripravljajo se na izvedbo filuarografiiranja v juniju t. L, organizirali so zbiranje stare obleke in obutve dne 18. maja, v okviru akcije Rdečega križa Slovenije. V letu 1970 je zbral občinski odbor RK v Trbovljah 5 ton obleke in obutve, v letu 1971 pa 3 tone. Vso zbrano obleko in obutev, ki so jo podarili občani v Trbovljah, so podelili posameznim nerazvitim področjem v občini Sevnica, t. j. na Kozjanskem. RK sodeluje tudi pri urejanju mesta, sodeluje s civilno zaščito, daje pomoč ostarelim ljudem (za novo leto so obdarili 185 občanov, ki so stari preko 80 let), organizira brezplačno sodelovanje zdravnikov pri delu te organizacije ter drugo. Ena najpomembnejših nalog v bodoče je, da organizira po vseh šolah mlade člane Rdečega križa. V času od 10. do 12. maja t. 1. ,so jih že sprejeli na vseh treh osnovnih šolah preko 200, posebej pa še v Čečah in v drugih obrobnih krajih.
Poseben problem predstavlja zbiranje krvi za uporabo v splošni bolnici v Trbovljah. Cca 570 krvodajalcev v Zasavju da letno okrog 200 litrov krvi. Vso to kri porabi splošna bolnica v Trbovljah. Poleg tega jo bolnica prejme iz republiških rezerv še letno povprečno po 100 litrov. Rdeči križ si prizadeva da bi v Zasavju bilo vsaj toliko krvodaljalcev, da bi pokrili potrebe splošne bolnice v Trbovljah, da krvi, ki jo zberejo s strani krvoda. jake v y naših krajih, nikamor ne pošiljajo, ne v državi in tudi ne izven države.
V tednu Rdečega križa so podarili večim članom te organizacije razna priznanja in odličja za njihovo dolgoletno humano in
brezplačno delo v korist vseh članov.
Naša želja je, da bi člani naše delovne skupnosti še v večji meri sodelovali s to organizacijo pri organiziranju in izvajanju najrazličnejših njegovih dejavnosti.
Vsem številnim občanom, ki prostovoljno in brezplačno sode-fajejo leta in leta pri delu te člo-vdkoUjuihne organizacije, moramo dati vse priznanje in jim pri delu tudi pomagati, kjerkoli se to da.
T. L.
Elementi varstva In orodja
Varstvo pri delu z ročnim orodjem bomo dosegli, dko bodo v podjetju upoštevali pravilo o:
1.	premišljeni nabavi orodja,
2.	strokovni izbiri,
3.	smotrnem in previdnem ravnanju z nijim,
4.	strokovnem in sistematskem vzdrževanju,
5.	shranjevanju orodja na določenih mestih,
6.	prenašanje orodja z enega mesta na drugo delovno mesto.
Kadar uporabljamo orodje si
na splošno zavarujemo oči. To velja tudi za delavce, ki so v območju odletevajočih drobcev, če delamo z orodjem nad glavo ali v višini glave, ko je nevarnost padanja drobcev očitna. Očala je treba nositi pri rezanju žice in kablov, ročnem vrtanju, drobljenju betona, odstranjevanju žebljev iz gradbenega lesa, kidanju (metanju) materiala v višini glave, če delamo proti vetru itd., skratka povsod, kjer lahko drobec odleti v oko.
VESELO SNIDENJE
Uprava premogovnikov - Trbovlje, je skupno s samoupravnima organi in d ružb en o -polit ičn i mi organizacij amii, organiLairala v skladu z določili notranjih predpisov, kakor tudi v skladu s posebnim sklepom odbora za ekonomsko-tehnične zadeve ZPT, dne 14. junija 1972, razgovor s člani naše delovne skupnosti, ki so ŠM v pokoj v času od 1. 12. 1971 do 10. 5. 1972. Razgovor je potekal v počitniškem domu rudarjev ZPT na Parbizanskem vrhu, nanj pa je bilo povabljenih 52 upokojenih tovarišev.
Skupina se je pripeljala z avtomobili na Partizanski vrh ob 12. uri se posedla okrog lepo pripravljenih miz. Qd zbranih tovarišev se je v imenu vodstva podjetja najprvo poslovil namestnik glavnega direktorja Jože Zorčič, inž., nato pa so govorili še Anton Pikš, predsednik osrednjega delavskega sveta, Mirko Pirnaver v imenu družbeno političnih organizacij ter tehrtišiki direktor Adolf Jermol, dipl. inž. rud., v imenu tehniškega vodstva podjetja in vodstev delovnih enot. Za izrečene besede se je v imenu zbranih tovarišev zahvalil Luibi Željko. Nato so prejeli vsi upokojeni tovariši zahvalno listino — umetniško oblikovano priznanje ter po 150,00 din denarne nagrade. Po kosilu je sledil prost razgovor do 17. ure, nato pa se je celotna skupina z avtomobili, dobre volje, zopet vrnila v Hrastnik, Trbovlje in Zagorje.
Na razgovor so bali povabljeni naslednji tovariši in tovarišice:
Iz rudnika Hrastnik:
Kolar Hedvika, Lesjak Anton, Laznik Viktor L, Uitenlkar Jože in Perc Alojz;
iz rudnika Trbovlje:
Češko Rudolf, Ramšak Ivan, Erjavec Franc L, Hauptman Viktor, Lubi Željko, Dolar Ljudmila, Šuligoj Feliks, Pušnik Ivan, Pogačar Terezija, Borštnar Viktor, Kanduč Ivan in KdbnJšek Minka;
iz rudnika Zagorje:
Kos Zinka. Plaznik Edi, Vahtar Ivan, Juvan Celimir, Cizej Karel, Železnik Viktor, Skrabar Stane, Žaufoi Leopold, Vozelj Leopold, Grahek Bogomir, Rečnik Marija, Kosi Franc, Lazar Leopold, Kos Franc 7., Leber Jože Vil., Kralj Anton VI. in Pušnik Jože;
Iz separacije:
Kovač Maks, Počeha Jože, Selev-šek Ludvik, Kovač Franc, Moškon Marija. Jerman Franc, Tomažič Ivica, Ravnikar Tilka, Starič Vid, Zabovnik Ela;
iz elektrostrojnega obrata:
Dolar Viktor;
iz obrata za specialna rudarska Bočko Jože in Tomšič Konrad;
iz nabavnega oddelka:
Kobilšek Viktor, Žura j Ivan in Ocepek Lado;
iz rudarskega šolskega centra: Dolanc Jože;
Namestnik glavnega direktorja Jože Zorčič, inž., je v delu svojega govora dejal: »Če je treba k vašemu delu še kaj spregovoriti, potem je skromna zahvala kolektiva za sodelovanje, za katero sem zadolžen, da vam jo izročim, le predmet, ki naj vam vzbuja spomin. Spregovoriti oziroma zahvaliti za dolgoletni trud se moramo pravzaprav mi mlajši, saj svoje plodove puščate v uživanju in upravljanju nam mlajšim v kolektivu in vsej družbi. Pa četudi bi vam danes na kakršenkoli materialen način hoteli povrniti to, kar ste v dolgih letih resnično zaslužili in izrekli še tako laskavo zahvalo, sem prepričan, da ta ne bi odtehtala neprijetnega občutka osamljenosti. ki ga na videz vzbuja ta mala slovesnost...
Vzemite teh nekaj besed skupaj s priznanjem, katerega vam izročam v imenu kolektiva, kot zahvalo za dosedanje delo in izraz iskrenega rudarskega tovarištva!
Tem željam in zahvali se pridružuje tudi uredniški odbor našega glasila. Vsem tovarišem, ki so odšli v pokoj, privoščim še mnogo lepih in zdravih let!
Rekreativna dejavnost
O akaiji TRIM smo pisali že tudi v našem glasilu. Prikazali smo ne le koristnost, temveč tudi nujnost rekreativne dejavnosti, ki bi morala biti sestavni del vsakdanjega življenja zaposlenih. Da pa bi ta načrt lahko uresničili, je potrebna materialna osnova — skratka: denar. Akcija TRIM pa sovpada tudi z našim predlogom o celoletni in ne le občasnii športni dejavnosti članov ZPT. Vse kaže, da bo ta predlog možno uresničiti.
Znano je, da je letos v skladu skupne porabe namenjenih 180.000,-din za vse delovne enote v Trbovljah. Ta znesek je osrednji delavski svet ZPT odobril 24. aprila t. 1. iz sredstev sklada Skupne porabe za leto 1971. O predlogu razdelitve in koriščenja teh sredstev, je že razpravlja! politični aktiv, samoup-ravni organi v enotah in tudi delavski svet rudnika Trbovlje. Obstoja predlog, da se za rekreativno dejavnost članov delovne skupnosti
ZPT na področju Trbovelj, nameni Skupaj 30.000,00 din. Ta znesek pa naj bi razdelili na dva dela in sicer na sredstva (10.000,00 din), ki so skupnega pomena na območju delovnih enot v Trbovljah in na sredstva (20.000,00 din), ki naj bi jih razdelili dertavski sveti delovnih enot po skupnem ključu in programu rekreativne dejavnosti, katerega morajo pripraviti sindikati. Če dela sredstev, ki so namenjena za skupno koriščenje ne hi porabili, bi leda razdelili po dogovorjenem ključu. Vsa sredstva pa se morajo koristiti le za rekreativno dejavnost članov delovne skupnosti na področju Trbovelj.
če bo ta predlog tudi osvojen, ni pa nikakršnih vzrokov za to, da ne bi bil, bi lahko zapisali, da so dane realne možnosti za načrtno rekreativno dejavnost tudi pri nas. To pa z drugimi besedami pomeni, da ne hi bila organizirana občasna športna dejavnost in tekmovanja,
temveč načrtna celotna dejavnost v različnih športnih zvrsteh, pač v tistih zvrsteh in panogah, za katere bi se odločili zaposleni, člani sindikata. Načrtna rekreativna dejavnost, posamezne sindikalne podružnice si sedaj zaradi pomanjkanja denarja ne morejo privoščiti niti kegljaške steze, ne bi koristila ne le članom naše delovne skupnosti, temveč celotnemu kolektivu, kajti latinski pregovor »zdrav duh v zdravem telesu«, je že neštetokrat dokazal, da je resničen. Pri sestavljanju celotnih načrtov za športno dejavnost, mora biti program rekreativne dejavnosti izdelan na osnovi želja in hotenj zaposlenih.
Menim, da lahko zapišemo, da je to leto prelomnica in začetek načrtovane in splošne rekreativne dejavnosti članov naše delovne skupnosti.
Janko Savšek
Program prireditev ob dnevu rudarjev
Letošnja osrednja slovesnost ob dnevu rudarjev bo v Trbovljah, v delavskem domu.
'Poseben odbor, sestavljen iz predstavnikov uprave podjetja in predstavnikov organov upravijamja ter d r užb e n o -poli ličnih organizacij, je sestavil okvirni program za pripravo in izvedbo osrednje proslave v delavskem domu. športni del programa pa je pripravil poseben odbor za šport in rekreacijo pri rudniškem odboru sindikata rudarjev ^RQS.
Športni ddl tekmovanja obsega naslednje discipline: nogomet, šah, kegljanje, streljanje.
Tekmovalne ekipe sestavljajo člani delovnih enot iz Hrastnika, Trbovelj, Zagorja, elektrostrojnega obrata, separacije in OSRD.
Nogometna srečanja so potekala takole:
—	dne 10. junija 1972 v Hrastniku
—	dne 17. junija 1972 v Trbovljah
—	dne 24. junija 1972 v Zagorju.
Tekmovainj v nogometu so se udeležile ekipe, vsaika s po 15 tekmovalci. Tekmovale so ekipe rudnika Hrastnik, rudnika Trbovlje, rudnika Zagorje in elektrostrojnega obrata.
Program tekmovanj v šahu je potekal 11. 'junija 1972 v delavskem domu v Hrastniku. Tekmovanja se je udeležilo pet ekip in sicer dve ekipi iz rudnika Hrastnik, ena ekipa iz rudnika Trbovlje, ena ekipa iz rudnika Zagorje ter ena ekipa iz separacije in elektrostrojnega obrata.
Tekmovanje v kegljanju je po-
tekalo 18. junija 1972 v Trbovljah. Prijavljenih je bilo deset ekip, vsaka pa je štela šest tekmovalcev in eno rezervo. Tekmovale so tri ekipe rudnika Hrastnik, tri ekipe rudnika Trbovlje, ena ekipa rudnika Zagorje, ena ekipa elektrostrojnega obrata, ena ekipa separacije in ena ekipa obrata za specialna rudarska dela.
Tekmovanje v streljanju je potekalo 25. junija 1972 na strelišču v Hrastniku in sicer z zračno puško. Tekmovalo je šest ekip, ki so štele po pet tekmovalcev in eno rezervo. Tekmovali sta dve ekipi iz rudnika Hrastnik, ena ekipa iz rudnika Trbovlje, ena ekipa iz rudnika Zagorje, ena ekipa iz elektrostrojnega obrata in ena ekipa iz separacije.
Zmagovalne ekipe v posameznih športnih disciplinah bodo prejele na osrednji proslavi dneva rudarjev dne 1. julija 1972, športne pokale.
Osrednja proslava ob dnevu rudarjev kot smo že navedli, bo letos potekala v gledališki dvorani delavskega doma v Trbovljah, v soboto 1. julija 1972 ob 17.30 uri. Program proslave obsega naslednje točke:
—	slavnostni govor predsednika osrednjega delavskega sveta,
—	podelitev zapestnih ur jubilantom dela,
—	objava in podelitev športnih pokalov zmagovalnim ekipam v 'športnih tekmovanjih,
—	objava in podelitev nagrad ter priznanj za osvojene tehnične izboljšave,
—	objava in podelitev nagrad za
najboljše šoilske naloge, ki so jih napisali učenci osnovnih šol heroja Rajka iz Hrastnika, Tončke Čeč iz Trbovelj in Toneta Okrogarja iz Zagorja ter rudarski šolski center ZPT iz Zagor-' ja.
Pri izvajanju programa kulturnega dela proslave, katerega je pripravil Jože Skrinar, bodo sodelovali naslednji ansambli:
—	Delavska godba, Trbovlje
—	Moški pevski zbor Zarja Svobo-de-center, Trbovlje
—	Mešani pevski zbor Slavček Svdbode-center, Trbovlje in
—	Gledališče Svobode-center, Trbovlje.
Kulturni dal programa bodo našteti ansambli oziroma kulturniki izvajali pod naslovom »Črna dolina ni več črna«. V tekstu je obdelano obdobje od leta 1802, ko so takratni ilastniiki-kmetje prodali nekaj zemljišč Francu Maurerju iz Dunajskega Novega mesta kasnejšemu začetniku rudarjenja v Trbovljah (1804) pa do leta 1972, t. j. do današnjih dni. Po končanem kulturnem ddlu proslave, bodo direktorji, oziroma vodje delovnih enot podelili jubilantom dela zapestne ure za 25 (ženske), oziroma 30 (moški) letno delo pri ZPT.
Prepričani smo, da se bodo tako športnih tekmovanj, kakor tudi osrednje proslave dneva rudarjev, udeležili vsi člani delovne skupnosti, pa tudi njihovi svojci. Iz Hrastnika in Zagorja bo organiziran avtobusni prevoz v Trbovlje, prav tako pa tudi za povratek.
T. L.
Delovni čas na občinah Hrastnik in Trbovlje
Skupščina občine Hrastnik _ je na svoji spji v maju t. 1. sprejela nov predpis, ki ureja delavni čas v upravi skupščine občine Hrastnik. Ta predpis itemelji na odloku izvršnega sveta SRS, ki se nanaša na razporeditev delovnega časa in uradnih ur za sprajemanje strank za vso Slovenijo.
Od 1. maja do 30. septembra bo delovni čas:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure;
—	v sredo od 6. do 16. ure.
Od 1. Oktobra do 30. aprila pa bo delavni čas:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure;
—	v sredo od 7. do 17. ure.
Uradni dnevi za sprejemanje
strank so vsak ponedeljek, sredo in petek od 7. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure, razen
prijavno-odjavne službe. Uradni dnevi za sprejemanje strank na prijavno-odjavni Službi so vsak dan od 7. do 12. ure, ob sredah tudi od 14. do 16. ure ter ob sobotah od
9.	do 11. ure.
Zakonske zveze se sklepajo v sobotah in dnevih pred prazniki od 9. do 11. ure. V opravičenih primerih lahko pristojni organ in stranka sporazumno določita tudi druge dneve in ure za sklepanje zakonske zveze.
Urad tajnika" občine Hrastnik prosi občane s svojega področja, da ta predpis upoštevajo. Izven tega delovnega časa strank namreč ne bodo sprdjamalli, razen v izjemnih primerih.
Prav tako je skupščina občine Trbovlje sprejela odlok o razporeditvi delovnega časa z veljavnostjo od 1. maja 1972 dalje. Po tem od-
loku velja pri upravnih organih občinske skupščine Trbovlje, naslednji delovni čas:
Od 1. maja do 30. septembra bo delovni čas:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 6. do 14. ure;
—	v sredo od 6. do 16. ure.
Od 1. Oktobra do 30. aprila bo delovni čas:
—	v ponedeljek, torek, četrtek in petek od 7. do 15. ure;
—	v sredo od 7. do 17. ure. Sprejemanje strank pri upravnih organih na občini je ob sredah od 8. do 16. ure in ob petkih od 8. do 12. ure. Neglede na prejšnja določila pa sprejemajo stranke v vsem delovnem času sprejemna pisarna. prijavno-odjavna služba, matična služba in p rij avno-odj avna služba pri oddelku za narodno obrambo.
Kadrovske vesti
Včasu od 1. aprila do 31. maja 1972 ima kadrovski sektor ZPT evidentirane naslednje ikadrovsike spremembe:
DELOVNA ENOTA RUDNIK HRASTNIK
April 1972 — sprejeti:
Teršek Marija — zunanja delavka, Jan Ana — kuharica, Gračner Jože — pom. zunanji delavec;
Maj 1972 — sprejeti:
Fazlič Mehmed — jamski vozač; April 1972 — odišli:
Utenkar Jože, šofer — upokojen, Bastič Alojz, fcljučavničar — v JLA, Levec Franc, jamski vozač — samovoljna prekinitev;
Maj 1972 — odišli:
Povh Božidar, jamski vozač — samovoljna prekinitev, Dobošic Ivan, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Planinc Edvard, jamski vozač samovoljna prekinitev.
DELOVNA ENOTA RUDNIK TRBOVLJE
April 1972 — sprejeti:
Kmetič Drago — opek. delavec, Zupančič Janko — opek. delavec, Žalar Boris — opek. delavec, Ribič Fatima — opek. delavec, Ba-lagič Zofija — opek. delavka, Kralj Alojzija — opek. delavka, Tancer Ana — opek. delavka, Dobrikovič Marija — opek. delavka, Vukano-vič Budimir — jamski vozač, Pečnik Helena — zunanja delavka, Kurnik Vinlko — opek. delavec, Čamer Ana — opek. delavka, Ger-gar Marija — opek. delavka, Stanič Stanislav — zunanji delavec, Bobek Franc — jamski kopač, Mak Berta — opek. delavka, Renko Leopold, — opek. delavec;
Maj 1972 — sprejeti:
Martinovič Anite — jamski vozač, Pranjič Niko — jamski vozač, Jokan Peter — jamski vozač, Glavan Jože — jamski kopač, Ostanek Milan — opek. delavec, Polak Branko — jamski kopač, Pucelj Alojz — zunanji delavec, Žučko Marija — opek. delavka, Volaj Ivan — zunanji delavec;
April 1972 — odišli:
Gergar Manija, opek. delavka — konec sezone; Čamer Ana — opek. delavka — konec sezone; Dobrikovič Manija, opek. delavka — konec sezone; Kurnik Vinko, opek. delavec — konec sezone. Kmetič Amalija, opek. delavka — konec sezone, Smuk Željko, jamski vozač — samovoljna prekinitev, Vuhanovič Budimir, jamski vozač — prenehanje v poskusni dobi s strani de-
lavca, Hribar Ivan, jamski vozač
—	v JLA, Serša Anton II., jamski vozač — samovoljna prekinitev, Djutavdč Mehmed, jamski vozač — samovoljna prekinitev;
Maj 1972 — odišli:
Kanduč Ivan, jamski kopač — upokojen, Kobilšek Minka, čistilka — upokojena, Pajk Friderik, jamski kopač — samovoljna _ prekinitev, Tiravljanin Smail, učni kopač — umrl, Kastelic Florjan, zunanji delavec — v JLA, Dolinar Miloš, opek. delavec — v JLA, Podlesnik Franc — opek. delavec — v JLA, Pučko Milan, jamski kopač
—	v JLA, Pinter Silvo — opek. delavec — v JLA.
DELOVNA ENOTA RUDNIK ZAGORJE
April 1972 — sprejeti:
Klančišar Ivan — ključavničar, Močilar Mirko — jamski vozač, Muijezinovič Abdurahim — jamski vozač, Ibrič Hazim — jamski vozač;
Maj 1972 — sprejeti:
Djordjevič Zlatimir — jamski vozač, Džombič Rahman — jamski vozač, Nišič Mujo — jamski vozač.
April 1972 — odišli:
Žaubi Leopold, jamski kopač —• upokojen, Vozelj Leopold, jamski kopač — updkojen, Grahek Bogomir, jamski kopač — upokojen, Rečnik Marija, kuharica — upokojena, Kosi Franc, zidar — inv. upokojen, Lazar Leopold, jamski kopač — upokojen, Juteršek Alojz, jamski vozač — samovoljna prekinitev. Rožanc Franc, jamski vozač,
—	samovoljna prekinitev, Bolte Stane, zunanji delavec — odpoved zaradi neopravičenih izostankov, Kos Franc VIL, jamski kopač —■ upokojen, Janež Jože II., jamski kopač, v zapor.
Maj 1972 — odišli:
, Slepič Stanko, jamski kopač — v zapor, Leber Jože VIL, jamski kopač — upokojen, Kralj Anton VI., jamski kopač — upokojen, Pušnik Jože, jamski kopač — upokojen, Grabnar Janez, jamski vozač •— sporazumna prekinitev,. Juvan Adolf, kop. pomočnik — inv. upokojen, Omahne Anton, kan. pomočnik — -inv. upokojen, Vozelj Viljenm, jamski kopač — upokojen,
DELOVNA ENOTA SEPARACIJE
April 1972 — sprejeti:
Forte Jurij — elektrikar, Poznič Zdravko — zunanlji delavec, Bo-
r o vsak Anton — zunanji delavec, Pinter" Albin — mizar;
Maj 1972 — sprejeti:
Klančišar Ivan — jamski vozač,
April 1972 — odišli:
Forte Jurij, elektrikar — v JLA, Poznič Zdravko, zunanji delavec — v JLA, Zabavnik Ela, zun. delavka
—	inv. upokojena,
Maj 1972 — odišli:
Bravec Vladimir, zun. delavec
—	redna dpoved, Markelj Rozalija, zun. delavka — upokojena, U-čakar Feliks, jamski kopač, — inv. upokojen, Gros Štefanija, zun. delavka — upokojena, Kastelic Drago, elektrikar — v JLA, Opara _ A-lojz, učni kopač — samovoljna prekinitev, Drolc Marjan, zun. delavec — v JLA, Draksler Franc, zunanji delavec — v JLA, Rajevec Jakob, priuč. kopač — umni, Majdič Ivan, zun. delavec — v JLA, Svenšek Alojz, zun. delavec — v JLA, Poboljšaj Ivan, zun. delavec
—	v JLA, Kreže Valentin, zun. delavec — v JLA,
DELOVNA ENOTA OBRAT ZA SPECIALNA RUDARSKA DELA
April 1972 — sprejeti: librič Hamzallja — jamski vozač, Hametič Hairo —• jamski vozač, Mekič Žazim — jamski vozač, Hatemič Meho — jamski vozač, Umaut Janez — jamski kopač, Bevc Stojan — jamski kopač, Grebenc Jože .— jamski kopač, Jeze-povič Franj o — jamski vozač, Ču-furovič D jemal — jamski vozač, Poznič Zvone — jamSki vozač, Roškovič Milorad — jamski vozač, Šundič Slavica — pom. kuharica, Oven Martin — jamski vozač,
Maj 1972 — sprejeti:
Jurjevič Jelka — pom. kuharica, Kranjček Dragutin — jamski vozač, Žilnik Franc — jamski vozač, Mičanovič Jovo — jamski kopač,
April 1972 — odišli:
Hasilkič Mevludin, učni kopač — sporazumna prekinitev, Hatemič Hairo, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Hatemič Meho, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Hehič Čazim, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Vršniik Andrej, kovač — sporazumna preki-i nitev, Sinadinovič Drago, učni kopač — samovoljna prekinitev, Osman ovič Kamal, jamski kopač — sporazumna prekinitev, Radojko-vič Ljubiša, učni kopač — samovoljna prekinitev, Tadič Marko, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Tasič Trojan, učni kopač — samovoljna prekinitev, Bašelij Franc, jamski kopač — sporazumna prekinitev,
Maj 1972 — odišli:
Mali Ivan — jamski kopač —
Nov panoramski posnetek zgornjega dela Hrastnika, z rudniškimi objekti
Foto inž. Tone Bregant
sporazumna prekinitev, Hasanovič Asi,m, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Logar Vinko, jamski vozač — v zapor, Krečan Emil, jamski kopač — upokojen, Žilmik Franc, jamski vozač — sporazumna prekinitev, Kening Franc, kovinar — sporazumna prekinitev, Brecelj Gabrijel, elektrikar — sporazumna prekinitev,
DELOVNA ENOTA ELEKTROSTROJNI OBRAT
April 1972 — sprejeti:
Hren Jani — strugar, Jager Rudi — ključavničar, Jorgovan Slobodan — priuč. kovinar.
Maj. 1972 — sprejeti:
(Bot is ek Albin — strojni tehnik.
April 1972 — odišli:
Borštnar Ivan, L, ključavničar
—	samovoljna prekinitev. Hren Jani, strugar — v JLA, Jorgovan Slobodan, priuč. kovinar — v JLA, Rancinger Franc, elektrikar — v JLA,
Maj 1972 •—' odišli:
Pod meni k Jože, ključavničar — v JLA, Roškar Marjan — kovinar
—	v JLA,
DELOVNA ENOTA AVTOPARK
Maj 1972 — odišli:
Kralj Robert, šofer — odpuščen zaradi neopravič. izostankov.
DELOVNA ENOTA
SKUPNIH SLUŽB
Maj 1972 — sprejeti:
Hribar Drago — dipl. pravnik, Brinar Marjan — elektrotehnik, čuča — Žentil, Nada — pom. delavka v poč. domu na Rabu, čuča — Ženiti! Anica —■ pom. delavka v poč. domu na Rabu, Pahlina Katica — pom. delavka v poč. domu
na Rabu, Fanfandjel Zorka — pom. delavka v poč. domu na Rabu, Beg Djurdjica — čistilka na Rabu, Kaš-telan Anikica — kuh. pomočnica, Bučej Mirjana — kuharica II.,
Maj 1972 — odišli:
žuža Teodor, dipl. inž. kam.— v JLA, Pusovnik Alojz, lesni delavec — samovoljna prekinitev (nab. sektor).
Prometno tekmovanje »Kaj veš o prometu«
Kakor vsako leto, so se tudi v letošnjem letu, kljub slabemu vremenu, zbrali pionirji na rokometnem igrišču na rudniku z namenom, da pokažejo svoje znanje iz prometnih predpisov.
Po uvodnih besedah, katere je spregovoril predsednik komisije za vzgojo in varnost v cestnem prometu tovariš Kavzar Janko, so pi-oniiiji pričeli s tekmovanjem. Najprej so pokazali svoje znanje oziroma spretnost s pony kolesi na poligonu za spretnostno vožnjo. Od starta do cilja so morali premagati sedem ovir in sicer: vožnjo skozi predor, vožnjo čez gugalnico, vožnjo skozi ožino, vožnjo po deski, ki je na začetku široka 20 cm in se enakomerno zoži na 8 cm, met puščice v tarčo, slalom vožnjo med keglji ter prenesti steklenico, ki ima na vrhu žogico, z ene mize na drago.
Pri tej disciplini tekmovanja so pionirji dosegli lepe rezultate, sai so Rotar Dušan in Fabjan Jami ; višje skupine ter Hvala Lado iz nižje skupine, prevozili poligon brez kazenskih točk.
Nekaj več kazenskih točk so si tekmovalci dobili pri ocenjevalni vožnji, kaitera je bila tudi zahtev-
nejša. Prav tako kot pri spretnostmi vožnji, so -tudi pri ocenjevalni vožnji vozili s pony kolesi po poligonu, ki je bil opremljen z vsemi prometnimi znaki ter križišči. V glavnem križišču na poligonu pa je stal pionir-prometniik, ki je usmerjal promet. Tekmovalec je pričeli vožnjo pri določenem vhodu, prevoziti je moral vsa križišča ter upoštevati vse prometne znake, vožnjo pa je moral zaključiti na istem mestu kot jo je pričel.
Fabjan Jani in Hrovatič Igor iz višje skupine sta to tekmovalno disciplino zaključila brez kazenskih točk. Žal pa je eden izmed tekmovalcev bil diskvalificiran.
Po končanih teh dveh disciplinah so tekmovalci prešli na zadnjo tekmovalno disciplino — testiranje, poznavanje cesitnoi>ro-metnih predpisov. Vsak tekmovalec iz nižje skupine je dobil vprašalno polo (iteste) z 21 vprašanji, tekmovalci iz višje skupine pa z 30 vprašanji.
V 45. minutah so morali tekmovalci vprašalne pole izpolniti. Kljub temu, da so vprašalne pole zelo zahtevne so Hrovatič Igor iz višje Skupine in Šalamon Jani, Klemen Zdenko ter Kuhar Uroš iz niž-
je skupine, izpolnili testne pole brez kazenskih točk. Toda po rezultatih sodeč, tudi drugi tekmovalci niso veliko zaostajali za njimi.
Po končani tretji disciplini je komisija pregledala vse rezultate ter določila zmagovalce, oziroma izbrala po štiri tekmovalce iz vsake skupine.
V	višji skupini so bili naslednji:
1.	Hrovatič Igor iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-Hrast-nik s 3 kazenskimi točkami;
2.	Rotar Dušan iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-Hrast-nik z 8 kazenskimi točkami;
3.	Fabjan Jani iz osnovne šole narodnega heroja RajkadJ-rastmik z 9 kazenskimi točkami in
4.	Hrifoeršek Srečko iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-
Hrastnik z 20 kazenskimi točkami.
V	nižji skupini so bili najboljši: L Hvala Lado iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-Hrastnik z 8 kazenskimi točkami;
2.	Šalamon Jani iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-Hrastnik s 16 kazenskimi točkami;
3.	Gianini Marjan iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-Hrast-
nik s 35 kazenskimi točkami;
4.	Kuhar Uroš iz osnovne šole Dol pri Hrastniku, z 41 kazenskimi točkami.
Izmed vseh tekmovalcev pa je bil najboljši Hrovatič Igor, saj si je le pri spretnostni vožnji pridobil 3 kazenske točke.
Tako smo občinsko tekmovanje »Kaj veš o .prometu« izvedli in prvi štirje iz vsake skupine, se bodo udeležili medobčinskega tekmovanja »Kaj veš o prometu«, v Zagorju ob Savi.
Komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu skupščine občine Hrastnik, je bila z izvedenim tekmovanjem zelo zadovoljna, saj so pionirji pokazali, da poznajo cestno problematiko, za kar se imajo zahvaliti samo (tovarišu Trbovcu Ivanu iz osnovne šole narodnega heroja Rajka-Hraatnik.
želimo, da hi se prometna vzgoja v osnovnih šolah še .nadalje ta-ko razvijala kot se je do sedaj im da bi pionirji v pnihodnjem letu dosegli še boljše rezultate oziroma da_ bi se tekmovanja udeležilo še več pionirjev iz vseh osnovnih šol občine Hrastnik.
PROIZVODNJA PREMOGA V DRŽAVAH EGS
Leto 1971 je za proizvodnjo premoga v državah članicah evropske gospodarske skupnosti značilno, da se nadaljuje z nadaljnjim zmanjševanjem proizvodnje premoga, povečanjem zalog in zmanjševanjem števila zaposlenih rudarjev.
GAŠENJE POŽAROV
če nastane v zgradbi požar, je potrebno takoj pričeti z gašenjem. Preprečiti je treba paniso stanovalcev in storiti vse, da nastali požar čimprej omejimo in pogasimo z razpoložljivim gasilnim orodjem in napravami.
Če s tem ne bi mogli pogasiti požara, tedaj je treba poklicati na pomoč gasilsko enoto. Do prihoda gasilcev pa moramo prostor, v katerem je nastal požar, dobro zapreti, ker bi se požar pri odprtih oknih in vratih še bolj razširil. Ob prihodu gasilcev sporočimo vodji gasilske enote, kje gori in kaj se nahaja v prostoru, v katerem goni (inipr. jeklenke s plinom, posoda z gospodiiinjslkiim oljeni). Le na podlagi točne iniformaaije bo gasilska akcija hitro im uspešno opravljena. Pri organizaciji požarne varnosti v naših upravnih in stanavanjiskih zgradbah nam bo v strokovno pomoč požarno inšpekcijska služba pristojne občinske skupščine.
Pokličimo jo! Rada se nam bo odzvala!
Po podatkih izvršne komisije EGS je znašala proizvodnja premoga v državah članicah te gospodarske skupnosti v preteklih dveh letih naslednje količine: (v 000 ton)
v letu 1970 v letu 1971
skupno	170.354	164.803
ZR Nemčija	116.798	116.829
Francija	37.354	33.002
Belgija	11.362	10.958
Nizozemska	4.545	3.772
Italija	295	242
Število zaposlenih rudarjev se je v preteklem letu zmanjšalo od 237.200 na 225.900, pri čemer se je število rudarjev v Nizozemski zmanjšalo za 18%, v ZR Nemčiji pa za 2 %.
SVETOVNA PROIZVODNJA PREMOGA
Svetovna proizvodnja črnega premoga je znašala v preteklih dveh letih (v milijonih ton):
Evropska	1970
gospodarska skupnost 170,6 Velika Britanija	144,6
ZDA	538,5
SSSR	474,0
države SEV	182,3
Azija, brez Kitajske 165,0 Kitajska	360,0
ostale države	148,3
1971
165.0
140.0
520.0
485.0
HUMOR
Sedaj že pokojni trboveljski u-čitelj Mirko Sušnik, katerega se še vedno dobro spominja starejša generacija Trboveljčanov, ni bil samo dober pedagog v šoli, temveč je učil tudi praktično v šolskem in svojem vrtu otroke cepiti drevje, ga okopavati, obrezovati in ga negovati. Kazal jim je lepe primerke tega drevja, cvetenje in zorenje. In otroci ne bi bili otroci, če ne bi to izrabili. Zvečer, jeseni, ko je bilo sadje zrelo so hodili »rabutat«. Pri tem delu jih je nekoč tovariš Sušnik zalotil in jim drugi dan v šoli napravil lepo predigro, da se sadje ne sme lomiti in krasti. Ko je nehal, se je obrnil k Jožeku in ga vprašal. »Kaj pa praviš ti na to,«. »Da vaše hruške dobre so!«, je kot iz topa ustrelil Jožek. Seveda je sledil splošen smeh in zadeva je-bila poravnana.
- ♦ -
BESEDNA IGRA
Tone se večkrat pohvali: vedno pomagam ženi pri gospodinjislkem delu. Ona pomije posodo, jaz jo pa pobrišem (skozi vrata).
- ♦ -
TOVARIŠA
(Podatki povzeti po raznih doma- Čeprav praviloma v jami ne čih in tujih revijah in časopisih) smeta biti skupaj obložena oče in
sin, brata ali drugi ožji sorodniki, se je vendar pripetilo, da sta se znašla skupaj na številki oče in sin.
Ata kaj bom delal, ata kako bi to, ata kako ono, je spraševal sin očeta. Ta je bil pa hud, sedaj nisva več ata in sin, sedaj sva tovariša. No' dobro, in sta bila tovariša. Ko je prišel plačilni dan, sta šla seveda skupaj pit. Tovariš sem, tovariš tja, tovariš pij koma-rat, še jaz bom dal za liter. Pri vsem tem sta se ga oče in sin na-oukala. Ko pa sta prišla nasekana domov, je bil pa seveda hudič v hiši. Mati je bila huda, zakaj sta se ga oba tako nasekala. In sinu je bilo dovolj in je dejal očetu. »Komarat, si slišal? V glavnem se tebe tiče. Poslušaj!«
- ♦ -
V stari Jugoslaviji je hodila delavska godba igrat za novo leto. Prišli so tudi do stanovanja nekega trboveljskega učitelja. Igrali so in odigrali. Na balkon je prišel le mali sinček in dejal: »Ata so rekli, da pri nas ni nobenega doma«. »No«, je dejal kapelnik, »potem pa usekajmo še eno da se ata zbudi«.
Ko pa so odigrali še eno, je prišel na balkon učitelj in vrgel čez njega godbenikom celega kovača. »Dobro bo«, so dejali muzikantje in smeje odšli naprej.
- ♦ -
črne koze so sedaj zelo aktualne, Po Trbovljah kroži tale vic.
Rndar v II.
V nedeljo, dne 18. junija 1972, se je trboveljsMim nogometašem izpolnila 20. letna želja — priborili so si naslov prvaka v SNL in si s tem zagotovili vstop v II. zvezno nogometno ligo.
Minulo slovensko nogometno prvenstvo je bilo negotovo do zadnjega kola, saj sta imela oba kandidata za prvaka enako število točk. O novem prvaku je tako odločalo zadnje kolo. In v tem najtežjem kolu so imeli Trboveljčani več moči in športne sreče, Ilirija pa je v srečanju is Kladivarjem doma doživela poraz.
Osvojitev naslova prvaka je za Opresniikovo četo še toliko večji in pomembnejši uspeh, če vemo, da letos v Trbovljah Slavijo 50-letnico nogometnega delovanja. Naslov prvaka in vstop v viišji tekmovalni razred pa je največje in najlepše darilo, ki so ga lahko igralci Rudarja — Repar, Butkovec, Novak, Izlakar, Krafogel, Petrušič, Ocvirk, Drnovšek, Krasnik, Grešak, Dragar Baš, Torte in čop — dali svojemu
Kako se koze odpravijo? Pri kozah imaš namreč vročino, zato se vse-di na beton, da dobiš volka (med nogami). Volk je požrten, zato se takoj loti koz in jih požre! In človek je zdrav.
- ♦ -
Mož je prišel domov. Doma je ženi delal družbo njegov znanec. Nagovoril ga je: »France, imaš revolver?« »Saj se ne bova menda streljala, kajne?«. Nato sta odšla v sosedno sobo in ustrelila v zrak. »Oba bova padla«, tako sta se domenila. »Bova videla, h komu bo žena skočila«. Nato sta sprožila, padla in zamižala. Prihitela je žena, pogledala in ugotovila smrt o-beh. Nato je zaklicala: »Ježeš, Nace oba sta mrtva!«. In Nace je stopil iz varnega zavetja, iz omare, onadva, »mrtva«, pa pokonci.
Petja in Pajk sta se potepala po svetu, po naših bližnjih hribih. Postala sta lačna. Ko sta šla mimo kmetije, je Petja vzel skledo štrukljev, ki so se hladili na oknu in jo odnesel v bližnjo hosto. »Kako je dobra ta ženska, a?« Ko sta pojedla je Petja dejal Pajku naj nese skledo nazaj. Ta je bil poslušen in se je kmetici za štruklje lepo zahvalil. Nato je ženska vzela burkle in pričela udrihati po Pajku. Nato so mu jih naložili še kovci, katerim so bili štruklji namenjeni.
- ♦ -
ZNL
klubu in športni javnosti ob jubilejnemu leltu.
Ob osvojitvi naslova prvaka v SNL nam je trener Rudarja in član naše delovne skupnosti Leopold Opresniik, izjavil:
»Ob osvojitvi naslova slovenskega prvaka sem srečen. Srečen sem še toliko bolj, ker slavimo letos SO-letniico nogometa v Trbovljah. Ob tem slavju in veselju pa imam le eno željo — da se v II. ZNL tudi obdržimo, saj smo na ta uspeh čakali vse od razpada nekdanje II. zvezne nogometne lige«.
Rudarjev vstop v II. ZNL zagotavlja ne ile trboveljski, ampak tudi širši zasavski športni javnosti spremljanje kvalitetnih in zanimivih nogometnih srečanj. Upamo pa da se bodo želje Leopolda Opres-niika tudi uresničile in da bomo lahko tudi v II. ZNL govorili o borbenosti, zagnanosti in uspelih trboveljskih nogometaših, ki nosijo naše ime »Rudar« in katerih barva je črno-zelena, tore j tudi naša rudarska.
Janko Savšek
Na predvojnih volitvah ni bila dopuščena volilna propaganda naprednih kandidatov.
Petja pa je napisal plakat, zlezel vrh droga in ga nanj obesil. Žan-darji so njegovo početje opazovali. Mislili so si, gotovo je kakšna komunistična propaganda. Žandar je zlezel na drog in prebral: Tu je konec štange!
- ❖ -
Ko je bil Petja odpuščen z dela, je hodil še nadalje na delo. »Zakaj hodite še vedno na delo, Petje?«, ga je vprašal obratovodja. »Reducirali ste me, ker me niste mogli plačati. Zdaj pa bo rudnik malo k sebi prišel. Ko bo na zeleni veji, mi boste nekaj plačali«!
- ♦ -
Dr. Janez	Jenštrle in živino-
zdravnik Deu sta se prepirala ob dobri kapljici. »Kdo ima večjo odgovornost«, pravi dr. Janez, Deu: »Kaj se boš bahal. Ljudje, če so bolani, ti vse povedo, le recept napišeš, pa si kvit«. »Meni krava ne more povedati ničesar«.
Naslednji dan, ko sta bila malo manj zgovorna, je šel Deu k dr. Jenštrlu na	zdravniški pregled.
»Kaj je s teboj?« »Mu, mu, mu ...«. Dr. Janez ga je pregledal in potipal, nato pa odredil: »v klavnico, je neozdravljivo!«
- ♦ -
Dva mlada, komaj pečena zdravnika, sta se prepirala o pacientu in svojem znanju. Zagledala sta na cesti človeka, ki je šepal. Prvi je trdil, da ima revmo, drugi da ima išias. Revma — išias, revma — išias, revma, revma, ne, išias itd. Nato sta vprašala prizadetega občana in sta mu povedala kaj mislita. »Prav nima ne eden ne drugi. Imam polne Mače«.
Glasilo SREČNO izdaja podjetje Zasavski premogovniki Trbovlje, Trg revolucije 12, p. 61420 Trbovlje Izhaja vsaka dva meseca. Glasilo ureja uredniški odbor: Kohne Emil, dipl. inž. rud., Kovač Vilko, Lenarčič Tine, Malovrh Metod, dipl. inž. rud.. Pikš Anton, Savšek Janko, Šum Anton, Šuštar Miro.
Tehniški urednik:	Lenarčič
Tine.
Odgovorni urednik:	Kohne
Emil, dipl. inž. rud. Naklada:	3000 izvodov. Za
člane delovne skupnosti ZPT je časopis brezplačen. Rokopisov ne vračamo.
Tisk: Papirkonfekcija, Krško.