LETO XI ŠTEVILKA 104 NOVEMBER GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE VRHNIKA v letu dni zgrajen vodovod z borovniškega vršaja najpomembnejša pridobitev zadnjih desetih let Obveza uresničena — voda teče — na vrsti je druga faza Kako bi lahko še svečaneje proslavili dan republike, kot smo ga z otvoritvijo novega vodovoda 25. novembra! Pred letom dni,-ko smo se odločali za pitno' vodo, je bilo večina občanov za. Verjeli so, da bo enkrat tudi obljuba držala, da bo neka investicija končana do roka. Še bolj pa jih je verjetno do odločitve privedla sama potreba po pitni vodi. Zdaj v vse to res verjamejo, če drugače rečemo: moramo verjeti, saj so vsi pred letom izrečeni načrti realizirani. Voda je tu, vendar še ne za vse, ob tem velja še obljuba za II. fazo. Ob tej priliki ne sme biti odveč, da se ozremo nekoliko nazaj, ko smo še negodovali, v zares sušnem letu pa smo še po- ZVONE MENCEJ, GEOLOG, PREDSEDNIK KOMISIJE ZA GRADNJO VODOVODA: »Končalo se je tako kot sem si lahko le želel. Zato sem zelo zadovoljen. Kot nalašč je bilo letošnje leto, do takrat, ko smo končali nov vodovod, izredno sušno, tako so se lahko tudi občani, ki so dvomili v zadostne količine vode v »borovniškem vrša-ju«, ali pa tisti, ki so zagovarjali zagotovila nekaterih, da je v Zaplaninskem pokrovu dovolj vode, prepričali v to, da je bila odlo- čitev, ki so jo izglasovali občani na referendumu za samoprispevek pravilna. Iz zaplaninskega pokrova je v času, ko je začel obratovati nov vodovod, priteklo le okoli 3 litre vode v sekundi. Potok, ki teče mimo »Starega malna« in je bil pred leti predviden za zajem, je popolnoma presahnil. Iz vodnjakov v »borovniškem vrša-ju« pa smo v tem času črpali 50 litrov zdrave pitne vode v sekundi z razmeroma majhnim znižanjem vodne gladine. Zadovoljen sem tudi, da sem imel v komisiji, ki je spremljala I. fazo sanacije ljudi, ki so zares storili vse, da smo nov vodovod zgradili v dogovorjenem roku in skoraj predvidenimi sredstvi. Seveda je bilo to mogoče izpeljati le s stalnim spremljanjem in nadzorom gradnje ter z izredno sposobnostjo vodenja take investicije. To pa sta izvrstno opravila direktor Zavoda za načrtovanje in tajnik SKOCES-a.« Alojz Sivka, predsednik komisije za nadzor nad izvajanjem referendumskega programa je odprl pipo in tako simbolično odpri nov vodovod. sebej občutili, kako pomemben je dober izdaten vodni vir. Več kot 80 odstotkov prebivalcev v občini se namreč oskrbuje z vodo iz javnega vodovoda. Že pred desetimi leti je bilo ugotovljeno, da obstoječi vodni viri niso dovolj izdatni za stalno rastoče potrebe. Še večji problem je predstavljala onesnaženost Primčevega studednca na Vrhniki in Pako v Borovnici, ki sta bila tudi največja vodna vira vrhniškega in borovniškega vodovoda. Vključevanje manjših novih virov je komajda pokrivalo povečano porabo vode. Več izdelanih programov za sanacijo preskrbe z vodo ni dobilo potrebne podpore. Pomanjkanje ustrezne pitne vode je postalo ovira za nadaljnji razvoj občine. Pojavi večjih ali manjših epidemij, za katere je bila osumljena osnesnažena voda iz vodovoda, so Občinski skupščini naložili nalogo, da sprejme ustrezni program za zagotovitev zdravih pogojev za delo in življenje. Največji problem za pripravo in sprejem sanacijskega programa je bila določitev novega vodnega vira. Izkazalo se je, da dragoi čiščenje vode iz obstoječih vodnih virov ne daje nobene možnosti za nujne dodatne količine vode. Osnove za sanacijski program so bile dane, ko so bile v letu 1981 končane hidrogeološke raziskave na področju Borovnice. (Nadaljevanje na 2. strani) BESEDE ANDREJA VIDOVIČA, PREDSEDNIKA SO OB OTVORITVI VODOVODA: »Naši nadaljnji plani temeljijo na realnih možnostih gospodarstva, ki so znatno zmanjšane, in na osebnem prispevku delovnih ljudi in občanov, saj drugih možnosti ni. Objekt, ki ga danes dajemo v uporabo, je že zgrajen na tak način. Sprejem odločitve za uvedbo občinskega samoprispevka ni bila lahka, vendar so bile razmere na področju oskrbe z vodo in zagotovitve ostalih finančnih virov take, da druge možnosti enostavno ni bilo. Vsi aktivisti, od OZD in KS do občine, smo se zavedali, da vse pomisleke od primernosti nahajališča pitne vode'do načina in obsega gradnje, kakor tudi dokaj velikega nezaupanja občanov do realizacije prikazanega programa, lahko premagamo samo z dobro strokovno pripravljenim programom in široko aktivnostjo pri seznanjanju občanov s programom. Težko je ovrednotiti število ur prostega časa in vloženo delo tako velikega števila strokovnih in družbenopolitičnih delavcev. Največje priznanje za svoje napore so dobili na referendumu, posebno pa še danes, ko se pred komaj dobrim ietom začeto delo končuje, vendar pa še ni končano. Vse nas, predvsem pa sedanje družbenopolitične in strokovne delavce in pa občane, ki so v tej etapi gradnje vodovodnega omrežja dobili vodo iz Borovniškega vršaja, močno zavezuje pred referendumom dana obljuba, da bomo takoj nadaljevali s pripravami na II. fazo, za katero bomo tudi prispevali del sredstev v obliki samoprispevka. To potrebo podkre-pujejo tudi letošnje vodne razmere, ko so številni vodni viri presahnili, v drugih pa se je bistveno zmanjšal dotok in poslabšala kvaliteta vode. V nadalnji izgradnji vodovoda naj bi tudi tem predelom v naši občini zagotovili vodo iz takojšnjega vodnega vira, kjer so bili vplivi letošnje izredne suše komaj opazni. Res je, da današnje razmere niso ravno ugodne za izvajanje takih nalog, vendar pa tudi ne smejo biti razlog za to, da vdani v usodo čakamo, da bodo ti časi minili. Današnji čas terja od nas več dela, boljšega dela, več samoiniciative in družbene discipline in tudi več poguma. Da lahko v prihodnost zremo z več optimizma, nam dokazujejo v letošnjih težkih razmerah doseženi rezultati poslovanja OZD in zaključene investicije v novo proizvodno halo v Kovinarski, razširitev proizvodnje in skladiščnih prostorov v Žitu, razširitev stolarne na Verdu in otvoritev računalniškega centra in razstavnega salona v LIKU Vrhnika, novi delovni prostori servisa Slovenija avta, nov obrat TI smol v Fenolitu, skorajšnja otvoritev obrata konfekcije v IUV, oddelek otroškega varstva na Logu in nenazadnje, naš vodovod. Ti rezultati so dokaz, da vestno, strokovno in odgovorno delo mora dati rezultate tudi v najtežjih razmerah. Tudi v bodoče moramo odločno vztrajati na tej poti ob stalnem razvijanju samoupravnih odnosov, saj bomo lahko le s takim delom zagotovili nova delovna mesta za prihajajoče mlade generacije in pričakali izhod iz današnjih težav pripravljeni za hitrejši nadaljnji razvoj. Zaključujem z zahvalo vsem, ki so kakorkoli prispevali, da se nam danes uresničuje dolgoletna želja, da bi iz naših pip tekla voda, ki jo bomo uživali brez strahu za naše zdravje in s pozivom, da storimo vse, da ta vodni vir in naše okolje v naslednjih letih ne bi postala žrtev našega gospodarskega in urbanističnega razvoja.« Rezervoar nad Verdom so predno so ga začeli zasipati—zdaj je že popolnoma zasut — še temeljito pregledali, saj je bila v njem voda že skoraj mesec dni. Na otvoritvi vodovoda — to je bila tudi osrednja prireditev ob dnevu republike — so s prisrčnim kulturnim programom sodelovali tudi učenci celodnevne osnovne šole iz Borovnice. programsko volilna seja ok szdl — novo vodstvo Izpeljati obljubo z referenduma Ko so delegati na programsko volilni seji Občinske konference SZDL 23. novembra sprejemali poročilo o štiriletnem delu so soglašali tudi z uvodno obrazložitvijo predsednika Tomaža Groma in med drugim dorekli, da moramo sedaj, ko je zaključena prva faza sanacije oskrbe z vodo takoj nadaljevati z drugo fazo, kot je bilo dogovorjeno ob referendumu. To je obveza, ki jo-je treba nujno izvesti, saj je še precej občanov, ki sedaj še niso dobili vode, samoprispevek pa ravno tako plačujejo. Razprava je pokazala, da je bila v tem mandatu opravljena bogata dejavnost, ki se ni manifestirala Samo v dobro opravljenih akcijah kot so bile volitve, občinski referendum za vodo, v vrsti krajevnih samoprispevkov, v relativno dobrem funkcioniranju delegatskega sistema temveč tudi v raznih drugih akcijah, še posebei pa pri usklajevanju interesov delovnih ljudi. Se aktivneje pa mora ravno socialistična zveza sodelovati pri nastajanju in uresničevanju dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije. "Ti programi morajo biti sprejeti v vseh samoupravnih sredinah ob največjem možnem sodelovanju delovnih ljudi. Temeljne predpostavke teh planov morajo biti: večja proizvodnja, večji izvoz, kvalitetnejše gospodarjenje, večje povezovanje in usklajevanje vseh oblik porabe z dohodkom. Teh programov še nimamo povsod Če pa so pa so ponekod premalo konkretni in brez odgovornih nosilcev,« |e poudaril predsednik Tomaž Grom, zato ostaja to ena glavnih nalog v programu dela socialistične zveze. Razprava je pokazala, da se bomo morali temeljiteje lotiti tudi stanovanjskega gospodarstva in pripraviti osnove za realen prehod na ekonomske stanarine ter da moramo spremeniti mačehovski odnos do okolja. Spet je bilo izpostavljeno vprašanje domicilnega principa financiranja krajevnih skupnosti in postavljena zahteva, da je treba v medobčinskem prostoru čim preje priti do ustreznih rešitev, saj so številni naši delavci zaposleni v ljubljanskih občinah. Delegati so izvolili tudi novo vodstvo in druge organe pri Občinski konferenci. Marjan Sigulln, novi sekretar OK SZDL NOVO VODSTVO OBČINSKE KONFERENCE SZDL Predsednik: Tomaž Grom, ro|en 1928, z Vrhnike, Kopališka 8. Po poklicu je ekonomist, zaposlen v delovni organizaciji Dom Ljubljana, na delih in nalogah direktorja sektorja notranja trgovina. Od leta 1981 je že predsednik OK SZDL Vrhnika. Podpredsednik: Friderik Kovač, rojen 1937, z Vrhnike, Klis 26. Po poklicu je diplomirani ekonomist zaposlen na delih in nalogah direktorja delovne organizacije LIKO Vrhnika. Sekretar: Marjan Sigulin, rojen 1949, z Drenovega griča 123. Končano ima srednjo politično šolo pri CK ZKS, absolvent je VUŠ v Ljubljani. Zaposlen je bil v Litostroju na delih in nalogah koordinatorja dela DPO in samoupravnih organov. Člani predsedstva: Andrej Vidovič, Janez Pečar, Erika Likar, Jože Perpar, Franc Petelin, Bojan Ščukovt, Štefka Suhadolnik, Frančiška Celarc, Ivan Oblak, Rajko Noe, Srečko Leskovec, Anton Mlakar, Tone Turk, Jože Prvin-šek, Simon Seljak, Stane Pezdir, Borut Gorup, Maja Kajdiš, Franc For-tuna. VOLILNE KONFERENCE KK SZDL Največ razprav na volilnih konferencah v krajevnih organizacijah socialistične zveze je bilo o vprašanjih komunalne ureditve in tistih problemih, ki zadevajo dnevno življenje krajanov. Nedavni posvet starih in novoizvoljenih predsednikov je pokazal, da se socialistična zveza pri reševanju konkretnih vprašanj često poistoveti z organi KS. Vendar so ta vprašanja zadovoljivo rešena in tudi.tedaj, ko se načenjajo drugi aktualni problemi povečini socialistična zveza opravi svojo politično in povezovalno vlogo. Ponekje so imeli tudi kadrovske težave, vendar so se povsod angažirali in uspešno izvedli volilne konference. Na Vrhniki so iz ene konstituirali tri konference — glede na prostorsko preobrazbo. Predsedniki krajevnih konferenc so: v Bevkah Silvester Svetičič, v Blatni Brezovici Nace Gregorka, v Borovnici Angelca Peršin, v Dragomeru Jerman Blažič, na Drenovem griču Marjan Sigulin, v Ligojni Pavel Bradeško, na Logu Ratomir Vidakovič, v Podlipi Jože Malovrh, v Sinji gorici Marjan Križaj, na Stari Vrhniki Franci Petkovšek, na Verdu Jože Novak, v Zaplani Franc Jazber, na Vrhniki: Center Miloš Rijavec, Breg Štefka Suhadolnik in Vas Janez Popit. Med prvimi je mladim vojakom čestital Jugoslav Jaramaz komandant bataljona že med NOB in povojni komandant enote. Svečana zaobljuba V kasarni Ivan Cankar se |e zaobljubila nova generacija vojakov Pred bojno zastavo svoje enote so se zaobljubili, da bodo zvesti člani samoupravne socialistične skupnosti narodov in narodnosti Jugoslavije, da bodo branili in ohranjali nedotakljivost naših meja: če bi bilo potrebno, bi dali tudi življenje za samoupravno socialistično Jugoslavijo. O življenju enote |e spregovoril starešina Rifat Šehovič. Govoril je predstavnikom družbenopolitičnih organizacij, borcem bojne enote, mladincem, pionirjem, sorodnikom in prijateljem mladih vojakov. O tej enoti med vojno je govoril njen medvojni politični komisar dr. Franc Hočevar. Posebno svečano pa je bilo pred spomenikom padlih borcev bojne enote, kjer so vojaki in pionirji vrhniških osnovnih šol pripravili kratek kulturni program. M. Arsić Rezervoar (750 kubičnih metrov vode) se napolni v Štirih urah. Letos so se številni, tudi zelo Izdatni izviri osušili. Tudi za jezom v Starem malnu je bilo le nekaj kapljic vode. Obveza uresničena — voda teče — na vrsti je druga faza (Nadaljevanje s 1. strani) Raziskave Geološkega zavoda iz Ljubljane so tekle od leta 1977. Sredstva za raziskave sta zagotovili Republiška raziskovalna skupnost in Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava. Rezultati so pokazali, da je v prodnem nanosu Borovniščice, ki je pokrit z varovalno plastjo gline, dovolj kvalitetna voda za sedanje potrebe kot tudi za naslednja leta. Ugotovljeno je bilo, da je mogoče iz Borovniškega vršaja črpati najmanj 50 litrov vode na sekundo brez poprejšnje sanacije zatečenih ekoloških razmer v Borovnici. Vsaj še enkrat večje pa so zmogljivosti vršaja, ki jih bo mogoče izkoristiti šele takrat, ko bo v Borovnici zgrajena vodote-sna kanalizacija in sanirana Janez Omahen, delovodja: Vsi, ki smo delali ta vodovod smo se morali res truditi, da je barje zahtevalo še posebej resno delo, da smo ga opravili v roku. nekatera druga nevarna mesta, ki lahko onesnažujejo podtalnico. Ko količine vode v vršaju ne bodo zadoščale za povečane potrebe, je predvidena možnost povečanja zmogljivosti z bogatenjem vršaja iz bližnjega izvira Bistre. V skladu z hi-drogeološkimi raziskavami so bili sprejeti ukrepi za zavarovanje vodnega vira. Bistvo teh ukrepov je, da je po- trebno v širšem območju zagotoviti dosledno spoštovanje predpisov (od prometa, do ravnanja z nevarnimi snovmi), ki določajo odnos do okolja. Za povečanje črpanja vode nad 50 litrov na sekundo pa je pogoj izgradnja kanalizacije v Borovnici. Občinska skupščina je sprejela sanacijski program preskrbe z vodo v novembru 1981. V program je bilo mogoče uvrstiti le naloge, ki zagotavljajo nadomestitev oporečnih vodnih virov z novim virom. To je bil sicer bistven problem sanacije, ne pa edini, zato je bilo dogovorjeno, da sanacije izvajamo v večjih etapah in da takoj po končani prvi etapi pričnemo reševati preostale žgoče probleme preskrbe z vodo v posameznih delih občine: visoke cone, lokalni vodovodi s pogosto - nekvalitetno vodo, neustrezne tlačne razmere, dotrajanost dela omrežja, itd. V prvi etapi, ki je sedaj končana, je bilo zgrajeno: — dvoje črpališč s skupno zmogljivostjo 50 litrov na sekundo, — transformatorska postaja z visokonapetostnimi, nizkonapetostnimi elektrovo-di, ki bodo omogočali priključevanje bodočih predvidenih črpališč, — povezovalni cevovod premera 40 mm od Vrhnike in 225 mm do Borovnice v skupni dolžini 8293 m, — zbiralnik vode nad Verdom velikosti 750 kub. m bo zagotavljal , gravitacijsko oskrbo širšemu območju mesta Vrhnike in celotnemu območju do Lukovice, — tri mostne konstrukcije čez Bistro, Ljubijo in Ljubljanico v skupni dolžini 155 m, ki omogočajo prečkanje cevovoda preko rek. Celotna prva faza je grajena tako, da omogoča z dograjevanjem povečanje zmogljivosti v skladu s povečano porabo vode. V okviru prve faze je zgrajen tudi cevovod Breg—Pako, kar omogoča ločeno oskrbo velikega porabnika tehnološke vode Fenolita Pavle Trček z vrhniškega komunalnega podjetja in Ciril Adamič z grosupeljskega sta 15. novembra odprla ventil in poskusno obratovanje je steklo. iz črpališča Pako, iz katerega je bila doslej oskrbovana tudi Borovnica. S prvo fazo je obstoječim porabnikom vode iz javnega vodovoda zagotovljena potrebna količina kvalitetne pitne vode. V nekaterih območjih bodo tudi izboljšane tlačne razmere. Sicer pa cevovodi in zbiralniki vode ostajajo problem, ki ga bo treba reševati v drugi fazi, ko bo zagotovljena voda tudi večjim območjem, ki še nimajo vode iz javnega vodovoda. Treba bo zagotoviti tudi ustrezne obratovalne in tlačne razmere. Stroški prve faze so bili z investicijskim programom ovrednoteni na 101.922.000 dinarjev, vključujoč stroške za raziskave. Ob koncu gradnje ocenjujejo, da bodo zaradi dodatnih del in podražitev stroški 111.592.050 dinarjev. Sredstva za izgradnjo so zagotovili: Območna vodna skupnost Ljubljanica—Sava 35.795.00 din, sofinanciranje JLA 4.750.000 din, lastna sredstva Samoupravne komunalno-cestne skupnosti Vrhnika 17.554.050 din, krediti (Zavarovalna skupnost Ljubljanica, Vojni servis, kredit izvajalca Stanovanjsko komu- nalna banka) 47.895.000 din, zbrani samoprispevek 2.246.000 din, sredstva Fenolita za raziskave 1.112.000 din in sredstva Raziskovalne skupnosti Slovenije za raziskave 2.240.000 din. Iz navedenih virov je razvidno, da je največji delež lastne udeležbe zagotovila Območna vodna skupnost Ljubljanica -Sava. Samoprispevek bo v večjem delu porabljen za odplačilo anuitet, ki ne bodo prenesene v ceno in bodo krediti odplačani iz samoprispevka. Referendum za sprejem programa 1 -odstotnega samoprispevka za dobo teh let (1. 7. 1982 do 30. 6. 1985) je bil izveden 20. 6. 1982. Investicijske priprave so tekle že celo leto 1982, tako da je bilo mogoče v septembru 1982 pričeti z izvajanjem pripravljalnih del. Projekte je izdelal Hidroinženi-ring iz Ljubljane. Investitorski inženiring je opravil Zavod za načrtovanje Vrhnika. Za izvajalca del so bile izbrane Hidro-gradnje iz Ljubljane z večjimi proizvajalci: Komunalno podjetje Grosuplje, Komunalno podjetje Vrhnika in IMKO iz Ljubljane. Izvajalec del je pogodbeni rok konec oktobra 1983 malenkostno prekoračil. Velik del gradnje je izvajal v izrednih težkih pogojih, ker poteka cevovod tudi preko Barja. Zato je potrebno dati delavcem vse priznanje. Vodo so dobili vsi, ki so jo pričakovali v I. fazi, priteče celo še nekoliko više, kot so pričakovali strokovnjaki. S tem pa je opravljen le prvi del naloge. Že pri pripravi referenduma je obveljala obljuba, da bo potrebno nadaljevati z gradnjo in zagotoviti dobro vodo tudi vsem, ki je sedaj še niso dobili. Zato je Občinska konferenca SZOL že organizirali, pogovor s strokovnjaki, kako nadaljevati gradnjo oziroma kako naj stečejo priprave na izgradnjo II. faze sanacije oskrbe z vodo v občini. Pripravljen je program, ki predvideva: — dovod vode v visoke cone Borovnice in Vrhnike, — priključevanje lokalnih vodovodov na Drenovem griču, na Logu in v Drago-merju, — zagotovitev gravitacijske oskrbe v Borovnici, — večje rekonstrukcije primarnega omrežja za izboljšanje pretokov in za- menjavo najbolj dotrajanega omrežja, — izgradnja primarnih cevovodov in zbiralnika vode za izboljšanje tlačnih razmer. Druga faza je ovrednotena na okrog 130.000.000 dinarjev. Predvideno je, da bi pretežni del potrebnih sredstev zbrali z novim samoprispevkom. Peter Kobai, predsednik interesnega odbora za individualno komunalno rabo pri SKOCES: »Odgovorno delo fizične izvedbe je bilo zaupno VGP Hidrotehnik, TOZD Hidrogradnje, ki je uspešno premagal številne prepreke, ki so ga čakale na za gradnjo težkih barjanskih tleh. Dela so bila končana v predvidenem roku. Vrednost del ob koncu izgradnje pa ocenjujemo na cca 111.000.000 din. S končanjem I. etape sanacije preskrbe z vodo v občini Vrhnika je rešen le prvi cilj dolgoročnega načrtnega reševanja preskrbe s pitno vodo. S I. fazo sanacije je tako zagotovljen vodni vir pitne vode obstoječim porabnikom vode iz javnega omrežja, izboljšane so tudi tlačne razmere, nismo pa še rešili številnih problemov oskrbe z vodo (visoke cene, priključki krajanov, ki nimajo vode ali imajo lastne vodo-. vode neustrezne kvalitete itd.) Zato ima osnutek programa II. etape sanacije preskrbe z vod, ki je že pripravljen, glavne cilje: zgotoviti racionalno obratovanje vodovoda s povečanjem obratovalne pripravljenosti, zagotoviti vodo višje ležečim območjem občine Vrhnika, za večje porabnike pitne vode za tehnološko uporabiti izločena vodna vira Primčev studenec, Pako in zagotoviti možnosti priključevanja lokalnih vodovodov na javni vodovod. Vrednost programa ocenjujemo na okrog 130.000.000 dinarjev. 1 smislu razprav ob priliki sprejema-' nja samoprispevek za I. etapo sanacije preskrbe z vodo, predvide? varno zagotovitev sredstev za II-etapo sanacije s samoprispevkom občanov, z manjšimi sredstvi OVS Ljubljanica-Sava, z lastnimi sredstvi in s krediti.« Janez Mohar, Ljubljanska banka: »Vlaganja v zdravo pitno vodo je ena najpomembnejših naložb, saj je ravno zdrava voda osnova za vsako življenje in tako za nadaljnji razvoj. Najbrž je ta naložba še pomembnejša kot so recimo elektrifikacije, drage komunalne naprave in podobno. Nadaljnji razvoj je v veliki meri odvisen ravno od dobre vode« Janez Jamnlkar, Komunalno podjetje Vrhnika: »V letošnji suši je bilo veliko problemov z oskrbo z vodo- » zajetju v Stajah je je priteklo le 3 litre v sekundi, medtem kc so bi" oporečni vodni viri nekoliko izdatnejši. Vendar vode je bi'0 premalo, zato smo bili delavd Komunalnega podjetja veseli« ko je 15. novembra začel poskusno obratovati nov vodovod- ih I K Voda s cisterno Dolgotrajna suša je prizadela tudi Zaplano—štirne je povsem osušila Zato so si že dobra dva meseca morali voziti vodo iz logaškega vodovoda. Vendar začelo je je zmanjkovati tudi tam. In kaj jim je preostalo drugega, kot da so se obrnili po pomoč v »dolino«. »V Zaplani porabimo precej vode, saj in«*..: Kako prav je prišla nova avtocisterna sedaj, ko je bilo treba voziti vodo v Zaplano! imamo v glavnem kmetije. Marsikdo je samo za živino rabi vsak dan celo tri kubične metre, potem je tu še gospodinjstvo in vode v štirnah je hitro začelo zmanjkovati. Iz logaškega vodovoda smo jo vozili s cisterno, ki jo imata Civilna zaščita in Gasilsko društvo v Zaplani. Ko |e začelo zmanjkovati vode tudi v sosednjem vodovodu, srn 5 res naletali na razumevanje našega izvršnega sveta in Jugoslovanske ljudske armade. V soboto in nedeljo so nam jo že iz novega vodovoda vozili pripadniki JLA, zdaj pa že nekaj dni vozijo gasilci iz Dragomerja z novim avtom — cisterno, ki je bila kupljena tudi za takšne naloge«, je razlagal predsednik krajevne konference SZDL Franc Jazbar. Tisti dan, ko smo se odpravili v Zaplano, sta s cisterno z Vrhnike vozila vodo Franc Požar in Dušan Suhadolnik na Marinčev grič. »Imamo sicer svo| vodovod, pa se je zajetje osušilo in kaj smo hoteli drugega kot iskati pomoč, da napolnimo staro štir-no. saj rabim vodo ne samo za gospodinjstvo, tudi za 10 glav živine,« je pripovedoval Ivan Treven. Boji se namreč zime, saj potem z avtomobilom nfveč moč priti k hiši. V zahvalo je pogledoval k fantoma, ki sta mu pripeljala vodo, in pristavil: »Kar oddahnil sem si, kot še veliko drugih v Zaplani« »Vendar nam ta suša daje misliti, da bo treba slej ko pre napeljati vodovod tudi v Zaplani. Druge rešitve ne bo, posebej če hočemo razvijati kmetijstvo,« je poudaril Franc Jazbar in »ukazal«, na| zapišemo, kako so zadovoljni z izkazano solidarnostjo, in pristavil: »Tudi mi smo sedal nekaj dobili od samoprispevka, saj novo vodo že rabimo, tako kot tisti v dolini«. Ivan Treven, gospodar z Marinčevega griča In Jože Šulek,' GD iz Zaplane, ki je pomagal pri točenju vode v »Štirno«, sW zadovoljna zaradi hitre pomoči. v devetih mesecih je ponovno porasla industrijska proizvodnja — pokritje uvoza z izvozom je 170-odstotno Usnjarjem in lesarjem sledijo tudi drugi Ključna naloga gospodarstva v letošnjem letu — to je usmeritev v izvoz, ki je pogoj za ohranitev dosežene stopnje družbene reprodukcije — se, kot kaže analiza poslovanja organizacij združenega dela, v letošnjih prvih devetih mesecih uspešno uresničuje. Usnjarski in lesni industriji, ki sta že vrsto let izrazito izvozno usmerjeni, so se pridružile tudi nekatere ostale organizacije združenega dela, ki imajo kakršnekoli možnosti, da se se boij vključijo v izvoz ali da zmanjšajo uvozno odvisnost z domačimi nadomestnimi surovinami ali opremo. Tako je gospodarstvo naše občine v prvih devetih mesecih izvozilo Za 1.691.437 tisoč dinarjev, kar pomeni v primerjavi z istim obdobjem lani, da se je izvoz poveča za 30,4 odstotkov. Pri tem pa je razveseljiv podatek, da so kar 97 odstotkov izdelkov, namenjenih v izvoz, prodali na konvertibilnem tržišču. Nato devizno pokritje uvoza z izvozom se je v prvih devetih mesecih letošnjega leta v občini povečalo od 124,9 odstotkov doseženega v primerjalnem obdobju leta 1982 na 170,6 odstotkov. Tudi tu so presežene resolucijske usmeritve neto deviznega pokritja (166%), na kar vpliva tudi ugodno doseganje planov izvoza in uvoza. Pri izvozu zaostajajo za planom Kmetijska zadruga, TOZD Fenolit, Temeljna organizacija kooperantov in TOZD Gozdarstvo, medtem ko je uvoz manjši poleg Kmetijske zadruge in TOZD Fenolita še v DO LIKO. Visoke izvozne obveznosti IUV — TOZD Usnjarne in DO LIKO so realizirane in pri slednji celo močno presežene. Izvozne obveznosti uspešno realizira tudi ISKRA — TOZD Antene. Pregled izvoza in uvoza blaga OZD občine Vrhnika v obdobju januar—september 1983 V 000 din IZVOZ UVOZ IZVOZ UVOZ IND IND SKUPAJ SKUPAJ konv. 1:7 4:8 konv. kliring konv. kliring 1 .—9. 82 1 .—9. 82 OZD 1 8 10 Avtomerkur — TOZD Servis — — Komunalno podjetje . — — IUV — neopredeljeno 10.176 50.019 IUV — TOZD Usnjarna 3 1.108.548 — LIKO — DSSS 29.798 — LIKO — TOZD Servis energ. — — LIKO — TOZD Tovarna vrat 31.931 — LIKO — TOZD Primarna pred. 13.931 — LIKO — TOZD Tovarna stolov 406.564 — LIKO — TOZD Blag. promet — — — 4.915 LIKO — SKUPAJ DONIT — TOZD Fenolit ISKRA — TOZD Antene TOZD Kovinarska ŽITO — TOZD Pekarna Kmetijska zadruga GG — TOZD Gozdarstvo 482.224 22.348 11.362 1.521 281 4.958 — 60.194 1.108.548 29.798 31.931 13.931 406.564 482.224 22.630 11.362 1.521 4.958 1.059 23.048 788.364 1.849 22.176 17.615 11.375 33.462 46 86.523 17.905 7.979 1.828 28 700 21 26.099 5.324 691 691 26.860 4.915 1.059 49.147 793.688 1.849 22.176 17.615 12.065 33.462 46 87.213 44.765 7.979 1.828 28 700 21 10.499 835.922 13.785 22.174 10.182 356.095 402.236 14.598 7.875 4.529 235 448 38.005 707.677 3.032 8.503 12.047 9.640 26.834 109 60.165 80.525 4.876 3.316 96,9 132,6 216,2 144,0 136,8 114,2 119,8 153,1 144,3 236,4 60,6 111,4 60,9 260,8 146,2 118,0 124,7 42,2 143,8 22,2 163,6 55,1 281 109,5 249,1 SKUPAJ 1.641.137 50.300 1.691.437 927.455 63.889 991.343 1.275.659 895.528 128,6 103,6 Ponoven porast Industrijske proizvodnje Značilnost tretjega kvartalnega obdobja je ponoven porast industrijske proizvodnje (ob polletju je bil indeks 96,3, sedaj pa je 96,7). Velja pa pri tem upoštevati začasno ustavitev proizvodnje v Opekarni ter prikazovanje industrijske rasti v Kovinarski, ki ne kaže dejanskega gibanja in bo z novim letom usklajena. Če izključimo te vplive, je industrijska proizvodnja ravno tolikšna kot lani. Indeksni prikaz gibanja industrijske proizvodnje in zalog gotovih izdelkov za obdobje januar—september 1983 v primerjavi Z enakim obdobjem in povprečjem leta 1982. Rasti ind. proiz. * Zaloge 1,—9. 83 1.—9.83 1.—9.83 1.—9.83 OZD --------------- Poslovne enote: — Mlin Bistra 104,4 101,6 — — — Mlin Vrhnika 121,1 112,9 — — DROGA — Obrat Jelka 119,9 119,9 — — MINERAL r- Kamnolom Drenov grič 99,8 97,0 93,5 79,2 SKUPAJ — poslovne enote 112,4 110,6 362,2 200,3 SKUPAJ — občina 96,9 96,7 91,8 105,4 SKUPAJ — brez TOZD Opekarna 98,5 98,1 92,4 106,3 SKUPAJ — brez TOZD Opekama in Kovinarske 100,5 100,1 92,1 105,8 t. ■ ,f£ , 1. —9.83 0 82 1 -9.82 dec.82 Avtomontaža — TOZD Kovinarska 67,8 67,1 106,7 133,3 ISKRA — TOZD Antene 104,4 105,9 106,4 84,6 DONIT — TOZD Fenolit 130,0 125,3 192,3 301,3 Obrtnik Borovnica 77,4 81,9 'Jf;.-i -—■ 2G — TOZD Kamnolom Verd 90i8 87,0 '. — — IUV — TOZD Opekarna 55,2 57,9 4,1 3,4 LlKO—TOZD Primarna predel. 89,3 96,3 100,9 118,8 LlKO — TOZD Tovarna stolov 116,6 112,5 84,2 83,2 LlKO — TOZD Tovarna vrat 94,5 97,0 114,9 101,0 DO LlKO SKUPAJ 103,5 104,0 102,1 106,2 juv — TOZD Usnjarna 92,4 91,8 50,9 '84,6 Kmetijska zadruga 107,8 109,7 614,3 159,3 ŽITO — TOZD Pekai na 97,7 94,9 -— : ^ Skupaj 96,6 96,4 89,8 103,9 Doseganje planiranih finančnih kazalcev OZD Ne dovolj poznani pogoji poslovanja v času priprave planov OZD zaletošnje leto vplivajo, da so plani postavljeni z veliko zadržanostjo o takrat znanih pogojih, ki pa so se v teku poslovnega leta bistveno spremenili. Vplivi cen, drsečega tečaja dinarja, vpliv stimulacij in ostalo so vzroki, da je preseganje planov že v prvih devetih mesecih nenormalno. Visoko preseganje planiranega dohodka v globalu (za 36,1 odstotka), čistega dohodka (za 47,7 odstotka), to utemeljuje, kar je še posebej očitno pri OZD, pri katerih ti vplivi še posebej prihajajo do izraza. Sprejeti Dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 je dodatno omejil še osebno porabo, kar je vplivalo, da so planirana sredstva za akumulacijo višja za 127,9 odstotka od planiranih. Pozitivne rasti sredstev za akumulacijo so tudi ena od osnovnih usmeritev resolucije za leto 1983 iz omenjenega dogovora. Porast dohodka Celotni prihodek je v primerjalnem obdobju porastel za 59,7 odstotka. Nadpovprečne rasti dosegajp TOZD Fenolit (ind. 183,5), TOZD Usnjarna (ind. 199,5), TOZD Igrad (ind. 191,7) in TOZD Servi-si-energetika (ind. 206,9), medtem ko Zavod za načrtovanje ne dosega višin primerjalnega obdobja. Porabljena sredstva soludi v tem primerjalnem obdobju rasla počasneje (razne omejitve) in majhne zaloge surovin in repromateriala od rasti celotnega prihodka, in sicer za 1,4 indeksne točke, kar je tudi ob nižji rasti osnovne amortizacije (indeks 149,8) vplivalo na rast dohodka. Posebno visoke rasti porabljenih sredstev v glavnem beležijo tuste OZD, ki so imele tudi visoke rasti celotnega prihodka in obratno. Dohodek se je v primerjalnem obdobju povečal za 63,6 odstotka, na kar v glavnem vplivajo doseženi rezultati treh OZD, kot so TOZD Fenolit (z indeksom 289,3), TOZD Usnjarna (z indeksom 195) in DO LlKO (z indeksom 140,3), medtem ko so vse ostale ob upoštevanju deflatorja skromne. Sorazmerno tem gibanjem po posameznih OZD se je gibal tudi čisti dohodek, ki pa je v globalu v primerjalnem obdobju porastel za 71,7 odstotka. Izgubo v višini 26.194 tisoč dinarjev v tem obdobju prikazuje le TOZD Opekarna, kar je sicer razumljivo ob daljši ustavitvi proizvodnje. V letu 1982 je v tem obdobju z izgubo poslovala poleg TOZD Opekarna v višini 13.712 tisoč din tudi TOZD Igrad v višini 8.937 tisoč dinarjev. Porast razporejenih sredstev za OD v primerjalnem obdobju znaša 31,0 odstotka in sredstev za akumulacijo 157,5 odstotka. Prikazani finančni rezultati so doseženi ob 2,9-odstotni rasti zaposlenih na podlagi stanja konec meseca in 1,1 -odstotni rasti na vkalku-lirane ure, kar potrjuje tudi resolucijsko usmeritev po produktivnem zaposlovanju. Realna rast dohodka je v tem primerjalnem obdobju ob 35,1-odstotnem vplivu drobnoprodajnih cen 3,5-odstotna. Res da v tej rasti niso izključene izvozne stimulacije in drseči tečaj dinarja, vendar je napredek glede na predhodna obdobja očiten. Kazalec ekonomičnosti teh rasti ne izkazuje (ind. 100,9), saj so se v tem primerjalnem obdobju (z indeksom 158,3) povečala tudi porabljena sredstva. Boljše rasti beleži gospodarstvo v tem primerjalnem obdobju pri donosnosti povprečno uporabljenih poslovnih sredstev, in sicer v primerjavi z dohodkom za 8,7 odstotkov in v primerjavi z akumulacijo za 72,5 odstotkov. Področje družbenih dejavnosti Pri vseh tekočih informacijah o finančnih gibanjih se vključuje tudi področje družbenih dejavnosti, vendar je ob tem poudariti nekaj specifičnosti. Finančna gibanja na tem področju so le odraz dogovorjenih programov, načina financiranja vključno s poračunavanjem presežkov in usklajevanjem na dovoljeno skupno porabo. V tem obdobju prihaja še posebej do izraza poračun razlike (premalo izplačanih, sredstev za OD po kriterijih Dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leti 1982 in 1983) izplačil sredstev za OD za leto 1982 v II. polletju 1983. Ta sredstva namreč dvigujejo skoraj vse prikazane finančne rasti in jih bo potrebno logično izločiti v posebnem gradivu o usklajenosti izplačil sredstev za OD s kriteriji dogovora, katerega obravnava IS SO Vrhnika. Na področju družbenih dejavnosti izstopa porast zaposlovanja, ki kaže rasti v višini 3,6 na podlagi stanja konec meseca in 3,7 odstotkov na osnovi vkalkuliranih ur, kar je v nasprotju z resolucijsko usmeritvijo za leto 1983. Umestnost povečanja zaposlovanja pa bo potrebno preveriti. Povprečni BOD za leto 1982 je za področje negospodarstva korigiran še za izplačila, ki so bila izvršena v letošnjem septembru kot poračun za leto 1982. V zadnjem trimesečju leta 1982 je bila namreč opravljena ocena rasti bruto osebnih dohodkov do konca leta 1982 pa je bila dejanska ugotovljena rast v gospodarstvu 30,4 odstotka. Po določilih dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka za leto 1983 je bil možen poračun tudi za področje negospodarstva do te višine, vendar šele v II. polletju letošnjega leta. Po tako korigirani osnovi za leto 1982 je porast OD v negospodarstvu v občini v obdobju od I. do IX. 1983 za 15,5 odstotka, kar je v skladu z ugotovitvenim sklepom Izvršnega sveta SO Vrhnika. Strnimo to informacijo z ugotovitvijo Izvršnega sveta: Doseženi rezultati poslovanja v OZD v tretjem trimesečju 1983 so ugodni, kar je bilo ugotovljeno že ob obravnavi polletnih rezultatov. Ponovno pa ugotavlja, da so ti rezultati posledica doseženih visokih rasti finančnih kazalcev v nekaj večjih OZD (TOZD Usnjarna, DO LlKO), medtem pa se veča število OZD z nizkimi rastmi, ki v globalu bistveno ne vplivajo na rezultate. V teh organizacijah je nujno analizirati poslovanje in pogoje poslovanja ter v zvezi s tem iskati možnosti za izboljšanje poslovnih rezultatov tudi s povezovanjem z drugimi OZD. Razpis nagrad inovatorjem in izumiteljem za leto 1983 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika poziva vse organizacije združenega dela in skupnosti v občini Vrhnika, da do 31. januarja 1984 prijavijo svoje kandidate za nagrade jem in izumiteljem v letu 1983. Predlog naj poleg splošnih podatkov vsebuje še: 1. podroben opis inovacije oziroma izuma, 2. opis dosedanje oziroma nameravane uporabe, 3. ocena finančnega učinka predlagane inovacije oziroma izuma. Prispele predloge bo ocenjevala posebna komisija pri skupščini Občinske raziskovalne Vrhnika. Predloge pošljite na Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Vrhnika^ Ulica 6 krajevne inovator- skupnosti maja 1. Program občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika za leto 1984 Občinska raziskovalna skupnost Vrhnika pripravlja program skupnosti za leto 1984, V ta namen zbira in evidentira potrebe po raziskovanjih. Vse zainteresirane pozivamo, da.pošljejo svoje predloge do 31. 12. 1983. Predlog raziskovalne naloge naj vsebuje: — opis predlagane raziskave, oceno pomembnosti raziskave za občino Vrhnika, regijo oziroma SR Slovenijo, — podatke o izvajalcu raziskovalne naloge, — ovrednotenje raziskave, — predviden prispevek Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika in drugih sofinancerjev. Predloge pošljite do roka na Skupne strokovne službe SIS občine Vrhnika, Ulica 6. maja I. Prispele predloge bo pregledal koordinacijski odbor in jih posredoval skupščini Občinske raziskovalne skupnosti Vrhnika v obravnavo in sprejem. fenolu ob tridesetletnici Enakovredni sorodnim svetovnim proizvajalcem V Fenolitu se še spominjajo tistih časov izpred 30 let, ko je leta 1953 Edo Bregar — DON uresničil svojo zamisel, kako koristno uporabiti lesne odpadke za proizvodnjo bake-litne mase. Takrat so v majhnem prostoru in pa tudi kar doma v navadnih loncih kuhali smolo in na improviziran način začeli izdelovati za tiste čase kvalitetno bakelitno maso. Nastala je prva delovna »S prehodom na zaprt sistem hladilnih naprav smo morali postaviti novo energetsko postajo, ki napaja to hladilno napravo z električno energijo. S tem smo si zagotovili tudi svoj vir električne energije za vsak slučaj, če pride do izpada elektrike ali ob redukcijah, tako da naša proizvodnja lahko nemoteno teče,« pravi o novi naložbi tehnolog v oddelku vzdrževanj Alojz Mavec. enota za proizvodnjo bake-litne mase. Enota se je hitro razvijala in stalno povečevala, prostori so postali premajhni in mali kolektiv se je preselil na staro žago na Bregu ter tako postavil temelj perspektivni in hitro se razvijajoči tovarni. Hitro so napredovali! Nabavili so dve stari stiskalnici in začeli bakelit tudi predelovati. Niso se zadovoljili samo s tem. Leta 1962 so začeli .delati na področju raziskav in z eksperimentalno proizvodnjo fenolformalde-hidnih smol ter postavili prvi reaktorski kotel z letno proizvodnjo 600 ton. V letu 1963 so že formirani zametki proizvodnje smol, bakelitnega prahu in njegova predelava. Za razvoj tozda »FENOLIT« Borovnica od leta 1970 dalje je značilna nenehna rast proizvodnje, dohodka in produktivnosti, kakor tudi števila zaposlenih. Medtem ko so v letu 1970 proizvedli nekaj manj kot 3.500 ton sintetičnih smol, duroplastov beležijo v letu 1977 že 10.500 ton ali trikrat več. Število zaposlenih je poraslo na 230. To je bil čas investicijskih vlaganj v nov obrat sintetičnih smol s sodobnimi reaktorji, energetiko, v mline, mečalce in opremo za razvojni laboratorij in drugo. Zahteve tržišča in tehnologije so silile kolektiv v okviru DO »DONITA« k novim investicijskim posegom in tehnološkim izboljšavam. V obratu predelave duroplastov so uredili klimatske naprave ter dokupili sodoben avtomat in tabletirko. Izvedli so rekonstrukcijo — sanacijo obrata sintetičnih smol, uredili biološko čistilno napravo z meteorno tehnološko kanalizacijo, usposobili skladišče surovin in gotovih izdelkov, postavili novo skladiščno halo »Koridor«. DONIT —TOZD »FENOLIT« Borovnica je v okviru DO »DONIT« in SOZD »KEMIJA« postal močan in nepogrešljiv člen reproverige tako v lesni kot v livarski, brusni, ter-moizolacijski in elektro industriji. Danes zaposluje 265 delavcev in proizvaja več kot 18.000 ton smol, 1.000 ton bakelita in 350 ton izdelkov iz bakelita. Nov del obrata termoizolacijskih smol, kjer bo stekla prva tovrstna proizvodnja v Jugoslaviji UROŠ VALANT, DIREKTOR FENOLITA: »Ob 30-letnici odpiramo nov del obrata termoizolacijskih smol. Ta investicija je vredna 80 milijonov dinarjev. Gre za štiri vzporedne objekte — osnovni obrat s proizvodnjo linijo, z zmogljivostjo 4.500 ton termoizolacijskih smol, elektro-ener-getski objekt, ki ga sestavljajo: trafo postaja, generatorska postaja in postaja za komprimini-rani zrak, hladilna postaja za ohlajevanje smole ter zaprt sistem hladilne vode. Poleg ekonomske pridobitve smo z novimi objekti presegli razdrobljenost v proizvodni verigi termoizolacijskih materialov ter postavili nov kamenček v mozaik dohodkovnega povezovanja. Priložnost je dobilo razvojno — raziskovalno delo, ki je to priložnost nadvse uspešno izkoristilo. Raziskovalna skupina, sestavljena iz strokovnih delavcev »Donita«, »Termike« in »Kemičnega inštituta Boris Kidrič« je razvila nov izdelek svetovne kvalitete in investicija je zaradi znanja, ki je prehitevalo izvedbo, morala doživeti med samo izgradnjo tehnološko spremembo. Tako smo poleg vsega zadovoljevanja domačih potreb pridobili izdelke za izvoz, ki lahko konkurirajo s svetovnimi proizvajalci teh materialov.« Mehaniki pod novo streho Zametki sedanje avtoservi-sne dejavnosti na Vrhniki segajo v leto 1947. Iz skromne delavnice se je počasi, a vztrajno, razvijal servis, še v okviru Kovinarske. Samostojen servis se je začel razvijati v prvih mesecih 1964. leta. Delovni program servisa je bil v začetku pogodbeno vezan na Tomos in Zastavo. Leta 1966 je bila sklenjena pogodba za servisiranje vozil VVartburg in Trabant, pozneje pe za škodo in mopede Rog. Leta 1968 je specializacija dejavnosti narekovala združitev vrhniškega in logaškega servisa v en servis. Tako sedaj opravljajo na Vrhniki vsa avtomeha-nična in avtoelektričnarska dela, v Logatcu pa imajo ličarsko sušilno komoro, pa kleparska in li-čarska dela. Sedaj so specializirani za VVartburge, a v izvenga- rancijska popravila sprejemajo tudi vsa druga vozila vseh domačih in tujih proizvajalcev. Neustrezni delovni prostori in pomanjkljiva tehnična opremljenost, predvsem pa širitev uslug, FRANC NAGODE: VODJA SERVISA KMETIJSKE MEHANIZACIJE S svojim zavestnim odrekanjem in racionalnim obnašanjem, smo si za vsako ceno hoteli izboljšati delovne pogoje in svoj dohodek. V investicijo smo šli zavestno, zavedajoč se vseh težav, ki bodo nastale v zvezi z njo, čeprav z minimalnimi lastnimi sredstvi. Našim težavam je znalo prisluhniti gospodarstvo v občini. Naj se ob tej priliki zahvalim Skupščini občine Vrhnika, ki nam je nesebično pomagala, nam odstopila del zemljišča in dala vso podporo, da lahko stoji danes objekt tu in služi svojemu namenu. Z novo stavbo smo pridobili 8 delovnih mest, če pa štejemo delo v dveh izmenah, jih je skupaj 16 novih. In kar je danes najvažnejše, imamo streho nad glavo. Boljši delovni pogoji morajo prinesti tudi boljše rezultate. V začetku nam ne bo lahko in že prihodnje leto, ko se začne odplačevanje anuitet. Prepričani smo, da bomo to zmogli. Sedaj bo to dosti lažje. Janez Hrovatin je eden najstarejših avtomehanikov na servisu. Končno je tudi dočakal, da imajo boljšo streho nad glavo. IVAN ŠRAJ, PREDSEDNIK DELAVSKEGA SVETA: »Veliko skrb delavci servisa posvetimo v zadnjem času kmetijski mehanizaciji. Podpisane so pogodbe za servisiranje traktorjev Torpedo (Deutz) Rijeka, z Avtocentrom — Merkur, Zagreb, za traktorje Zetor, z Agrotehniko za traktorje Ferrari, motorne žage in s programom drobne kmetijske mehanizacije MIO-Standard. Trgovina pa skrbi za nabavo rezervnih delov, saj je to pogoj za dobro in hitro opravljeno storitev v zadovoljstvo naših stran*. Po želji in potrebi pa opravljamo popravila tudi na terenu in na domu, če pa rezervnega dela ne moremo dobiti in ga ni moč napraviti, nam priskoči na pomoč naša soseda Avtc-montaža-Kovinarska Vrhnika. so jih vodili, da so zgradili nov sodoben servis in tako še izboljšujejo usluge. Hkrati pa na novo začenjajo s servisom za traktorje in kmetijsko mehanizacijo. Na to nalogo so temeljito pripravljeni, saj vedo, da le dobro in hitro opravljeno popravilo nekaj velja! Poleg garancijskega servisiranja traktorjev Torpeda (Deutz) in Zetor, popravil traktorjev in ostale kmetijske mehanizacije. Tolikšnih zalog gline,kot jo imajo letos, niso imeli še nikoli opekarji trdo delajo Štirje »sanacijski meseci« odpravljajo izgubo »Delamo, in to dobro delamo, trudimo se, pa se ž« nekaj let ne moremo skopati iz težav. Številni zunanji vplivi, predvsem nenehna dražitev energije, nas opekarje postavlja v nekakšen podrejen položaj I primerjavi z ostalo industrijo,« trdijo delavci vrhniške Opekarne. P? letošnji sanaciji pa se jim — kot kaže — le obetajo.nekoliko bolj* časi. Valentin Šalamon, tehnični vodja Opekarne, je podrobno razložil, kaj vse so od letošnjega 22. februarja, ko so ustavili proizvodnjo in se lotili temeljite sanacije, pa do 18. junija, ko je proizvodnja spet stekla, storili. »Vrhniška glina je zelo mokra, saj vsebuje kar 40 odstotkov vode, zato mora za kvalitetnejše izdelke zoreti. Šele po letu dni »zorenja« na deponiji postane toliko plastična, da lahko izdelujemo kvalitetnejšo opeko. Zato smo si zadali za eno glavnih nalog, da povečamo zaloge gline v deponiji. To pa pomeni, da moramo »nakopati« več gline. Zato smo morali najprej sanirati odkopno steno glinokopa na desnem bregu Ljubljanice. Usposobili smo bager, da lahko več nakoplje, in vanj vgradili dodatno napravo, ki glino nekako razreze, bolj zdrobi, da jo na transportnem traku več prepeljemo, saj so prej velike kepe ovirale transport na tekočem traku, ki je širok pol metra.« Arif Zinkovič, opekar: Že 23 let delam v opekarni in vem, da niso bili vedno samo dobri časi. Vem, da se moramo tokrat izvleči iz težav. O, bomo se, bomo, verjemite. Se že vidijo boljši časi. Jasno pa nam je, da vse le ni odvisno samo od nas. Mi vestno delamo, skoro nove stroje imamo, in tisti, ki mislijo, da se iz opeke ne bo več zidalo, se motijo. In tu je naša priložnost. skih mesecih« temeljito lotili tud vseh drugih vzdrževalnih deli predvsem peči, v sami tovarni Smelo pripravljen načrt, ki so rrt1 vsi delavci tudi zaupali, so kljul> temu, da nimajo ravno najbolji osebnih dohodkov in čeprav j marsikdo od tega šestdeset člar* skega kolektiva lahko v kateri druj tovarni zaslužil več, z veliko po# tvovalnostjo uresničili. Letos" tretji kvartal so zaključili z 2,5 Jona ostanka dohodka, čeprav $ niso proizvajali s polno »paro«. 0 kod tak skok? Za 6 odstotkov & zmanjšali porabo električne erjj gije na opeko, za 2 odstotka mazuta. V primerjavi z lanskim m dobjem so izboljšali kvaliteto izde^ kov (gre za tlačno trdnost opeke za 20 odstotkov. Pri osuševanji surove gline pa so zmanjšali P<* rabo suhih izdelkov, ki so jih morf zmlete mešati k surovini gline za S odstotkov. Te številke pa podkr?, puje podatek o povečanju prodi*' tivnosti, saj računajo, da se bo d? konca leta povečala za 23 odstotkov. »Položaj celotne opekarske H dustrije — in ne samo naše op* karne — pa je še vedno težave"-Cene opeke so se letos povečale l£ toliko, kolikor se je podražila energija. Vendar je zaradi prejšnjef" nesorazmerja med ceno izdelka energije še vedno kar občuten razkorak. Vrhniška opekarna je P3 sploh v posebnem položaju. Naš3 opekarna je nova, ostale opekarn6 v Sloveniji pa so pretežno starejš8 in imajo že odpisana osnovi sredstva. Pri določanju cen ope^ pa obvelja povprečje. Amortizacij3 je tista, ki nas tepe. Da je temu rejj tako, zgovorno govori podatek, " je v nekaterih drugih delovnih organizacijah šele dohodek na d^ lavca tolikšen, kot je v Opekah samo amortizacija. Glede na lokacijo oziroma na dejstvo, da se j opekarska industrija v ljubljanske^ 1 okolju skrčila, ima vrhniška v normalnih pogojih svoje mesto, ima širok trg. Veljalo bo temelji'^1 razmisliti, kaj je ceneje, imeti ope^ »doma« ali jo ob drugih prevozn'J | stroških voziti iz odaljenih krajev Slovenije ali iz drugih republik. q Poleg oskrbe z mazutom in t* t kladitve.cen je tudi to eno od 9V \ membnih vprašanj, ki jih bo ^ in- in i V sodoben bager za kopanje gline so vgradili že doma nar«* jeno napravo, ki glino razreze. S to dodatno napravo na največjem bagerju je 1200 m dolg transportni trak veliko bolj izkoriščen. Gre v bistvu za nož, ki kepo gline nekal-.o prereže. — Napravo so izdelali in vgradili sami »vzdrževalci« iz Usnjarne. »Temu lahko rečemo inovacija, morda samo tehnična izboljšava. Za nas delavce v Opekarni pa je najpomembnejše, da smo združeni s fanti iz Usnjarne izboljšali naše sicer še nove strojne naprave in tako izboljšujemo tehnologijo pridobivanja gline«, z zadovoljstvom ugotavljajo opekarji. Poleg tega so se v štirih »sanacij- trebno doreči, če hočemo opek* stvo postaviti na trdne noge,« rt1' v.d. direktorja Brane Jereb ■ Opekarji vztrajajo, čeprav in« 4 osebne dohodke slabše kot red" v njihovi sorodni panogi gradbe11' tvu, ki jena repu republiškega P0^ prečja. Zadnji vzpodbudni usp1 jim dajejo nove moči. Zastavili $°> delovni koledar in od njega ne°^ stopajo; delajo tudi vse sobote nedelje ter praznike. Priprav^ pa se že na odkop gline do pe,n I stih metrov, kjer je glina boljša.( bližnji prihodnosti pa bodo še P večali pokrit prostor za »zoreli gline. pogovor s tonetom jurjevčičem ob izidu plošče pevskega zbora liko Za desetletnico plošča med mladimi od dvajsetega do dvajsetega oll « no ira-aj* PO >lj*l Tokrat sam za »intervju« 'prosila Toneta Jurjevčiča, »orovodjo moškega pev-ga zbora LIKO, (poleg še teh drugih dejavnosti). Ovod pa je bila izdaja samo-'Ojne velike plošče tega priz-artega pevskega zbora. Kar z 'Slo strahu sem se odprav-na pogovor; obiskujem j>ncerte tega zbora, rada prisilnem ubranemu petju, to l je tudi vse. Vendar je bil lfah takoj odveč, saj mi To-*ta Jurjevičiča ni bilo po-*bno skoraj nič spraševati, 8r mi je kar sam zelo prijetno 'ipovedoval o svojem delu, o 'vskem zboru LIKO posebej, 9lasbi, ne nazadnje tudi o Ogoreliču i.i lahko rečem, da Jtako prijetnega sogovornika nisem naletela. spodbudo, »zakaj pa drugič ne bi bilo boljše?« In tako je bilo potrebno vaditi, vaditi,... V začetku so bile res tište »lažje« pesmi, tiste, ki jih zapojemo tudi sami v prijetni družbi in za katere so se tudi sami pevci ogrevali. Toda take pesmi ne morejo pokazati, kaj zbor zmore, ne napreduješ, ne pridobiš kvalitete. Tako pa sebne vaje pred nastopi, pred koncerti so tako intenzivne, »napete«, da drugače ne bi šlo. Seveda pa so te vaje tudi najbolj obiskane, lahko rečemo 100%, medtem ko bi bilo nad obiskom drugih vaj morda malo potožiti. Tu so še skrite rezerve zbora. Vendar pevci sami spoznavajo, da jih potem en del manjka, če Včasih razmišljam, da imam ega dovolj, ko pa mi je Tone Pregovoril o svojem življenju in lu, me je postalo pošteno rarri: koliko energije je v njem, &ko poln je njegov dan, kako je . Neg glasbe lahko posvečen še I po drugim stvarem, kako tt'8Jde zadovoljstvo v vsakem laf "ščku in delu narave... IruJ MARTA RIJAVEC, ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ: »Ob poslušanju posnetkov, ki so zbrani na plošči, naše žlahtna slovenska pesem zveni v vsej svoji mehkobi, lepoti in dragocenosti — kot vedno, toda zavest, da poslušamo naše pevce, sodelavce, sosede in prijatelje, nas navdaja z iskrenim ponosom, velikm zadovoljstvom in s spoznavanjem, da edino delo zagotavlja kvaliteto in uspeh. Kvaliteta zbora je nedvomno plod prizadevnosti pevcev ter sposobnosti in zavzetega dela njihovega zborovodje Toneta Jurjevčiča. Tudi pokroviteljstvo DO Liko Vrhnika je velik prispevek k razmahu in kvaliteti zborovstva, še posebej pa cenimo pripravljenost te DO, ki jo je pokazala pri izdaji plošče. Naslov plošče zagotovo ni naključen! Dejstvo je, da je pesem del nas, del našega življenja in naše zgodovine — naše revolucionarne preteklosti: puntarska, borbena, osveščujoča in tolažeča je bila pesem z nami včeraj, danes in kot dediščina naših rodov bo šla z nami tudi v jutrišnji dan.« > mu dluf iljf / je zato sedaj program moškega pevskega zbora LIKO izredno bogat in raznovrsten: od narodnih do umetnih, »težkih«; eni so pevci rekli kar Zimski »matr«, zamudijo kakšno .vajo. Zbor normalno vadi dvakrat tedensko. Morda je to za človeka preveč, za pevca pa premalo. Vpeljali so »razdeljen« način vsaj tako, da vreden zdravi tekmovalni duh med temi zbori. V najlepšem spominu pa je Tonetu ostal njihov nastop v dvorcu Zemono pri Ajdovščini. Pri vsem tem pa še beseda o propagiranju nastopov. Sam plakat ni nikoli dovolj, vedno je treba še osebne animacije. Ob vsem tem pa Tone pravi, da še vedno ne zna vsega in da se še vedno uči. Vedno je pripravljen sprejeti nasvet, predlog pa tudi kritika mu je dobrodošla. Tu je omenil svoje sošolce, ki poslušajo nastope, na katerih dirigira, tu so drugi zborovodje, itd. Lahko reče, da je s pevskim zborom LIKO tudi sam postal precej znan in da dobiva ponudbe, katerih pa — žal ali pa v naše dobro — ne bo sprejel. Najostrejši; a tudi najboljši kritik njegovega dela pa mu je žena! Pogovarjala sva se o njegovih načrtih v prihodnje. Skoraj na koncu poti je že pri svojih pripravah, da bi priredil celovečerni nastoR mladinskega pevskega zbora OŠ IC, ki ga na Vrhniki še ni bilo. Poraja se mu zamisel, da bi naslednje leto v Bistri zapel 120-članski mešani pevski zbor, sestavljen iz pevcev LIKO, IUV ženskega pevskega zbora iz Sinje gorice in vrhniškega dekliškega zbora. Prav pri ženskem zborovskem petju je poudaril, da je velika škoda, ker se dekleta po osnovni šoli kar nekako izgubijo, pa toliko dobrih glasov je v šoli. Kar tri četrtine mladinskega zbora je deklet. Vsekakor je dobro, da se v naši občini tako ra- »Plešasta pevka« se je česala pred maloštevilno publiko oški pevski zbor liko verd )rem med ljudi... o;/'' )šni mili-/ še 04 i so nef i pa oN del'1 3kfl)l anjUJ ai kn iuK'1 )do stotin- /en le|e * ner- opominja se svojih prvih za-eg^tkov: nekako od leta 1952. na-a i" 6j zborovodja, delo v glasbeni raz- Hi pa pri godbi na pihala, pou-P|| ^anje na osnovni šoli... Ven-'^'r s tistim pravim zadovoljstvom in zadoščenjem dela 9 p zadnja leta, ko prav s pev-:|ru ne more ravno vsak nadati. Fantje so tudi tu dobili V okviru prireditev, ki so potekale v počastitev 29. novembra, je v domu JLA razstavljal svoja dela slikar Georgi Boži-hov. čeprav je njen pravi naslov zimski počitek. Na zadnjo težavnostno stopnico v svoji pevski karieri bodo pevci stopili v letošnjem letu. Poskusili se bodo z »avantgardo«. Marsikatera pesem iz te zvrsti še ni bila izvajana. To je velik izziv tako za pevce kot zborovodjo, toda »mislim, da bo šlo«, pravi Tone. Sicer pa bomo sami lahko kmalu slišali. Da pevci iz leta v leto napredujejo, se vidi ne samo po njihovih nastopih, pač pa po vedno višjih mestih udeležbe v Mariboru. Na pretekli »Naši besedi« jim je srebrna plaketa ušla za las, zato pa si sedaj prizadevajo, da jim v prihodnjem letu ne bi. Vendar bo takrat nastop precej težji, saj obsega 20 minut čistega programa posameznega zbora, iz vsake zvrsti nekaj, seveda poleg obvezne pesmi. Fluktuacija v moškem pevskem zboru LIKO je majhna. Že od samega začetka obstaja precej močno jedro zbora in ko se pevec enkrat vživi, zbor le težko zapusti. Zbor ima precej mladih pevcev, zato se ni bati prihodnosti. Večina pevcev je bila Tonetovih učencev, starejši pa so se tudi dali izoblikovati, tako, da zbor predstavlja res celoto in polno zveni. Ni izrazitega solista ali solistov, na katerih bi zbor slonel ali bil odvisen od njih. Prav tc se zdi Tonetu dobro. Nikoli še ni nikomur rekel, da ni dovolj dober za v zbor; drugi zbori imajo na primer prav avdicije za nove člane. Trenutno jih zbor šteje nekako 40 do 45. Prava številka za zbor pa se Tonetu zdi 50. Prizadeva si, da bi zbor tudi prišel do nje. Pozna se, da Tone izredno veliko dela z ljudmi, bodisi s samimi učenci v osnovni šoli, z njihovim zborom, bodisi z odraslimi zbori. Povsod je prišel do mnogih spoznanj kakšen je človek, da boš z lepo besedo ali humorjem veliko več dosegel, kot če boš človeka nadrl, če se mu kakšna stvar ne bo posrečila. Tako »vpliva na petje slabo vreme, ne pa »poslušaj, danes pa ni nič z vami«, itd. In lahko verjamem, da je ob takem odnosu vsem veliko lažje. Tiste po- praktično ni pevca, ki bi na vaji »sedel«.. Tu je omenil tudi veliko pomoč »asistenta« Mitje Draš-lerja. Morda se pevec včasih vpraša, zakaj toliko »piljenja«, zakaj toliko tega, toda odgovor dobi takoj na uspelem koncertu, uspelem nastopu. Tudi Tone takrat dobi zadoščenje, da je imel prav. Kolikokrat posamezno pesem doma prepoje in preigra, vedno teži za boljšim načinom izvedbe. Pevcem novo pesem sam zapoje in ker je že sam spoznal prej kritične točke, jih nanje tudi opozoril. Nihče mu ne more reči, lahko tebi, ko pesem zaigraš na klavir, kako naj jo pa jaz tako tudi zapojem. Povedal je, daje med letošnjimi poletnimi počitnicami dnevno skoraj dve ali pa tudi več ur pripravljal program za to pevsko sezono. In kaj je Tone še dodal ob tem: »To mi ni bila muka, ampak sem ob tem užival« Res pa dobiš zadoščenje za svoje delo potem, ko zbor toliko prej »osvoji« zastavljen program. Tudi pevci sami so že tako zasvojeni s petjem, čeprav niso notalični, da jim že sama notna slika da slutiti, kako naj kakšno pesem zapojejo. Tudi to je dokaz o njihovi zasvojenosti, da mu'še nikoli niso rekli, da je čas za vaje že potekel. Morda je potrebno omeniti, da zbor brez DO LIKO tudi ne bi bil to, kar je. Lahko bi rekli da je DO LIKO njihov glavni financer, lonček pristavi seveda tudi ZKO Vrhnika, vendar brez LIKA ne bi šlo. Tu so prevozi na koncerte, tu so enotne obleke, pa tudi kakšno večerjo si pripojejo. Tudi prostorskih težav za vaje nimajo. Morda pa je od vsega še najbolj zanimivo to, da je v zboru še najmanj dela> cev iz LIKA, od vsepovsod drugje jih je več. Tudi na družabnost in tovarištvo tu ne gre pozabiti. Prav tradicionalen je že postal njihov vsakoletni piknik, na katerega pa so porabljene tudi njihove žene in dekleta. In kje se pevci izkažejo? O njihovih nastopih na Vrhniki in seveda Verdu vemo. V velik ponos jim je bil nastop v Cankarjevem domu na Vrhniki. Zelo cenijo izmenjalne koncerte s pevskimi zbori iz Domžal, Ajdovščine in Logatca. Samo pohvale je zvija zborovsko petje, toda kaj ko se po drugi strani pa srečujejo s problemom pomanjkanja drobnih pevo-vodij. Ob koncu seveda še malo obširneje o gramofonski plošči pevskega zbora LIKO Vrhnika. Vsekakor je snemanje plošče višek v karieri pevskega zbora in vredno se je potruditi. Snemali so jo v pretekli pevski sezoni in prav takrat so imeli manjše kadrovske težave. Toda kljub temu je snemanje odlično uspelo in tudi Tone, ki zlepa ni zadovoljen, tokrat je- z.T. V teh turobnih jesenskih dneh se kar prileze kakšna prireditev, pa če je še tako skromna; razveseli te, ko vidiš mlade ljudi, kako kot vsi, kot en sam, naredijo dva dneva prijetnih, rahlo razpoloženjskih, vendar pa zanimivih uric. Koliko je motivov v naravi, okoli nas, na katere sploh nismo več pozorni. Tako je bilo zadnja dva dneva pred dnevom mrtvih v Borovnici. Fo-tosekcija iz Borovnice, v kateri delujejo predvsem mladi, pridni zanesenjaki, ki jim ni žal prostih uric pri fotografiranju najrazličnejših predmetov, z rezultati pa se lahko kaj hitro pohvalijo. Verjetno je omenjena razstava še kaj drugega kot samo prikaz najboljših fotografij mladih zanesenjakov; predno so razstavili svoje eksponate, so morali narediti še kaj več kot samo pntiskati na sprožilce svojih fotoaparatov: Od izbire motivov pa do postavitve na panoje je verjetno nekoliko bolj zapletena pot, kot pa si jo lahko predstavljaš, oziroma ko jo v končni fazi vidiš postavljeno na panoje. Prostor šolske avle je bil kot nalašč za to; prijetno, nekoliko intimno vzdušje, ki ga je od časa do časa zmotil samo kakšen neroden smeh. Kljub vsemu bi bilo verjetno treba omeniti, da razstava sama ni bila samo prikaz dela fotosekcije iz Borovnice, ampak tudi vabilo vsem, ki se za to zvrst zanimajo, da se pridružijo že delujočim mladim iz Borovnice. LUČKA CERK NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STROKOVNA LITERATURA: Bajec V.: Jagode Buchcnwald Bližan T.: Iskoristi svoj um Lnciklopedija tehnike trjavec A.: O estetiki, umetnosti in ideologiji Gamma K.: Sve o skijanju Golomberk H.: Šahovska enciklopedija Gospodinjski koledar 1984 Hladnik M.: Trivialna literatura Ivanjko S.: Samoupravna organiziranost J akcij M.: Tablice za kubiciranje lesa Janson H. W.: Istorija umetnosti Jezik na odru, jezik v filmu Kocijan G.: Kratka pripovedna proza od Trdine do Kersnika Kočevska Reka Kos J.: Marksizem in problemi liter, vrednotenja Lipovec F.: Analiza in planiranje poslovanja Ma!ly M.: Organizacija zdravstvenega varstva Molinari C: Istorija pozorišta Naloge ZK pri uresničevanju dolgoroč. progr. gospod, stabilizacije Novak A.: Papež Karol Wojtyla Osnove medicinske elektrotehnike 1 Pavčnik M.: Pravni viri v jugoslovanskem pravu Phillips J.: Zgodba o Jugoslaviji Pibcrnik F.: Cas romana Pomorska enciklopedija Ramovš A.: Slapovi v Sloveniji Razorožitev Rus V.: Možnost nove estetike Smolej V.: Slovensko-slovaški slovar Šimenc S.: Slovensko slovstvo v filmu Šiško M.: Sadjarstvo Šumar M.: Kata godjushiho-dai karate Štainer R.: Kriza Unamuno M.: Tragično občutje življenja Vidal N.; Nefertiti Vrišer S.: Baročno kiparstvo na Primorskem Zlatna knjiga nogometa Zunanjetrgovinski iii devizni predpisi LEPOSLOVJE Mladinsko: Bedin in Bedina Brest V.: Majhen človek na veliki poti Deklcva M.: Magnetni deček tluard P.: Krilčica Glogovac '/..: Mihec in črte Golob'B: Skrinja iz babičine bale Grabeljšck K.: Cerkveni maček Grafenauer N.: Kam pelje vlak Grafenauer N.: Skrivnosti Igrače korakajo Kavčič V.: Nevarna pot Koš B.: Mrkfrkbrk in Zafrk Kovač P.: Spelce Lordanie Z.: Klic divjine Matiček M.: Abceedeževnik Mate M.: Sola igrač May K.: Ob Rio de La Plati May K.: Old Surehand May K.: V Kordiljerah May K.: Vinetou May K.: Zaklad v Srebrnem jezeru Romska uspavanka Rozman S.: Mezinčck in Mezinčica Rudolf F.: Volčje in lisičje Snoj J.: Srečni ščurek Seme M.: Bila sem partizanska učiteljica Širok K.: Trije bratje in trije razbojniki Vogelnik M.: Tri muce in ena Žmavc J.- Sekira in boben Za odrasle: Avčin I-.: Kjer tišina šepeta Ingolič A.: Gimnazijka Jelen J.: Bobri Leskovec K.: Hudi dol Munih J.: Sovraštvo ni večno Novak B. A.: 1001 stih Peternelj J.: Krtan in Dolinci Rdžanc M.: Roman d knjigah Spomini na Janeza Marentiča Zupan V.: Gora brez Prometeja Prevodi: Andrič I.: Most na Drini Hergouth A.. Mesce med jablanami llilton M,: Trpka maškarada Kirst H. H.: Noč generalov Kirst H. H.: Noči dolgih nožev , Kirst H. H.: Zadnjo karto izigra srtlrt Kotzvvinklc W.: H.T. Lopes H.: Smejati se ali jokati'.' Meulenhelt A.: Sramu ni več Oresmane S.: Poslednji iz cesarstva Plenzdorf U.: Legenda o sreči brez konca Tolstoj A. K.: Car Boris Vuletič A.: Dan aretacije Vile Vukas V.ulpescu I.: Človek človeku Start pionirjev na dirki od Vrhnike do Podllpe Najhitrejši Arsić športni delavci Kolesarske sekcije pri TVD Partizan so za zaključek sezone organizirali občinsko prvenstvo na kronometer. Na relaciji Vrhnika-Podllpa, dolgi okoli deset kilometrov, je nastopilo 53 tekmovalcev in tekmovalk, ki so bili razdeljeni v pet kategorij. Najboljši rezultat tekme je postavil Arsić, ki je progo prevozil v 10 minutah in 56 sekundah. Posebno razveseljiv je podatek, da se za ta šport zanima precej predstavnic nežnejšega spola. Nastopilo je tudi sedem pionirk, enako število je bilo tudi seniork. Povejmo še, da je v konkurenci veteranov nastopil tudi Jože Ke-renčič, športnik-invalid, ki je progo prevozil z navadnim kolesom. Rezultati: Pionirke do 15 let: 1. Suhadol-nik 14,55, 2. Jazbec 17,02, 3. A. Grom 17,51,4. M. Kenk 17,53, 5. Šalamun 18,01, 5. I. Kunstelj 19,30, 7. N. Kenk 21,23. Pionirji do 15 let: 1. Lončar 12,44, 2. Petkovšek 14,25, 3. Mesec 15,24, 4. Kos 15,34, 5. Jereb 15,39, 6. Merlak 15,50, 7. Stružnik 16,26, 8. Jurjevič 16,31, 9. Celarc 16,42,10. Miklič 16,54, 11. Abdakovič 18,49, 12. Kunstelj 18,54, David Košir 20,01, Damjan Košir 25,41. Članice: 1. A. Grom 16,01, 2. Palamun 16,07, 3. Vogrinc 16,31,4. Suhadolnik 16,47, 5. D. Grom 18,10, 6. Vičič 18,24, 7. Petkovšek 19,51. Člani od 16—35 let: 1. Arsić 10,56,2. R. Grom f 1,05,3. Mušič 11,38, 4. F. Susman 11,50, 5. Kogovšek 12,06, 6. Vičič 12,25, 7. Jereb 12,35, 8. Mole 12,44, 9. Alič 12,52, 10. Lampreht 14,20, 11. Skočir 16,10, 12. Vrbančič 16,23,13. Rusman 20,12. Jože Jerančlč Veterani: 1. J. Grom 12,05, 2. J. Kenk 12,20, 3. S. Kenk 12,21, 4. M. Grom 12,35, 5. Oblak 12,40, 6 Kunstelj 12,41, 7. Malovrh 12,48, 8. Suhadolnik 13,32, 9. Sajovic 13,28, 10. Petkovšek 14,25, 11. Kos 18,20, 12. Jeren-čič 26,55. M. ARSIČ ŠAHOVSKE VESTI Leon Gostiša — mojster Na zveznem turnirju mojstrskih kandiatov v Skender Vakufu je naš šahist dosegel največji uspeh vrhniškega šaha v posamezni in ekipni konkurenci. Osvojil je prvo mesto in naslov mojstra. Končni vrstni red: Gostiša 11, Marinović 10,5, Dabetić 9, Pa-vlovič 8,5, Sprečič, Redžepagić, Laketić 8, Gavrič, Ćrepan po 7,5, Jerak in Zelić po 7, Sekulič 6, Leon Gostiša Je osvojil naslov Gicov, Glišič, Trifunović in Mujić šahovskega mojstra. po 5,5 točk. Hltropotezni turnir Na hitropoteznem turnirju za rnesec november je sodelovalo 12 šahistov. Prvo mesto je osvojil Justin z 10,5 točkami pred Petrom Kobalom z 8, Arčonom z 7,5, Mlinarjem 7, Bojanovičem 6,5, Vošpernikom s 6 točkami, itd. , Pred zadnjim turnirjem hitropoteznega turnirja ŠD Vrhnika vodi Matjaž Justin s 84 točkami, pred Leonom Gostišem s 70,5, Janezom Sodjo 63 in Denisom Arčonom z 58,5 točkami. Hltropotezni turnir Notranjske V počastitev dneva republike, 40-letnice AVNOJ-a, sta ŠD Vrhnika in ZTKO Vrhnika v Domu JLA organizirali VII. tradicionalno hitropotezno prvenstvo Notranjske. Sodelovalo je 22 šahistov. Vrstni red: Jure Hajna (Postojna) 17,5 točk, Sašo Čačić (Vrhnika) 17, Vladimir Slejko (Postojna) 16,5 Matjaž Justin (Vrhnika) in Simon Jerkič (Borovnica) 16, Jadran Hlad (Postojna) 14,5, Borut Tušar (Postojna) 13,5, Denis Arčon (Vrhnika) 12,5 točk, itd. Obvestilo ŠD Vrhnika organizira IX. tradicionalni turnir veteranov šahistov, starejših od 40 let, v petek, 23. 12. 1983. leta. TURNIR KS V KOŠARKI Ponovno Dragomer V športni dvorani dragomerške osnovne šole je bilo tekmovanje krajevnih skupnosti v košarki. Po vrsti drugo tako tekmovanje omogoča moštvom tekmovanje, če nimajo možnosti tekmovati v ligah. Seveda je tu prisotna tudi želja ZTKO vrhniške občine, da bi se v organizirano rekreacijo vključilo čim več krajanov. Upamo lahko, da bo ta oblika tekmovanja postala tradicionalna. Na drugem turnirju je spet zmagalo moštvo Dragomerja. V zmagovalni ekipi so bili: Papež, Šegran, Dežutelj, Udovič, Matko, M.Grbec. Rezultati: Dren : Zaplana 54:29 (36:13), Dragomer: Vrhnika (Centar) 43:27 (11:12), Vrhnika (center): Zaplana 58:47 (25:27), Dragomer : Dren37:36 (24:12), Vrhnika (center): Dren 53:51 (26:27), Dragomer: Zaplana 20:0. Tablica: 1. Dragomer 6, 2. Vrhnika (center) 4, 3. Dren 2, 4. Zaplana 0. M. A. Zaključek teniške sezone Po odigranih zadnjih tekmah jesenske lige, so marljivi tenisači zaključili letošnjo sezono. V točkovanju za najboljšega so upoštevali rezultate spomladanske in jesenske lige ter občinskega prvenstva. Pravilo pri točkovanju je sledeče: zmagovalec je vedno dobil 10 točk več od števila uvrščenih tekmovalcev, drugi 4 točke manj od prvega, tretji 3 manj od drugega, četrti 2 manj od tretjega, vsi naslednji po eno točko manj tako, da zadnji vedno dobi 5 točk. Najuspešnejši igralec tenisa v letošnjem letu je Janez Majer, ki je zmagal v spomladanski ligi in na občinskem prvenstvu ter zasedel drugo mesto v jesenski ligi. Drugi v končni razvrstitvi je Jože Lacko, ki je bil drugi spomladi in prvi jeseni, imel pa je spodrsljaj na občinskem prvenstvu, ko je bil šesti. Tretji je Tone Stih, ki je na vseh tekmovanjih zasedel tretje mesto. Visoko 15. mesto je zasedel Ivo Skočir, ki je bil dvakrat četrti, na občinskem prvenstvu pa ni nastopil zaradi poškodbe, ki jo je staknil na prijateljski tekmi s tenisači iz Logatca. V lestvici smo upoštevali vseh 50 igralcev, ki so nastopili vsaj na enem od navedenih tekmovanj. VRSTNI RED LETOŠNJE SEZONE: Janez Majer 140 točk, Jože Lacko 129, Tone Štih 123, Bojan Majer 111, Stojan Rus 111, Vinko Bizjak 110, Andrej Podbregar 107, Milan Volk 107, Simon Jeraj 98, Janez Oblak 96, Miro Miklavčič 94, Andrej Štupica 93, Miro Šmigoc 86, Zdene Božič 83, Ivo Skočir 80 (odigral samo 2 2 turnirja), Jože Nagode 75, Radomir Brajkovič 70, Andrej Krašovec 70, Lado Hribar 67, Tone Rus 60, Janez Kenk 57, Janez Orel 54 (2), Ale, Ogrin 53, Brane Oblak 52 (2), Dušan Varga 50, Peter Javor 48 (2), Brane Ogrin 47, Milan Ogrin 45, Tomo Lovrenčič 44 (2), Sašo Arsič 43 (2), Vojo Duran 43 (2), Milan Jev-šek 42, Zdravko Godnjavec 41 (1), Zmago Rus, 35, Ljubo Grujić 27, Vrbančič Drago 25 (2), Drago Vrenk 22 (2), Sandi Petkovšek 18 (1), Darko Horvat 18 (1), Uroš Justin 17 (1), Slavko Petavs 15 (1), Tomaž Obra-dovič 13 (1), Ado Sipič 13 (2), Jože Prvinšek 11(1), Brane Šefran 10(1), Tone Krašovec 10 (2), Dejan Velka-vrh 9 (1), Vinko Kunstelj 8 (1), Ciril Podbregar 7 (1) in Boris Šinigoj 6 točk(1). j. M. Jesenska liga teniške sekcije Teniška sekcija pri ŠD Partizan Vrhnika je po spomladanski ligi in občinskem prvenstvu organizirala jesensko ligo, prirejeno po rezultatih spomladanske lige- Nastopilo je 48 tekmovalcev, razdeljenih v 6 skupin. V skupini A je v odločilni tekmi Jože Lacko premagal Janeza Majerja in prepričljivo osvojil prvo mesto brez izgubljenega seta. Zelo dobro pa se je odrezal Ivo Skočir, ki je kljub poškodbi osvojil četrto mesto. V ostalih skupinah so doseženi več ali manj pričakovani rezultati, omeniti velja le, da se drugi z občinskega prvenstva Bojan Majer ni uspel uvrstiti v skupino A, ker je izgubil dvoboj z Vinkom Bizjakom in Andrejem Podbregarjem. V skupinah C, D in E so zanesljivo zmagali Andrej Krašovec, Brane Oblak in Vojo Duran, medtem ko v skupini E zmagovalec ni bil znan prav do zadnje tekme. Kljub temu da je bilo vreme igralcem naklonjeno, niso odigrali vseh tekem, predvsem zaradi neresnosti posameznikov, ki niso prihajali na dogovorjene tekme. REZULTAT Skupina A: 1. Jože Lacko 2. Janez Majer 3. Tone Štih 4. Ivo Skočir 5. Stojan Rus 6. Milan Volk 7. Janez Oblak 8. Simon Jeraj Točke 770 14:0 (84:27) 7 76 1 12:3 (82:47)6 6 4 2 8:5 (59:53)4 63 3 7:9 (73:73)3 6 2 4 5:8 (56:64)2 72 5 5:10(62:80)2 6 1 5 3:10(37:71) 1 505 1:10(28:66)0 Iz lige izpadeta Oblak in Jeraj. Skupina B: 1. Vinko Bizjak 66012:3 2. Andrej Podbregar 6 51 11:4 5:8 3. Bojan Majer 64 2 10:4 4. Zdravko Godnjavec 5 23' 5:7 5. Andrej štupica 6 2 4 6. Miro Miklavčič 6 15 7. Zdene Božič 5 0 5 Janez Orel ni nastopil, Miklavčič, Božič in Orel. V skupino A sta se uvrstila Bizjak in Podbregar. Skupina C: 1. Andrej Krašovec 6 6 0 12:0 (82:50) 6 (81:53)5 (77:58)4 (54:61)2 (52:66) 2 3:10 (47:73) 1 0:10 (29:61) 0 ligo zapustijo: 2. Miro Šmigoc 3. Jože Nagode 4. Lado Hribar 5. Peter Javor 6. Rade Brajkovič 7. Tone Rus 651 10:2 64 2 8:6 6 24 6:9 624 5:9 6 24 606 (72:18)6 (64:29) 5 (63:63) 4 6:9 (54:72)2 5:9 (53:81)2 5:10 (68:74) 2 2:12 (44:81)0 Dušan Varga ni nastopil In poleg Rusa in Brajkovića izpade iz skupine »C«. V skupino B so se uvrstili: A. Krašovec, Šmigoc in Nagode. Skupina D: 1. Brane Oblak 7 7 0 65:42 7 2. Tomo Lovrenčič 7 6 1 63:38 6 3. Aleš Ogrin 7 4 3 59:44 4 4. Milan Ogrin T4 3 53:50 4 5. Zmago Rus 6 3 3 44:42 3 6. Milan Jevšek 6 1 5 37:51 1 7. Janez Kenk 7 1 6 41:60 1 8. Brane Ogrin 7 1 6 27:62 1 Iz skupine izpadeta: Kenk in Brane Ogrin. V skupino C so se uvrstili: Oblak, Lov- renčič in Aleš Ogrin. Skupina E: 1. Vojislav Duran 7 7 0 63:23 7 2. Ljubo Grujić 7 6 1 58:33 6 3 Darko Horvat 7 4 3 53:44 4 4. Uroš Justin 7 4 3 49:44 4 5. Drago Vrbančič 7 3 4 53:54 3 6. Slavko Petavs 7 2 5 40:56 2 7. Sašo Arsič 7 2 5 32:60 2 8. Tomaž Obradovič 7 0 7 30:64 0 Iz skupine »E« izpadeta: Tomaž Obra- dovič in Sašo Arsič. V skupino D sta se uvrstila Duran in Grujić. Skupina F: 1. Drago Vrenk 7 6 1 56:26 6 2. Jože Prvinšek 7 6 1 57:36 6 3. Brane Šefran 7 5 2 58:34 5 4. Dejan Velkavrh 6 3 3 44:45 3 5. Vinko Kunstelj 7 3 4 45:56 3 6. Ciril Podbregar 7 2 5 48:54 2 7. Ado Šipič 6 2 4 33:42 2 8. Tone Krašovec 7 0 7 1 6:64 0 V skupino E sta se uvrstila Vrenk in Prvinšek. JANEZ MAJER Izreden uspeh Ignjatoviča Na tradicionalnem odprtem prvenstvu Ljubljanskega armad-nega območja so nastopili tudi strelci iz kasarne »Ivan Cankar«. Streljali so s polavtomatsko in avtomatsko puško in s pištolo. Najboljši rezultat je dosegel Stojan Ignjatovič, In sicer v težki konkurenci, ko je z 249 zadetki zasedel drugo mesto. Isto število zadetkov je imel tudi zmagovalec Kukić, samo da je imel Ignjatovič desetko manj. V isti konkurenci je bil Žika Petrovič trinajsti, vrhniško moštvo pa je bilo tretje. V streljanju s polavtomatsko puško je bil Milan Živanović dvanajsti, Fazlinović pa dvaintrideseti. V streljanju z vojaško pištolo pa je bil Kovač deveti, Ivanišević pa enaindvajseti. Buha je bil enajsti v kategoriji avtomatska puška, v kategoriji pištole pa je bil Barišić petnajsti, Ivanišević pa štiriindvajseti. Na koncu se je vrhniško moštvo uvrstilo na odlično osmo mesto, druga ekipa pa je bila solidna šestindvajseta. M. Arsić Stojan Ignjatovič REPUBLIŠKO PRVENSTVO V RADIOGONOMETRIRANJU S treningom do uspeha Prvenstvo je bilo v Sevnici na Dolenjskem. Kot smo že večkrat pisali, je amatersko radiogoniometriranje ena od panog dejavnosti radioamaterjev širom po svetu. Tudi v našem klubu posvečamo temu lepemu tehničnemu športu vedno več časa. Trenutno razpolagamo z nekaj skromne oprerne, ki pa se bo dopolnila že do konca letošnjega leta in bomo na naslednjo sezono bolje pripravljeni. Prvenstvo je za nas pomenilo preizkus zmogljivosti in znanja, ki smo •si ga pridobili s treningi. Z Vrhnike smo odrinili ob 7. uri zjutraj in v Sevnico prispeli ob 9.30.-(Potovali smo s kombijem, last osnovne šole »Ivan Cankar«), V Sevnici se je zbrala že večina tekmovalcev. Napetost je iz trenutka v trenutek naraščala, saj se je bližal čas pričetka tekmovanja. Ob 10.15 so pričeli žrebati štartne številke, ob 11.00 so podelili kontrolne lističe in specialke terena. Ob 11.30: prava mučna napetost: prva ekipa se je pripravila na start. Nekaj napotkov vodij ekip svojim varovancem, še zadnji pregled specialk in ob 12.00 START. Nekje, tam v gozdu, travniku, ob potoku je pred tekmovalci oddajalo 5 skritih oddajnikov, kijih morajo odkriti. Kako? Vsak tekmovalec je oborožen s sprejemnikom, slušalkami in s svojo telesno pripravljenostjo— kondicijo. Da, pozabili smo na kompas, ki tudi en od glavnih pripomočkov tekmovalca. S pomočjo kompasa vrisujejo zaznane smeri oddajnikov — orientacija. Čas je omejen — 2 uri. Na cilju, po prehojeni, pretečeni poti 6 km se tekmovalcem vpisujejo časi. Ko zadnji tekmovalec priteče skozi CILJ, se časi vstavijo v računalnik in čez kako uro se pokažejo na ekranu neuradni rezultati. Okoli ekrana se tare vseh 66 tekmovalcev in slišijo se kriki navdušenja, pa kakšen razočaran vzdih tudi. Zadnje dejanje dneva, uradna proglasitev najboljših, podelitev priznanj, stisk roke in počasi, utrujeni, a vseeno srečni, odpotujemo vsak na svojo stran, s trdnim sklepom, da se zopet vidimo in preizkusimo znanje ter moči. REZULTATI: Člani (18—35 let) — 17 tekmovalcev: PETER KOBAL 8. mesto čas 1 ura 23 min. 30 sek. oddajniki 5. Mladinci (15—18 let) — 22 tekmovalcev: BOJAN GABROVŠEK 3: mesto čas 1. ura oo min. 40 sek. oddajniki 5 PETER CELARC 21. mesto čas 2 uri 31 min. 53 sek, oddajniki 4. Skupna uvrstitev (66 tekmovalcev): BOJAN GABROVŠEK 4. mesto, PETER KOBAL 23. mesto, PETER CELARC 49. mesto. Radioklub »Ivan Cankar« VU3EIJ ZAHVALA Radioklub »IVAN CANKAR« — YU3EIJ, se zahvaljuje vsem delavcem Delavne organizacije LIKO, TOZD Primarna predelava, za izkazano pomoč. s« Tretje igre pripadnikov oboroženih sil Ob 22. decembru, dnevu JLA, organizirata ZTKO Vrhnika in Občin^ komite za splošno ljudsko obrambo In družbeno samozaščito trev tekmovanje pripadnikov oboroženih sil Vrhnike in Logatca. TekmovanP bo potekalo v štirih športnih panogah: namizni tenis, kegljanje, šah I" streljanje (avtomatska puška, pištola). Strelci bodo tekmovali 4.12. v Razorski dolini, začeli bodo ob 9. uri. VsaK" moštvo ima šest članov, za vsako panogo po dva tekmovalca. 10. 12. bo na kegljišču KK Tankist tekmovanje v kegljanju (4x100). Šahisti pa bodo igrali dan prej v Domu JLA. Igralci namiznega tenisa pa bodo pomerili 17. 12. v Partizanu na Vrhniki. M.A! OBČINSKO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Prvaki so Vrbančič, Štih in Kržič Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu je pokazalo, da je na Vrhniki za ta šporl-vedno veliko zanimanje. Vendar je imela Vrhnika pred desetimi leti moštvo, ki je tekflj' valo v tretji slovenski ligi. Splet okoliščin je povzročil, da je zanimanje zanj upadlo. OM sko prvenstvo je poskus, da se ta lepi šport oživi in spet dobi mesio, kakršno je Imel P*J desetimi leti. Zato so tudi realne možnosti. Pionirji in tudi starejši igralci namiznega tert* kažejo veliko željo, da se namizni tenis pri nas spet postavi na trdne noge. Devetn* tekmovalcev in ena tekmovalka na občinskem prvenstvu potrjujejo realne možnosti» razvoj zanimive igre. Interes torej je, potrebno se je le bolje organizirati. Rezultati — mladinci: 1. Vrbančič4 (5:2), 2. Šurca4 (4:2), 3. S. Petkovšek4 (4:3),| Srećković 0 Člani skupina B: 1. Rus 6 (7:3), 2. S. Petkovšek 6 (6:5), 3. J. Petkovšek 4 (5:5), Mesec 2 (5:7), 5. F. Petkovšek 2 (3:6). * Skupina A: 1. Štih 8 (8:0), 2. Berginc4 (5:4), 3. Ličer 4 (4:4), 4. Vrbančič4: (4:5), 5. B"* Grom 0 (3:6). Veterani: 1. Kržič 8 (8:1), 2. Srećković 4 (5:4), 3. Miklavčič 4 (4:4), 4. M. Grom 2 (2 PrvinSek2(2:6). M. AR Seja stalnega komiteja MITD 25. oktobra 1983 je ZTKO vrhniške občine organizirala sejo Stalnega komiteja Mladinskih iger treh dežel. Sestanek je bil v sejni sobi občinske SZDL. Stalni komite sestavljajo delegati Deželnega odbor-ništva za šport Furlanije Julijske krajine, Deželnega športnega sekretariata Koroške in ZTKO Slovenije. Komite skrbi za organizacijo mladinskih iger, ki so vsako leto v drugi deželi oziroma republiki. Igre so vsako leto 23. in 24. septembra. Na dnevnem redu so bile igre 1983 v Trstu, leta 1984 na Koroškem ter priprava na izdajo'knjige Deset let Mladinskih iger treh dežel. Govorili so tudi o drugih oblikah trojnega sodelovanja. Delegati Stalnega komiteja so pohvalili športnike Vrhnike in Go-narsa za lepo sodelovanje. Poudarili so, da so si ravno zato Vrhniko izbrali za kraj svojega sestanka. Po delovnem sestanku so delegati obiskali Tehniški muzej Slovenije v Bistri- ^_ M. ARSIĆJ Uspešen začetek Vrhniški košarkarji so uspešno začeli s tekmovanji v četrti skupini Druge slovenske' šarkarske lige. Najprej so v prvi igri pred domačo publiko visoko premagali lskra-ldrlL rezultatom 117:92 (47:43). V drugem srečanju pa so tesno premagali dobre igrale« stojne v Postojni. Rezultat je bil 78:77 (35:38). Odpis prispevka za zaklonišče 5. 11. 1983 je pričel veljati odlok o zakloniščih na območju občine Vrhnika (objavljen v Uradnem listu SRS št. 34-84), Občinska uprava za družbene prihodke občine Vrhnika bo vsem zavezancem, ki prispevka za zaklonišče niso več dolžni plačati, naredila odpis prispevka za čas od 5. 11. 1983 do konca leta. Občani bodo dobili obvestilo o višini odpisnega zneska v mesecu decembru 1983. OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE AVTOMEHANIKA Jože Turšič Verd, Jagrova 2 (v Janezovi vasi) AVTOMOBILISTI! Obveščamo vas, da v naši delavnici opravljamo vsa mehanična dela na voikswagnovih vozilih. Bliža se tudi zima in morda je treba vašemu avtomobilu zamenjati gume. Montažo in centriranje opravimo strokovno in takoj za vsa osebna vozila. Usluge so vam na voljo. Komisija za priznanja pri Obrtnem združenju Vrhnika RAZPISUJE podelitev PRIZNANJ OBRTNEGA ZDRUŽENJA VRHNIKA za leto 1983 Priznanja se podeljujejo za zasluge pri razvijanju drobnega gospodarstva na področju samostojnega osebnega dela, za posebne uspehe pri razvijanju in utrjevanju raznih oblik medsebojnega samoupravnega in poslovnega povezovanja samostojnih obrtnikov z združenim delom, za posebne zasluge na področju izpopolnjevanja kadrov v dejavnostih samostojnih obrtnikov ter za posebno uspešno delo na raznih področjih dejavnosti v združenju. Zvezi obrtnih združenj ali drugih organizacijah in skupnostih. Priznanja se podeljujejo posameznikom, skupinam, zadrugam, drugim organizacijam in drugim. Predloge za priznanja z obrazložitvijo sprejema Komisija za priznanja pri Obrtnem združenju Vrhnika, Tržaška 12, do 10. januarja 1984. PREDSEDNIK KOMISIJE ZA PRIZNANJA Vinko TOMŠIČ Občinski odbor Rdečega križa Vrhnika RAZPISUJE tečaj izdelovanja drobnih dekorativnih predmetov ob novem letu. Tisti, ki bi radi razveselili svoje najbližje z izvirnimi darili, se prijavite do 15. 12. 1983 na Občinski odbor RK Vrhnika, Klis C-1, ali po telefonu 752-105. Predvidevamo, da se bo tečaj pričel 19. 12. 1983 v večernih urah v prostorih OO RK Vrhnika, Klis C-l. Vsak udeleženec naj prinese s seboj svinčnik, škarje in ravnilo. Cena tečaja bo določena po zaključnem številu prijav. Vse informacije lahko dobite po telefonu 752-105. OO RK VRHNIKA OBČINA VRHNIKA OBČINSKA UPRAVA ZA DRUŽBENE PRIHODKE razpisuje dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili dveh INŠPEKTORJEV za 4-ietni mandat Kandidati morajo poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: — da imajo višjo strokovno izobrazbo ekonomske, pravne ali upravne smeri, — 3 leta delovnih izkušenj, — strokovni izpit. Poskusno delo traja 3 mesece. OBČINSKI KOMITE ZA DRUŽBENOEKONOMSKI RAZVOJ IN DRUŽBENO PLANIRANJE OBJAVLJA prosta dela in naloge za nedoločen čas ANALITIKA II. Pogoj: — višja strokovna izobrazba ekonomske, pravne, upravne ali tehnične smeri, — 9 mesecev delovnih izkušenj, — strokovni izpit. Poskusno delo traja 3 mesece. Kandidati so lahko tudi pripravniki. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjih delovnih izkušenj naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SO Vrhnika, Kadrovska služba, Tržaška 1. DISCOTEKA STOPOTEKA V HALI TIVOLI VSAK VEČER, RAZEN PONEDELJKA Barbara Žgavecz Vrhnike, Idrijska 27, opozarjam, da ne kupujete ničesar od moža Marjana, ker ni lastnik posesti. Krajane Verda obveščamo, da bodo od 1. decembra 1983 dalje uradne ure v Zadružnem domu vsak ponedeljek in sredo od 16.00 do 19. ure popoldne ter drugo in četrto soboto v mesecu od 8. do 11. ure. RK SZDL VERD OBVESTILO! Zveza telesnokulturnih organizacij prosi vse, ki so v letošnjem letu tekmovali za občinsko TRIM priznanje, da oddajo TRIM knjižice na Zvezo do 23. decembra 1983 Zaključna prireditev s podelitvijo priznanj bo 23. 12. 1983 ob 18. uri v Domu JLA na Vrhniki. ZTKO I. do 4. 12. sobota ncdclia potek nedelja .(matineja) sobota nedelja nedelja četrtek torek 6. I; ob IS I 7 SOGUNOVl SAMURAJI — jap. CS col. 20 Režija: Kirija Fukusaka. V gl. vi.: Sonny Chiba. Toshiro Mifune, Tetsuro Tauba. Avtor vojnega spektakla iz druge svetovne vojne Tora Tora je tokrat posnel zgodovinski spektakel iz daljne preteklosti Japonske: medsebojni boj dveh bratov za'oblast v šogunatu. IX SREČNI LUKEC IN BRATJE DAI.TON — Ir. barvna risanka. i (t Režija: tlenri Cruel. l/vrstna » vvestern« risanka. Obilo humorja in norčevanja i/, nezgrešljivih, najhitrejših itd. junakov Divjega zahoda. Bralci stri pov v srbohrvaščini ga bolj pozna |o kot Tatici nega Toma. PRIPOROČAMO! 20 INSPEKTOR NbRODA — Ir. barvni. 16 Režija: Claude /.idi. V gl. vi.: Michel Coluchc. Gerard Depardieu. Nerodni in smešni detektiv dobi težko nalogo, pri kateri dela zmedo levo in desno. Na koncu premaga največjega sovražnika in osvoji srce lepe in pogumne novinarke. IX POČENO OGLEDALO — ameriški barvni. 20 Režija: Guv Hamilton. V gl. vi.: ElizabethTaylor. Kim Novak, TonyCurtis, Ročk Itud-spri, Angela Lansbury, Edvard Fox. Sijajna kriminalka, v kateri gospodična Marple (Angela Lans-bury) razkriva ozadje umora v filmski ekipi. Izjemno dobri dialogi, režiser Guy Hamilton pa ima za seboj tako že vrsto odličnih kriminalk in celo enega Jamesa Bonda. PRIPOROČAMO! KAGEMUSHA - - japonski barvni. Režija: Akira Kurosavva. V gl. vi.: Tatsuva Nakadav. Tsotomu Yamazaki. Sijajen spektakel, še boljša osebna drama malega, nepomembnega prestopnika, ki so ga zaradi izredne podobnosti z ubitim vrhovnim poveljnikom preohlekli in mu ukazali, da nastopa in deluje: vojaki ne sinejo zvedeti resnice... 8. do 11. četrtek nedelja petek nedelja sobota nedelja 18 16 17 20 nedelja 10 (matineja) torek 13. 12. ob IX 15. do 18. 12. četrtek sobota nedelja petek PASJI SINOVI - ameriški barvni Režija: Blake Bdvvards. Vgl. vi.; JulieChristie. vVilliam Holden. Marisa Bcrenson, Shcllcv vVinters. Film o tem. kako se film dela. kako se priredi scenarij, da pritegne čim več ljudi in o privatnih tegobah filmskih ustvarjalcev. VZPON IN PADEC IDI-AMINA — angl.-kenijski film. Režija: Sharad Patel. V gl. vi.: Joseph Ohta, Denis Hills, Thomas Baptiste. Zanimiva politična biografija enega najhujših samodržcev — ugandskoga diktatorja Idi Amina. SE NI DOLOČEN FILM GOSJI PASTIR MATIJA — madžarska risanka, pravljica ČAS SE JK USTAVIL - madžarski film. Režija: Peter Gothar, 1981, V gl. vi.: lštvan Znamenak, Henrik Pauer, Aniko Ivan, Agi Kakassy. Izjemna filmska drama o odraščanju na Madžarskem od 1956. leta naprej, ko se je »čas ustavil«. STRtiL NI BIL IZBRISAN — ameriški barvni. Režija:. Brian de Palma, 19X1. V gl. vi.: John Travolta. Nancy Allen. John Lithgou. Film o mladem fantu, strokovnjaku za zvok. ki s svojo vztrajnostjo razkrinkava umor visoke politične osebe, ki naj bi v »uradni verziji« bil rezultat nesreče. Brian de Palma je dober Hitchco-ckov učenec in zagotovo ustvarja zdaj naibolj napete kriminalke. PRIPOROČAMO! IX ZGODBA NAVADNE NOROSTI - italijanski barvni. 20 17 20 nedelja IX sobota nedelja nedelja K) torek 20. 12. ob IX 22. do 25. 12. četrtek sobota nedelja petek nedelja sobota nedelja 20 17 20 IX 10 20 16, IX torek 27. 12 ob IX 29. 12. do i. 1. 1984 četnek sobota nedelja petek nedelja poned. 20 17 20 IX IX IX Program vrhniškega kina v decembru Režija: Marco Fencri. V gl. vi.: Ben Gazzara/Ornella Mutti, Tanva Lopert. Film, ki govori o življenjskih in pisateljskih strasteh, ki pa se izkažejo za precej uničujoče. Določeni trenutki in situacije sicer presegajo mračnost, a generalni pogled je vendarle apokaliptičen. , SMRT GOSPODA GOLUŽE — jugoslovanski film. Režija: Živko Nikolić. V gl! vi.: Ljubiša Samardžić, Savina Gcršak, Jiri Primek. Vesna Pcčaneč. Precej čudna komedija o servilnem knjigovodji iz Beograda, ki se prvič v življenju odpravi na dopust na morje. Nekje na poti ga oropajo in brez vsega se znajde v zakotni vasici sredi mentalne zalohlosti, zavisti, sovraštva. KOTORSKI MORNARJI - jug.-nemški barvni film Režija: Fritz Borneman. V gl. vi.: Igor Galo, Ulrich Tein, Aleksander Berček. Februarja 1918 je izbruhnil v Boki Kotorski največji upor v zgodovini vojnih mornaric. 40 vojnih ladij z okoli 6000 mornarji se je uprlo avstrijski monarhiji. NA NOG L, ROMI — slov. barvni. Režija: Filip Robar, 19X3. Dokumentarni film o Romih (najboljši slovenski film letos). PODMORNICA — nemški barvni. Režija: VVplfgang Pclersen, 1981. V gl. vi.: Jiirgen Proehnow, Arthur Gruncmcyer. Nemške podmornice so bile strah in trepet zavezniških konvojev. Toda tudi rustici so bili podmornicam nevarni. Tokrat gledamo, življenje na nemški podmornici, kot so ga doživljali navadni mornarji in oficirji, ki niso bili obremenjeni ž nacistično ideologijo. PLEMENITI TOM — angleška risanka Izjemen film, nagrajen na številnih filmskih festivalih. PRIPOROČAMO! ČUDNA PRIČA ZLOČINA — ameriški barvni Režija: Jonathan Sarno V gl. vi.: Nancy Snyder. Ted Leplat Zgodba je zasnovana na resničnem dogodku iz 1968 I. Pri razpletanju zapletenega zločina je policija uporabila za pomoč strokovnjaka za poiiografijo. Osumljence so zasliševali vpričo rastline, ki je bila v prosloru, kjer je bil umor izvršen, FANTOM SVOBODH — francoski barvni. Režija: Louis Bunnuel, 1976. Izjemen film za sladokusce. Mojster nadrealističnih filmov je. ustvaril enega najbolj nenavadnih filmov; sestavljen je iz cele vrste kratkih zgudh s skupno temo — svobode — ki je tudi »nadrealističen«, zelo relativen pojem. BOLNICA GROZI- — ameriški barvni. Režija: Jean Claude Lord. V gl. vi.: Lee Grant, VVilliam Statuer, Michael Ironside. Znana TV novinarka sluti, da obtožena žena ni ubila svojega moža. Ker preveč ve, jo morilec napade in rani. V bolnici, kamor jo pripeljejo, ji še naprej strežejo po živiicitju... ZOB ZA ZOB — ameriški barvni. Režija: VVilliam Gray, James Bruner. V gl. vi.: Chuck Norris, Christopher Lee. To je zgodba o policistu, ki mu ubijejo prijatelja in dekle. Nezadovoljen z uradno preiskavo se posla loti sam. Sled ga pripelje do organizirane bande, ki ima zveze visoko na »vrhu«. totek 3 ob IX 1. BLADF RUNNLR IZTRI.BIJE VALEČ— ameriški barvni. PREDPRI M1ERA Režija: Ridlev Scott. MESECA — V gl. vi.: Harrison Ford, Rutger llaner. Sean Young. PRVIČ Znanstvenofantastični film — kriminalka režiserja, ki ga po- V SLOVENIJI znamo po filmih Dvoboj do smrti in Alieu — osmi potnik. FES I* 19X3. »AVTOMONTAŽA« LJUBLJANA, TOZD KOVINARSKA, VRHNIKA, Partizanski tabor št. 1 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. samostojnega operativnega konstruktorja, 2. pripravnika z visokošolsko izobrazbo, 3. 1 PK proizvodnega delavca, kovinostnigarja, 4. 3 KV proizvodnih delavcev kovinostrugarjev in " 5. 1 K V proizvodnega delavca ključavničarja z znanjem varjenja. Pod tč. I. —višja ali srednja izobrazba tehnične smeri s 3 do 5-let-nimi delovnimi izkušnjami; pod tč. 3. — PK izobrazba ustrezne smeri ali priučen določenih del z 1 do 1,5-letnimi delovnimi izkušnjami; pod tč. 4. in 5. — KV ali PK izobrazba ustrezne smeri s 3 do 5 let delovnih izkušenj; pod tč. 3. in 4. — izmensko delo. Poskusno delo traja: pod tč. I. 70 delovnih dni, pod tč. 4. in 5. 45 delovnih dni, pod tč. 3. 35 delovnih dni. Pisne prijave morajo kandidati — skupno z dokazili o strokovnosti — predložiti v 8 dneh od objave Komisiji za delovna razmerja, TOZD Kovinarska, Vrhnika, Partizanski tabor št. 1. Prodam njivo v k.o. Blatna Brezovica (Račje mlake, na Drenovem griču). Interesenti, oglasite se po telefonu 752-539. Obveščam vse cen jene krajane iz KS Dragomer in okolice, da sem I. 9. odprla DAMSKI FRIZERSKI SALON »MAJA« v Dragomerju. cesta v Loko št. I I. Odprt je vsak dan od 8. do 20. ure v soboto od 7. do 13. ure. Tel. po 20. uri na stanovanje 219-119. Solidne cene, zadovoljivo zalogo preparatov in skrbno nego las Vam nudi dolgoletna frizerka Maja FORTUNA. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in starega ata Staneta Velkavrha se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in kolektivu I grad Vrhnika, ki so nam v tem najtežjem času kakorkoli že priskočili na pomoč, izrekli ustno in pisno sožalje, darovali cvetje in ga tako mnogoštevilno spremili na njegovi zadnji poti. Hvala pevcem za zapete žalostinke, godbi z Vrhnike, Gasilskemu društvu Stara Vrhnika in Vrhnika ter govornikoma za lepe poslovilne besede. Vsi njegovi ZAHVALA Oh prerani smrti dragega moža, očeta, sina in brata Franca Skubica se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam stali ob strani v težkih trenutkih. Posebno pa se zahvaljujemo vsem tovarišem iz zelene bratovščine, sodelavcem SOZD Integral, ZB Verd, ZŠAM Vrhnika, vsem govornikom za poslovilne besede in duhovniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu še enkrat hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ob nepričakovani smrti našega dragega očeta Islama Selemana se zahvaljujemo vsem občanom Vrhnike, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam pomagali v teh težkih trenutkih, ki jih preživljamo. Hvala vsem, ki ste ga spoštovali in imeli radi. /.ena in hčerki Notranjost farme Z lastnimi močmi - moderna farma Naloga enot naše armade je tudi z lastnimi silami pridelati čimveč hrane. Garancija za to so delovna sila, zemlja, objekti, s čimer pa prav gotovo razpolagamo. V garnizonih po naši domovini organizirajo posestva za pridelavo sadja in zelenjave pa tudi farme za vzrejo svinj, goveda. Bralce želimo seznaniti z napori pripadnikov JLA v našem garnizonu. V kasarni Ivan Cankar so veliko naredili, da bi bil vojakov obrok obogaten s hrano, ki so jo sami pridelali. Pričeli so pred dvema letoma, skromno, s pridelavo korenja. Seveda pa ni ostalo le pri tem. Naravni pogoji so bili ugodni tudi za druge poljščine. Sredi letošnjega leta so začeli graditi tudi farmo za vzrejo prašičev od 25 na 100—110 kg. Sodobna farma bi dajala možnost za vzrejo okoli 600 prašičev na leto ali okoli 60 ton mesa na leto. To je bil dovolj velik razlog, da smo obiskali gradbišče, ki je že pripravljeno sprejeti prvi »turnus« za vzrejo. Čakajo samo še tehnični prevzem objekta in nekatera zaključna dela, ki pa na funkcijo ne vplivajo več. »Objekt bo velik 37x7,5m,« pravi vojak Danilo Semič, gradbeni inženir, ki je bil vodja gradbišča. Proizvodni del meri okoli kvadratnih metrov, na katerih bomo v enem letu vzgojili trikrat po dvesto prašičev. Po njegovih besedah je cena objekta okrog 15 milijonov dinarjev, seveda novih. Vrednost vložene opreme, gradbenega materiala in dela specializiranih organizacij je okoli 4,5 milijonov dinarjev, vrednost vloženega dela pa penijo na približno 10 milijonov dinarjev. Želeli smo slišati tudi mnenje fantov, ki so pri gradnji najbolj pridno pomagali. — Lahko rečem, da sem se pri gradnji veliko naučil, — pravi Vlatko Čović, gradbeni tehnik. Posebej veliko mi je pomagal Danilo Semič. To je prvi objekt, na katerem sem delal kot prvi delavec. Prijateljstvo in tovarištvo, ki nas je tu povezalo, bomo gotovo vsi za vedno ohranili. Drugače kot Čović pa je Luka Moslavac že dolgo »v stroki«. Mizar sem že dolgo in prav nič težko mi ni bilo izpolniti naloge, ki so mi jih zaupali. Od tu bi šel rad kam, kjer bi ravno tako lahko delal v svoji stroki. Menim, da z delom v lastni režiji lahko veliko naredimo, saj ni treba odvajati sredstev za plačevanje skupnih del. Tudi Slavko Andelič, zidar, je dal pri delu vse od sebe. Svoje znanje sem lahko pokazal tudi na tem objektu. Zadovoljen sem, da sem pri tem delu lahko sodeloval, da smo skupaj napravili to, kar bo ostalo, ko bomo odšli spet na svoje domove. Pri gradnji je bilo treba napraviti veliko takega, česar z načrtom ni bilo predvidenega. Najprej so z drenažo uredili zemljišče, zgradili betonski rezervoar, potem posebni del za septično jamo, ki mora biti za zagotavljanje zdravega človekovega okolja. Z lastnimi močmi so zgradili tudi del vodovoda za napajanje rezervoarja, iz katerega bo voda s prostim padom napajala pitališče. Načrt farme je dala Emona-inženiring, po njem je ta organizacija že zgradila nekaj takih objektov in ima pri tem delu torej že veliko izkušenj. Hvaležni smo delovni organizaciji Emona, ki nam je res pomagala s svojimi strokovnjaki in tudi z opremo, pravi starešina Dragan Radovič, ki je odgovoren za gradbišče. Omenil bi še KZ Logatec in vse zaposlene v Merkatorju v Borovnici. Večina od delavcev, ki so pomagali graditi, nima ustrezne kvalifikacije, pa so s trudom in prizadevnostjo pod dobrim vodstvom zaradili objekt, vreden več kot 15 milijonov dinarjev. V prvi polovici decembra bodo v pitališče sprejeli prve živali. S tem bodo tudi oni dali svoj prispevek k ekonomski stabilizaciji v naši domovini. Obenem pa bo to zmaga za dvajset mladeničev in za njihove starešine, delovna zmaga, za katero so se trudili pet mesecev. Zmaga, ki je utrdila tudi njihovo prijateljstvo, ko se je kalila tudi enotnost in bratstvo med njimi. Predlog bi bil spisek, če bi želeli navesti vse. Spomnimo se samo tistih, ki so naredili največ: Dragan Radovič, Danilo Radanović, Pejo Repac, Duro Lopatic, Stojan Krečkovič, Dušan Peric, Branko Juri-šič, Andrej Mesec, Danilo Semič, Vlatko Čović, Slavko Andelič, Luka Moslavac, Mile Miloševič, Marnit Pirnat, Željko Bošnjakovič, Milojko Novic. Isuf Drenovci, Igor Mlinar, Mirsad Ibrič, Nuhi Šabani, Tomislav Gvozden, Janoš Birgeš, Dragan Gavriš in Naser Maljoku. MOMIR ARSIC Dragan Radovič Đuro Lopatic Danilo Samic Enajsti december Pred mano hodi smrt s korakom tihim, polaga mi na pot svoj temni prt in luč ugaša, moje cvetje vene... (Ivan Cankar) 11. december je dan, ko je umrl Ivan Cankar. Odšel je nekega turobnega zimskega dne leta 1918, malo tednov po tistem velikem dnevu, ko se je iz pretepenega, žalostnega sveta rodila svobodna Slovenija. Dočakal je dan, ki ga je sanjal in oznanjal. Oznanjal včasih tudi z besedami, ki jih ljudje niso razumeli, niso znali poiskati pravega pomena za na videz enostavnimi izrazi. Oton Župančič je to vedel in priznal: »Trpek si, Ivan, in težko mi je s teboj. S tiho prijateljsko besedo sem se hotel posloviti od tebe, a evo me samega v trpkosti. Da, kamenali smo te, za vsako knjigo posebej. In dolga je vrsta od Vinjet preko Hlapca Jerneja do Podob iz sanj, kakor je dolg križev pot od mladosti do smrti. Za vsako knjigo posebej kamen. Edino pri zadnji smo ti prizanesli, zakaj v nji • je že bila svetost one skrivnostne zarje, ki trepeče nad vsako poslav-Ijajočo se lepoto Neskončno otožni čar zadnjih žarkov na zahodu, pada- Naš časopis -- Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrhnika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčič, Jakob Su-sman, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko tehnični urednik) — Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika — Številka žiro računa: 50110-678-54000 — Telefonska številka uredništva: 751 -325 — Tisk: Tiskarna Ljudska pravi-' ca, Ljubljana, Kopitarjeva 2 - Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Uradni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka. jočega listja v jeseni. A razumi svoj narod, razumi nas vse, ki te nismo mogli razumeti. Tudi tvoji prijatelji ne vselej. Preveč bogastva, preveč lepote si usul pred nas, ki nismo bili vajeni bogastva in lepote. Sam jaz ti priznam, da stojim zmeden pred tvojimi spisi, da jih ne morem prptehtati, ne znam presoditi v celoti, kakor jih nisem mogel dostojno ceniti sproti. Kdo, ki ni bil močan in nežen in pro-nikav kakor ti, naj bi ti sledil v vseh tvojih razglabljanjih. Dobrega četrt stoletja si se boril za resnico in pravico med nami; ni je strune tako tenke i n tajne v človeški duši, da se je ne bi bil dotaknil; ni je žalosti, katere nas ne bi bil spomnil; ni ga vprašanja v naši javnosti, v katero ne bi bil posegel. Premisli, Ivan: kako naj bi ti bili sledili, kako naj bi te bili razumeli, ko si govoril nam, ki smo bili v sponah, jezik svobode. Premisli in odpusti.« Vso lepoto svobodne Slovenije je Cankar užival zelo malo časa. Odšel je kmalu, za mnoge prekmalu. Za Slovence in še posebej za njegove prijatelje je bila to težka izguba. Generacija modernistov, ki ji je pripadal, je umirala hitro. Ko je odšel še on, je Župančič dejal: »Mene obiskuje'smrt v prijateljih. Kje daleč sta že prva dva brata, Kette in Murn. Enega gnezda ptički, pevci iste pomladi! Skupaj smo se vadili peti, leteli nismo dolgo skupaj. In sedaj si odšel še ti za njima. Samotna mi postaja duša. In naš narod je vedno revnejši.« Letos mineva od Cankarjeve smrti že 65 let. Veliko in malo. Malo predvsem zato, ker nas z njim samim, z njegovo osebnostjo povezujejo njegova dela: mladostne pesmi, romani, povesti, črtice, drame iz zrelega obdobja. Bogastva tega pisanja tudi danes, po tolikih letih, še ne razumemo popolnoma. Morda ga sploh nikoli ne bomo, ker marsikatera beseda njegovih spisov dovoljuje veliko razlag. To je tisto, kar nas vedno znova terja, da beremo vsa ta dela, da ga spoznavamo. In ob tem se uresničuje Župančičeva napoved, izrečena ob Cankarjevem grobu: »Zbogom, Ivan — živel boš.« D. GABROVŠEK Vlatko Cović Luka Moslavac Slavko AndaHc MED TRNJEM IN OSATJO Kolesa pač kradejo O pomembnih stvareh odločajo pomembni organi in družba v celoti: kako moramo gospodariti, da bomo kos gospodarskim težavam, ali in koliko bomo odplačali tujini dolgov, kako bomo sanirali kakšno tovarno in zakaj ne moremo sprejeti predlaganih skupnih programskih jeder v našem učnovzgojnem programu. Preproste ljudi pa ob teh pomembnih družbenih vprašanjih skrbijo tudi drobni problemi, ki jih ni moč strniti v pisni obliki v resolucije — občinske in druge — in potlej na osnovi njih mobilizirati delovno ljudstvo za ustrezne akcije. V življenje sodijo tudi drobne nevšečnosti (kako so zares drobne, je odvisno od posameznika, ki je prizadet), za katere se navadno nihče ne briga in zato ostajajo nevšečnosti dolgo časa. Kajti pomembna vprašanja in probleme rešujemo postopoma, o teh rešitvah odločajo pomembni in modri ljudje in zato jim tudi sredstva javnega obveščanja namenjajo veliko pozornosti. Pa se ne da zares nič storiti, da bi bilo teh drobnih, obrobnih — in še kako drugače bi lahko imenovali majhne nevšečnosti — manj!? Razmišljajmo skupaj! Med pojavi, ki se v zadnjem času »bohoti« v Borovnici, je tudi »sposojanje« koles iz borovniške železniške postaje. Neidentificirani spo-sojevalci koles brez pretiranega vloženega dela na mah obogatijo za Štiri tisočake. No, malce se je že potrebno potruditi, saj morajo odstraniti s kolesa včasih kaj šibko ključavnico in bržkone tudi — ravno brez strahu tudi ne gre — kar odpeljati tuje kolo. Ta psihološka sestavina sposojevalca je prisotna morda le pri tistih, ki si kolo zares le sposodijo in ga odvržejo na kraju (oprostite, blizu kraja) namembnosti, saj gotovo razmišljajo tudi o tem, kako sedaj nekdo drugi, ki je cel dan garal v službi preklinja, ker se mora peš odpraviti proti domu, če prej seveda ne zavije od srda k Dani ali pa k Zalarju, malce poškili okrog vogalov, če je morda tam njegovo kolo, in potlej na vso jezo zgrne vase nekaj špricerjev ali pa kaj močnejšega. Čez nekaj dni mu bo morda uspelo zvedeti, da je njegovo kolo odvrženo v kakem grabnu in čaka nanj, da ga ponovno zajaše. Borovničanom in prebivalcem drugih vasi v borovniški kotlini je jasno, da so bili na delu sposo-jevalci koles. Toda le redki lastniki koles imajo srečo, da bi bili deležni akciji spojevalca. Vse preveč pogosto se dogaja, da kolo nikdar več ne najde svojega pravega lastnika. To pa daje pojavu že drugačne razsežnosti. Med nami so tatovi! Dobro »poučeni« sveto zatrjujejo, da gre za organizirano krajo, ki bi se je bilo potrebno tudi organizirano lotiti. »Pa kaj bi se ubadali s temi malenkostmi«, pravijo spet malce »razsodnejši« »mar nam je ukradeno kolo ob vseh drugih težavah!« »Presneto,« mi vsa ogorčena pravi starejša ženica pred dnevi na postaji. »Že tretje kolo so mi ukradli v zadnjih dveh letih, ne vem več, kako naj ga zaklepam in kako ravnam, da bi jim prišla na sled. Kar sama se bom lotila akcije ter ves dan dežurala. Skrita za kakšnim vogalom na železniški postaji bom opazovala, kaj se dogaj s kolesi. Madona, bom prišponala tistega, ki se bo dotaknil mojega kolesa.« Z ihto je naredila nekaj potez, kot da bi želela kar na meni pokazati s svo-jimi'zgaranimi rokami, kaj bo doživel morebitni sposojevalec ali pa tat njenega kolesa. Ne bo mu lahko, če bo ženica sama vzela zakon v roke, si mislim. Čemu bi morali zaradi tako obrobnih stvari zasedati družbenozaščitni organi, zakaj bi morali miličniki delati to, kar bo naredila preprosta delavska ženica sama? Ne, ne, saj je kraja koles le postranska zadeva našega vsakdana in kriminala, ne prizadeva našega družbenega tkiva, naših medčloveških odnosov... Rajši se ukvarjamo z bolj pomembnimi stvarmi... »Ja, ja,« pravi moj mule. »Kaj se sekiraš stari, takšno je pač življenje. Za j... kolo in peš hodi. Lažje boš razmišljal, kdo bi moral kaj narediti proti tej drobni nadležnosti.« MARJAN HORVAT Življenjski jubilej prvoborcev Ljudmile Pasetta in Antona Debevca LJUDMILA PASETTA se je rodila 14. 8.1923 v Ljubljani. Po končani osnovni šoli se je šestnajstletna zaposlila kot delavka v tovarni »Bonač« in kasneje v »Kartonažni tovarni« v Ljubljani, kjer se je povezala z naprednim delavskim gibanjem. Kmalu po italijanski okupaciji se je tovarišica Ljudmila vključila v osvobodilno gibanje. Kot članica mladinske skupine je sodelovala pri trošenju letakov, zastavic in pisanju protifašističnih parol po zidovih hiš. V jeseni leta 1941 je postala kurirka na območju Barja in sodelovala pri sabotažnih akcijah na železniški progi Ljubljana — Novo mesto. Februarja 1942 je bila sprejeta v SKOJ, maja istega leta je odšla v partizane in februarja 1943 postala član KPJ. Bila je borka v sestavi Krimskega odreda, v Notranjskem odredu, bila je sekretarka SKOJ bataljona v Dolomitskem odredu in v Šercer-jevi brigadi, namestnica komisarja bataljona v Ljubljanski brigadi, ko-misarka obveščevalne čete XV. divizije in komisarka partizanske bolnice na Češnovcu. Po zdravljenju v Italiji je v obdobju pred .osvoboditvijo opravljala dolžnost komisarke baze za repatriacijo v Trstu in po umiku iz Trsta V Ljubljani. Decembra 1945 je bila demobilizirana s činom poročnika in poslana za personalnega referenta v tovarno »Volna« v Laško Od tu je leta 1947 odšla v Beograd v OZNO in leta 1950 v Zvezni sekretariat za zu nanje zadeve, kjer je ostala do upokojitve leta 1979 V tem času je; opravljala različne funkcije na področju državne varnosti, od administratorja do svetnika v sekretariatu in v ambasadi v Rimu in na Dunaju Po upokojitvi se je z možem preselila na Vrhniko Sedaj je članica Domicilnega odbora Dolomitskega odreda. Za zasluge v NOB in povojno delovanje je prejela naslednja odliko4 vanja in priznanja: red za hrabrost, red dela s srebrnim vencem, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red republike z bronastim vencem red bratstva in enotnosti s srebrnim vencem in red zaslug za narod S srebrnimi žarki. Leta 1976 je dobila Zvezno plaketo varnosti. Trm Predsednik občinske skupščine je z družbenopolitičnim aktivom občine priredil sprejem za jubilanta, spomeni' carja Antona Debevca in Ljudmilo Pasetto in jima v imenu občanov zaželel še nadaljnjih uspehov. ANTON DEBEVEC se je rodil 23. 11. 1923 v Ivanjem selu, občina Cerknica. Pred II. svetovno vojno je končal trgovsko akademijo in bil že takrat povezan z naprednim mladinskim gibanjem. V SKOJ je bil sprejet leta 1941, v Komunistično partijo Jugoslavije pa leta 1942. Takoj po okupaciji Jugoslavije se je povezal z narodnoosvobodilnim gibanjem na Rakeku in v Ljubljani. Marca 1942 je s skojevci odšel v partizane, kjer je bila ustanovljena Rakovška četa. Boril se je v bataljonu Milana Zidanška, in kasneje v bataljonu Ljuba Šercarja. Od konca leta 1942 do osvoboditve je opravljal pomembna politične funkcije v organih KPS, nazadnje je bil sekretar Okrožnega komiteja KPS za zahodno Primorsko. Do leta 1953 je opravljal različne vojaške in politične dolžnosti in je rezervni podpolkovnik JLA. Na čelo delovne organizacije Industrija usnja Vrhnika je stopil leta 1962. Ves ta čas je bil družbenopolitično aktiven. Bil je sekretar Občinskega komiteja ZKS, član Medobčinskega sveta, član republiške konference ZKS, republiški poslanec ter člafl Izvršilnega odbora GZS. V dveh desetletjih odkar vodi delovno organizacijo je Industrija usnja Vrhnika napravila velik razvojni korak. Iz takratnega podjetja s 660 zaposlenimi delavci, podjetja brez izoblikovane poslovne in razvojne politike in podjetja, ki je zašlo v hude gospodarske težave, se je IUV razvila v trdno DO z 2600 zaposlenimi, ki jih k zastavljenim ciljem vodi dolgoročno zasnovana poslovna politika. Osnovna značilnost poslovne politike, ki jo je izoblikoval tovariš De-bevec, je trdna, dolgoročna usmeritev proizvodnih programov v izvoz na konvertibilno področje. Nenehne izboljšave, stalno izboljševanje produktivnosti dela so omogočile, da se je IUV že ob koncu šestdesetih let uspešno vključila v mednarodno delitev dela. Dosledno vztrajanje na dolgoročni razvojni In poslovni usmeritvi; temelječi na izvozu izdelkov, je omogočilo, da je IUV postala najvecj' proizvajalec usnja v Jugoslaviji; po obsegu proizvodnje oblačilnega usnja iz svinjskih kož največja v evropskem in svetovnem merilu; največji izvoznik usnjene konfekcije v Jugoslaviji in največji izvoznik na konvertibilna tržišča iz usnjarske in usnjarsko-predelovalne panog8 Jugoslavije. Za svoje dosedanje delo je dobil naslednja odlikovanja ozirorn** priznanja: red za hrabrost, red zaslug za narod s srebrnimi žarki, red zaslug za narod s srebrno zvezdo, red bratstva in enotnosti s srebrni"1 vencem, red dela z rdečo zastavo in red republike s srebrnim vencerft Leta 1972 je prejel Kraigherjevo nagrado, leta 1976 pa občinsko pri*',] nanje Plaketo pisatelja Ivana Cankarja. Ob dnevu mrtvih je bila na borovniškem pokopališču o" j obnovljenem spomeniku padlim žalna svečanost. . Sredstva za obnovo spomenika je prispeval Občins* |^.„A odbor ZZB NOV. Tokrat o varovanju okolja Ne mine dan, da ne bi slišali novice o zastrupljanju voda, ozračja, umir *j gozdov. Vse premalo se zavedamo nevarnosti,ki jih v naše življenjsko in 1 okolje prinaša sodobna tehnologija, uporaba kemičnih preparatov v ino rj in kmetijstvu. Da bi zapolnili te vrzeli in opredelili odnos do varovanja o* 1 naši občini bo ta aktualna problematika predstavljena v okviru teme o ra< ško-biološko-kemičnem orožju in zaščiti pred njimi v okviru obrambne samozaščitnega usposabljanja delovnih ljudi in občanov. ' v kraj" 0° »čoVrt Usposabljanje bo potekalo v prvih mesecih prihodnjega leta skupnostih in nekaterih delovnih organizacijah. * od ei