Štev. 23. Poitnlna v državi SHS paviMIrtn«. V Ljubljani, dne 9. junija 1920. Leto XXXIII. Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhult ritko s rado ob !. uri zjutraj. — Ceaa m« J. 15 K na loto. — Za NemSIlo 1S L — Za Ameriko la drug« tu|« držav« 30 K. Poiaa«za« itevlik. «• prodajajo po 50 vinarjev. opUt la doplii «• poilljajo: Uradalitra .Domoljuba*, LJubljana, Kopitarjeva ulica. — Naročnina, r.klamacij« ln inieratl pat Upravalltva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Boj proti draginji. Ko je pred nekaj meseci prevzela državne posle Protič-Korošccva vlada, tedaj je Domoljub opozarjal, na kakšno pogorišče je prišla nova vlada. Zakaj ministri prejšnje liberalno-socialistične vlade, so pač zastopali kapitaliste, liberalci zato, ker je ogromna večina kapitalistov v njihovi stranki, socialisti pa zato, ker je njihova stranka vedno našla ravno pri kapitalistih največjo oporo in ker so bili socialistični ministri sami kapitalisti (Kristan, Korač). Uvoz in izvoz je bil tako urejen, da so kapitalisti, verižniki deiali ogromne dobičke, drli tujce in domačine, da je v nebo vpilo. Država ni imela pri tem nobenega dobička, pač pa je imela na vse kraje vedno večje stroške. Ni čuda, da je bilo končno te vse na tem, da državni voz docela obtiči v blatu, iz katerega ga nihče več ne bi potegnil. To je čutila tudi iibe-ralnosocialistična vlada, zato je odstopila in prepustila državno krmilo spretnejšim rokam radikalca Protiča in dr. Korošca. Žc ob nastopu njune vlade smo poudarjali, da bo treba kolo draginje, ki se je z vso brzino vrtelo in vleklo draginjo navzgor, polagoma ustaviti in Sele potem ga zasukati v nasprotno smer. To se je tudi zgodilo. Dasi je šla draginja še vedno navzgor, naša valuta pa navzdol, vendar ni bilo več tiste vratolomne naglice. Prejšnja vlada je izprevidela zlasti, da bo treba denar tam iskati, kjer ga je dobiti. Pri verižnikih in pri izvozu. Zato je uzakonila davek na voj ne dobičke in uredila uvoz in izvoz. Dr. Korošec je znatno zboljšal železniški promet in razdirajočemu komunizmu zastavil pot. Rekli smo takrat, da se bo moralo to čez nekaj mesecev poznati, da se bo moralo kolo draginje ustaviti in se zasukati v nasprotno smer. Sedaj se je to res zgodilo. Protič in Korošec lahko danes gledata na velike sadove svoje politike. Predvsem je padla cena banaškemu žitu, ki so ga tudi slovenski kmetje morali drago plačevati. Toda to bi bilo samo polovičarstvo, ki bi končno tudi tistemu našemu kmetu škodovalo, ki ima kaj odvišnega žita. Glavno je, da se cena našega denarja zviša in da pade ccna tudi tistim izdelkom, ki jih mora naš kmet kupovati, predvsem manufakturi, Zakaj naš kmet bo tudi sam rad znižal cenc svo- jim pridelkom, kakor hitro bodo cene njegovim kupljenim potrebščinam nižje- Z Belgrada se poroča, da se je tudi to sedaj začelo. Cena našega denarja se ja nepričakovano zelo dvignila, dolarji, lire franki, leji, marke itd. so prav znatno padli, po tujih državah je zavladalo velikansko popraševanje po našem denarju, v Belgradu se je ccna manufakturi znižala za 80 odstotkov, sladkor je padel od 32 dinarjev na 20 in med belgijskimi verižniki je nastal pravcati polom. Držali so blago v svojih prodajalnah in ga gnali kvišku, sedaj pa so se odjemalci zjedinili, nihče več nič ne kupi, in tako morajo cene navzdol. Menda bo v Belgradu v kratkem napovedanih 150 bankrotov. Pri nas se znižane cene še ne poznajo, ker imajo trgovci še zaloge, ki so jo namenili drago prodati. Zato bi bilo tudi pri nas pametno, da bi ljudje za nekaj časa opustili vsako kupovanje tistih potrebščin, ki jih mora kmet nakupovati po raznih manufakturnih in železnih trgovinah, Vlada je zasukala kolo draginje v nasprotno smer, ljudstvo pa naj pomaga, da se ne bo ustavilo, temveč vedno hitreje vrtelo. Hitro padanje tujih valut pa najbrže nima samo vzroka v omenjenih dejstvih in v letošnji dobri letini. Govori se, da imajo tu vmes svoje prste razni tuji špekulanti, ki bi radi na ta način cene našega žita čimbolj znižali in bi ga potem nakupili za svoje države in sicer proti poznejšemu plačilu v našem denarju. Ko bo treba plačati, bi skušali zopet tujo valuto hitro dvigniti in bi s tem prišli do cenega žita. Če se jim to posreči, je vprašanje. Naša nalo- Ža je, da boj proti draginji, ki vse ubija, rezobzirno nadaljujejmo. Pogovor v vlaku. »Domovina«, glasilo dr. Žerjava in zaupna prijateljica »samostojnih« je prinesla pod gornjim naslovom ostuden članek, kjer na nečuven način napada naše žene, Marijino družbo, duhovščino ter sramoti na satanski način naše verske svetinje. »Samostojni« bero ta zavijanja, verjamejo in širijo laži po krčmah, vagonih in vseh javnih prostorih. Kjerkoli je nai človek, naj ne molči! Pogumno naj se postavi za našo stvari Resnica je bila, je ia bo vedno nad krivicol Če so nasprotniki glasni v svoih lažeh, natolcevanjih, moramo biti še glasnejši! Povejte hujskačem, da niso sami na svetu. Zato naj vedo, kaj govorel »Domovina pravi, da je »pogovor v vlaku« resnična dogodba. Iz celega članka pa je razvidno, da je bil »pogovor v vlaku« (I) do besede in vejice pretuhtan r uredništvu »Domovine«. In kdor pozna urednika Milana Pluta in njegov slog, bo lahko uganil, koliko resnice je na celem članku in kdo ga je »doživel«. Navesti pa hočemo drug pogovor t vlaku, ki se je vršil dne 29. maja od Škofljice do Grosuplja med bloškimi in nekun velikološkim samostojnežem na eni strani in pristašem SLS na drugi strani. Zateld se je takole; Samostojneži Včasi smo kaj politizirali, g. K I Pristaš SLS: Tudi sedaj. Pa volitve bodo kmalu. Samostojnež: Zdaj smo mi ne vrhu. Pristaš SLS: To bomo šele videli. Kdor visoko leti, nizko pade, Samostojnež z Blok: Spov nice pojdejo sedaj v muzej. Pristaš SLS: Kam boste pa potem k spovedi hodili? Samostojnež gleda najprej skozi okno, potem pa pravi: Spoved je za ženske,za druge ne I Pristaš SLS: Dovolite gospod, da Vam v par stavkih dokaže'm, kakšno bu-dalost ste zinili. Torej spoved je za ženske,, pravite. Spoved pa je verska ustanova. Vera pa je ali resnična, ali napačna. Ako je resnična, potem je spoved za vse: za moške in za ženske. Nihče ni vendar taka brezpameten, da bi se branil resnice- Ako pa je vera napačna, potem ni ne za inožke, ne za ženske. V prvem slučaju ste krivični napram možkim, ker jim odrekate pravico do resnice. V drugem slučaju pa ste krivični napram ženskam, ker jim privoščite neresnico. Ali eno, ali drugo! Spoved je torej za vse: za možke in za ženske, ali pa za nobenega I Po teh besedah je samoistojnež osramočen gledal skozi okno. Drugi pa so začeli kričati, koliko gorja da so že povzročili duhovniki. Pristaš SLS jih je pozval, da naj pridejo z dokazi na dan. Samostojnež, doma z Rašice je začel praviti nalo o ne« ll kem župniku aa Dolenjskem in ga grdo sramotil. Pristaš SLS vzame nato notes in Svinčnik v roke, da si vse besede zapiše, 0, tedaj je bilo pa vsega konce! Pogunuii samostojnež ni vedel in ni hotel vedeti o dotičnem župniku prav nobene večl Se svojega imena ni hotel natančno povedati. Zakaj? Ker je vedel, da svojih trditev d-vilno-pravno nikdar dokazati ne bi mogel. ObrckovalciJ Izmišljajo si is gobezdajol Ljudstvo jim pa verjame I Notes v roke in svinčnik, ljudje/ 0, kako hitro bodo tiho! Stvar se jc gibala potem še naprej, toda glavno je na papirju. Danes pribijemo samo to: Pravijo, da niso zoper vero. Po vseh shodih se hlinijo-Njihovi pristaši pa govor« naravnost zoper spoved in verol Kdor hoče boljših doka-«ov, ta ni, da bi šel med nami. •Domovini , -Kmetijskemu Hshi« iu »tem sainostojnežem pa kličemo; Nehajte j Iccami, župniki, farovškimi štalami itd. Hd in priznajte enkrat javno, ako ste možje; Dol z verol — Vse Vaše delo je en sam dokaz, da mislit« tako. Le povedati nočete. Vse one, ki še verjamejo samostojnim puhlim besedam, pa pozivljemo, da naj iz-spregledajo sedaj, ko je tričetrt na dva-anjst, sicer bo prepozno! S« mi pletejo bič se ii, svojim otrokom in narodu. Zakaj! Gorje onemu, ki je odpadel od Gospoda svojega Boga! Bodi luč v Vaših srcih. Ljubljana, 5 junija 1920. • France 2užek, Draginja. (Dalje.) Težave v železniškem prometu. Vojska je silno uničila tudi naše ielez-akc. Pred vojsko je prišlo aa 1 km proge v Sloveniji povprečno 10 vagonov, danes prideta samo še 2. Če bi uii imeli železniški promet tako urejen kakor pred vojno, bi mi Imeli lahko sedaj belo moko morebiti po 3 do 4 krone kilogram ali ceneje. Zakaj? V septembru 1919 je bilo v Slavoniji naprodaj dovolj pšenice polK20vdolK60v kilogram. Toda pšenice ni bilo mogoče spraviti v Slovenijo, ker naše zadruge, naš Žitni zavod in trgovci niso mogli dobiti na razpolago vagonov. Ob času, ko je bil dr. Korošec minister prehrane, a« je dovoljevalo n. pr. ljubljanskemu Žitnemu zavodu, gospodarskim organizacijam, da so poelale v Slavonijo cel vlak s svojimi uslužbenci, ki so nakupili živil, jih naložili v vagone in spremljali vlak nazaj v Slovenijo.* Ko je pa nastopila vlado demokratsko-iocialistična skupina je železniški minister ;»epovedal pošiljati vlake iz Slovenije v * To je bilo potrebno radi pogostih tatvin, ki so se sicer dogajale na železnicah. I udi je bilo treba v mnogih slučajih na Hrvatskem podkupiti železniške uradnike, da 0 da li vagone na razpolago, in železniške uslužbence, da so mogli z vlakom zopet >riti nazaj. Več takih slučajev so opisali lasi poslanci brez razlike strank v javnih ejah narodnega predstavništva. 21 Slavonijo, češ, da se dela s tem škoda, če hodijo vagoni prazni iz Slovenije tako daleč. Posledica je bila, da je pri nas živil zmanjkalo In se cena dvignila, pri kmetih in veleposestnikih so pa nakupile ogromne množine žita razne bogate banke. Pri nas ni bilo svoj čas sploh dobiti moke, ljud)e so se nastavljali za kruh kakor med vojsko, cene moki so pa seveda rastle. Ko je železniški minister v novembru 1919 irvl-del svojo zmoto, so bile cene pSenid žc tako visoke, da sc je smatral srečnega, kdor je mogel kupiti v decembru 1919 kaj več moke po 6 do t K kg. Ko sc jc pričel sredi aprila 1920 štrajk železničarjev, je tudi takoj drugi dan štraj-ka zrastla cena moki nulerici pri nekem trgovcu za 3 K pri kg", od 16 na 19 K. (Ta slučaj pripoveduje J. Jovan v članku: »Skrajni čas je«. — ^Slovencc« z dne 18. aprila 1920.) Tu vidimo posebno jasno, v kaki zvezi je draginja z rednim, oz. nerednim poslovanjem železnic. Tisti železničar ki hoče zmanjšati draginjo, naj ne štrajlca, ampak gleda n& to, da bo želcznica dobro funkcionirala. Ftanjo Ncubauer: Soparni dan. Solnce prisije in zopet s« skrije, polni klasovi zor£, tam nad goro pa ne poje škrjanček, tam se oblaki goste. Trava je zrasla visoka in zrela, pridi jo, fantič, kositi s Rad bi pokosil jo, ali čez travnik tok je povodnji razlit « V tihi kapelici deva cvetoča, •krila pred ognjem sopar, moli za žito, za mrvo, za kosca, venča Marijin oltar. Posvet o pašnikih. Poverjeništvo za kmetijstvo je sklicalo na dan 7, maja t. J. posvet z nalogom, najti način, kako bi se popravile krivice, katere so se zgodile painim upravičenccm-živinorejccm pri odvezi in uredbi zemljiških bremen ra podlagi ccs. patenta iz leta 1853. Posveta so sc udeležili poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan, kot vodja zborovanja, glavni poverjenik ministrstva za agrarno reformo dr, Lukan, načelnik gozdarskega oddelka deželne vlade dvorni svetnik Rustia, referent deželne komisije za agrarne operacijc vladni svetnik v p, Detela, krajni komisar za agrarne apera-cije na Kranjskem dr. Vrtačnik, krajni komisar za agrarne operacije na štajerskem dr. Spiller-Mys, tajnik Slov. kmet. družbe inž. Lah, bivši glavni ravnatelj Slovenske kmetijske družbe Gustav Pire ter strokovnjaki glavnega poverjeništva za agrarno reformo, gozdarskega oddelka deželne vlade in poverjeništva za kmetijstvo. Po kratkem pozdravu in poj&snjenju enketine naloge od strani vodje zborovanja, poroča krajni komisar za agrarne operacije na Kranjskem dr. Vrtačnik o zgodovinskem razvoju lastninske pravice ln zemljiških bremen glede gozdov ki plani« o izvrševanju ces. patenta Iz leta 1853 g]c. de odveze in uredbe služnostnih pravic in o sedaj veljavni zakonodaji, osobito o ?? konti iz leta 1911, po katerem je mogoči, nova uredba, toda le na podlagi pravo, močnih odlokov bivših odveznih ln urcc?" benih komisij. Poudarja, da je šla po tej odvezi in uredbi pašnih služnostnih pravic živinoreja posebno v naših gorskih kraji!-,, kjer je navezana v prvi vrsti na planinsko pašo, nevzdržno rakovo pot. Vzrok temu je to, da se planinska paša vedno manjša, ker se pri odvezi ln uredbi zemljiških bremen ni zadostno oziralo na interese živinorejcev, marveč se j« predvsem ščitil gozd in lov in so se gozdi od tedaj tako zarastli, da so izginile lepe stare planine in ž njimi živina na njih. Treba bo aajli vsestransko zadovoljiv izhod iz tega po!o-žaja, da se pomore hirajoči n; ši živinoreji in obvaruje tudi interes splošnosti na ohranitvi čim obsežnejših goidov. Razvije se nato živahen razgovor, tekom katerega navaja glavni poverj, min -strstva za agrarno reformo dr. Lukan, da se žc izdeluje v Belgradu zakonski načrt o preuredbi segregacij (t. j. servitutne oc-veze), ki pa ni uporabljiv za naše razmere in bo treba izpcslovati, da sc uvažujeje pri tej rešitvi tudi naši odnošsji. Predlaga rešitev tega vprašanja v tre'i stopnjah; Začasno bo dalo poverjeništvo za agrarno reformo v sporazumu s pove rjeništ vem za kmetijstvo prikladne dele veleposesto v najem kmetovalcem v pašne svrhe, ka kor hitro bodo izvoljeni agrarni odbori p" deželi, kateri se bodo pozvali, naj stavijo tozadevne predloge po krajevnih potre-bab. Pozneje bo izvesti zakonito preurei!-bo odveze služnostnih pravic ter v zadnji stopnji isto združiti z končno izvedbo agrarne reforme. Pri tem naj velja pravile, da pristna gozdna tla ostanejo gozd. za planinske pašnike pa naj se v."Grabijo k ona zemljišča, ki £o prikladna za paše ter dovoli slednje le za toliko živine, kolikor je more dotična planina v rtsnici pre-rediti. Načelnik go/.darskega oddelka dvorr; svetnik Rustia poudarja, da pripoznav;: potrebo kmeta-živinorcjca po pafl in tudi o paši v gozdu, toda le tam, kjer se ni ati škode za gozd. Po njegovem prepričanju bo vsekako mogoče doseči sporazum med interesi gozdarstva in kr.ietov-živino-rejcev, ne da bi se uničevali gozdovi. Poverjenik Jan naglaša, aa je najbolj pereče vprašanje razširjenja pašnih pravic glede gozdov verskega zaklada, ker so nekatere občine prišle vsled pogozdovanja ob vso planinsko pašo Glavni poverjenik dr. Lukan meni, da 30 ob dobri volji činiteljev, ki imajo v rokah gozdno upravo, gotovo mogoče priti do zadovoljivih uspehov ter predlaga, naj se naroči komisiji za agrarne opcracije, da skliče zastopnike gozdne erarske upra-ve in upravičence k pogajanjem. Po daljši debati, v katero so posegli še generalni ravnatelj v pok. Pire, ki poudarja posebno velike krivice, katere so se zgodile kmetom, ker so bile odvezne komisije v rokah Nemcev, vladni svetnik Jetela in navzoči strokovnjaki, sklene en-keta osvojivži si v glavnem predloge glav- aega poverjenika za agrarno reformo, da predlaga sledeče postopanje: V vseh primerih, kjer zahtevajo upravičenci novo uredbo žc urejenih služnostih pravic, se uvede tozadevno postopanje podlagi zakona iz leta 1918. pri komisarju za agrarne operacije. Če zahtevajo preko ugotovljenih služnostnih pravio upravičenci poprave krivic, Vi so sc jim zgodile v prvotnem postopanju obrne naj 3e krajni komisar, a) čc gre za zasebna veleposestva, na ■•lavnega poverjenika za agrarno reformo, bo razmotrival in upošteval utemeljene fclje upravičencev, b) če se pa gre aa državne domene ali pa posestva verskega zaklada, na gozdno ravnateljstvo, ki bo zahtevam ali ugodilo v lastnem delokrogu ali pa povzročilo odločitev ministrstva za šume in rude v Bel-»radu. Poverjenik za kmetijstvo zaključi zbo-•ovanje z željo, naj pomorejo vsi činitelji, ia postanejo naše gorske pokrajine slo-cnska Švica. Iz Kmetskih Zvez. ŠMARTNO PRI LTTUL Okrafaa Kmetska sveža priredi v nedeljo 2 junija dopoldne po sv. maji t Društvenem dom« shod. Obenem bo L redni občni zbor okr. Kmetske zveze la sestanek Kmetijske zadruge, kjer se bo podalo poročilo o stanja in razvoju tukajšnje Kmet. nabavno ia prodajne zadruge. Zadruga obstofl pol leta. a je dosegla žc velike uspehe. Tistim, ki bi radi na račun kmeta zlahka bogateli, zlasti nekaterim lesnim trgovcem |e pogledala na prste in jim precej cmešala račune. Skušalo ii spodkopati veljavo, spravljalo o »drugi vedno nove laži med liudi. Svetufemo nai se ne trudilo preveč. Še s« vam bodo mešali računi. Kmetje pa, ki nočete biti molzne krave vaših dosedanjih izkoriščevalcev, pridite v nedeljo i t. m. na shod, da spoznate svojo glavno pomočnico v vašem trdem gospodarskem boju. Razgled po svetu. JuflOsSavfta. j Jugoslovansko-italljanska pogajanja *c na željo italijanske vlade začno dne 15. julija. j Vove norčanica. »Narodne No vino« prinašajo vest, da se v kratkem uvodejo raznobarvne novčanice od 2 do 100 para in od enega do pet dinarjev. Na vsaki izmed teh novčanic bo napis v enem izmed treh j ugoslovanskih narečij. j Pogajanja c Avstrijo. V Belgrad sta dojla dva odposlanca avstrijske vlade, da pripravita trgovski dogovor ■ našo državo. j Proti židom, ki so sc čez mero u gnezdili na zagrebškem vseučilišču in ki so povsod najhujši komunistovskl voditelji, «> nastopili zagrebški dijaki. Od vodstva vseučilišča zahtevajo, da se sme sprejeti samo gotovo število Židov in ti morajo biti naši podaniki. j Stroga kazen. Radi komunistično vstaje v Subotici jc izročenih sodišču 168 obdolžencev radi voleizdaje. j Starci fitrajkajo v Belgradu žc osem tednov. Lastniki tiskaren so si hoteli po- magati na ta način, da so zaCell prirejati teCaje, na katerih naj bi se 12—14 letni otroci priučili za silo tiskarskim ln knjl-goveškim dolom. Ministrstvu za socialno politiko so nato stavci poslali resolucijo, v kateri zahtevajo, naj tiskarnarjem prepove to postopanje. AVSTRIJA. Priprave za volitve. Avstrijski državni kancelar dr. Ronner Je v narodni skupščini napovedal novo volitve za jesen. Stranke se Že pripravljajo za volilni boj. Krščanska socialna stranka je objavila poziv na zbiratijo duševnih ln gmotnih sil. Kot svoj program označuje pravo svobodo, enake pravico za vse, mir ln red v državi in deželi, varstvo pošteno pridobljenega premoženja in lastnine, zdravo vzgojo mladine ln povzdigo produktivnega dela. Kakor je razvidno Iz poziva, so krščanski socialici nadejajo, da bodo že topot porazili socialne demokrate. Boroevičov pogreb. »Tasespoetl« poroča očividec, da je bilo na Boroevlčevcm pogrebu v Cclovcu komaj petdesot oseb, med temi veliko ententnih častnikov v službenem zastopstvu. Goljufiva je slava sveta! Zaradi neznosne draginje, ki vlada v Avstriji (še enkaat dražje kot pri nas) so se vršile v Gradcu krvave demonstracije. Ženske so se navalile na razne stojnice (stante) ter vse razdejale. Pomagali «o jim moški. Napadle so tudi orožništvo, ki se je branilo s streli. Pri tem je obležalo 7 mrtvih ifi 23 težko ranjenih, s CEHOSLOVA&KA. Ločitev Cerkve od driav* s« zdi češkim svobodomiseicom prva potreba. Zato so predložili narodni sooialteti načrt ločitve Cerkve od drŽave in sicer čisto po francoskem vzorcu. Cerkev je treba oropati vsega imetja: Cerkva, ustanov, keli-hov ln monštranc, potem pa jo bacnitl na cesto, brez dohodkov in brez pomoči. Cisto svobodomiselno. Slovenski svobodomiselci so istega mnenja in »Domovina« bi od veselja skakala, če bi moglo v naši državi do kaj takega priti. MAŽARSKA. Podpis mirovne pogodb«. S težkim srcem so Mažari v Parizu 4. junija podpisali mirovno pogodbo. Trdno upajo, da je ne bo treba izvršiti. V znak žalosti so isti trenutek v Budimpešti zazvonili vsi zvonovi, vos promet je obstal, vse prodajalne, zabavišča in gledališča so ostala ta dan zaprta. Komnnlstovska Jeza na Mažaro je velika, ker so se Mažari naveličali njihovega nasilja ln ropstva in se jih otresli. Mednarodna komunlstovska zveza namerava izdati na vse prometne delavce po svetu ukaz, da naj ustavijo vsak promet z Ma-žarsko, pri železnici, pošti in brzojavu. NEMČIJA. Volitve za državni zbor no se vršile 6. t. m. Obenem so se izvršile volitve za bavarski deželni zbor. Izid dosedaj še ni natančno znan, razen na Bavarskem, kjer so narastli zlasti glasovi katoliške ljudske stranke, ki bo najmočnejša stranka, veli- ko pa je izgubila kmetska stranka in socialisti. RUSIJA. Kmetska vstaja jo izbruhnila v južni Rusiji. Bila je krvavo udušena. Ubitih j« na tisoče kmetov in mnogo vasi razde* janlh. Iz ene strahovlade v drugo. Kakor jO znano, je vstopil v boljševiško armado tudi bivši carski general Brusilov. Vesti iz Rusije pravijo, da postaja Brusilov od dne do dne bolj priljubljen in da ni iz* kijučeno, da bo po zmagi nad Poljaki poverjen z vojaško diktaturo. Sovjetski mo« gočnjakl imajo pred njim strah in zato skušajo vzbuditi zanimanje javnega mnenja tudi za druge generale. Čudno, kako se kolo časa vrti. Brusilov, Ljenin in TrockiJ, pa zopet Brusilov, enkrat na na vrhu, enkrat pod kolesi. Carski strahovladi sledi proletarska, tej zopet vojaška. Tedenske novice. Politične. p »Kmetijska družba mora biti kme> tova,« kliče »Kmotijski list«. Bravot Zato smo pa mi volili kmota Jana za predsed* nika, nasproti kandidatu »Kmetijskega lista«, Gustavu Pircu, ki je gospod. Li brez skrbi bodite, samostojni, Kmetski zveze bodo že poskrbele, da bo Kmetijska družba vedno v rokah kmetov, no pa S rokah samostojne gospode. p Hrvatska ljudska stranka je imela to nedeljo dne 6. X. m. veliko zborovanja pokrajinskih svetov ljudske stranke vseh hrvatskih dežela. Slovence je zastopal minister dr. Korošec. Poslanci 60 poročali 0 delu in organizaciji ljudske stranko. Govoril je tudi dr. Korošec. Pri volitvah je bil izvoljen za načelnika Hrv. Ijudslt« stranke Stjepan Barič. Sklenilo se je tudi« da se bo ustvarilo enotno načelstvo Hrv« ljudske in SLS. p Dostojnih duhovnikov ne napada »Kmetijski list«, kakor sam pravi. Do* stojni duhovniki pa so po mnenju »Kme^ tijskrga lista, vsi tisti, ki mimo puste, dal liberalni strup samostojno kmetske go« e pode razkraja naše kmetske vrste in jtat zastruplja src« z versko brezbrižnostjo. p Novega sovražnika za nafio državo Je odkrila liberalna »Domovina«. To j« rimski papež, ki je, kakor pravi »napo« vedal vojsko Jugoslaviji«. Njegova arma« de s številno artilerijo se Ce bližajo slovenski meji, papeževi aeroplani ropotaj* v zraku in grozijo r bombami, papeževo vojno ladjevje blokira našo državo. Lakota je pred durmi. Čez par dni bo milijonska papeževa armada zavzela LJubljano, pred Betgradom kopljejo strelske jarke, Bosna je vBa prepletena z žicami. p Kako socialisti vzgajajo otroke. Pred več dnevi so časopisi poročali, kako so italijanski socialdemokrati izrabljali bedne dunajske otroke, ki so jih starfl poslali v Italijo na rejo, v svoje agltacij-ske namene. T« revne in lačne dunajske otroke so celo peljali pred puške karabl-nerjev. Sedaj, ko so se ti otroci vrnili na Dunaj k starSem, poroča dunajsko časopisje, kake so socialdemokrati dali vzga- jati te otroke v Italiji. Z Dunaja sta se odpeljali z otroci v Turin kot nadzornici so-cialdemokratični dami. »Nadzorovali« sta otroke Čisto po socialdcmokratično-židov-«ki maniri. Obema je bilo to »nadzorovanje« le pretveza za brezplačno zubavno potovanje po Italiji. »Nadzorovanje« cele spalnice sta prepustili 13 letni deklici, dami pa sta noč in dan hodili povsod drugod, le pri »nadzorovanju« otrok jih ni bilo! Za »duševno vzgojo« otrok je šel v Italijo še socialdemokrat Miksch. Ta je otroke vzgajal na ta-le način: Raztrgal jim jc seboj princšenc rožne vence ter jim pobral molit\enike. Mesto večerne molitve so morali otroci zvečer peti socialdemokratu pesem. Denar, ki so ga otroci prejemali, sta jim odvzeli obe židovki ter zanj nakupili rdečega papirja, iz katerega so morale deklice delati cvetlice za tu-rinsko socialdemokracijo- Otroci so se vrnili iz Turina podivjani, da jih starši skoro ne poznajo več. Tako vzgajajo socialdemokrati mladino. Pri nas razširja ravno to podivjano socialno demokracijo »Ljudski glas« s svojimi »Kmetsko-delavskimi zvezami«. Matere in očetje, če vam je kaj na srcu bodočnost in sreča vaših otrok, zaprite svoja vrata temu pohujšanju. Domače novice. d Zahvala. Bog povrni prav obilo vso dobrohotnost in ljubezen, ki ste mi jo o priliki moje 701ctnice izkazali posamezni ver-.iki in razna društva, posebno naši Orli in vse Marijine kongregacijc. Močno so me ganila in še bolj razveselila poročila o premnogih molitvah za me opravljenih in pre-številnih svetih obhajilih za me darovanih. Prosim Boga za posebno milost, da ostanete stanovitni, do konca >:a potu krščanskega prepričanja in krščanskega življenja. — Pozdrav in blagoslov sporoča vsem udani Anton Bonavcntora, škof. d Regent pride v kratkem v Zagreb In v Ljubljano. d NaSe časopisje zopet lahko dohaja v zasedeno ozemlje. d Ljudje božji, ne skrunite vendar Gospodovih praznikov! Vojska nam je zapustila marsikako slabo dedščino, med temi je gotovo očitno ena najslabših javno, očitno prelamljanje 3. božje zapovedi: Posvečuj prazniki Vsled velike stiske in pomanjkanja moških delavcev je Cerkev dovolila za gotove razmere tudi hlapčevska dela ob velikem poletnem delu, a ti vzroki so tanes odpadli in dovoljenje Cerkve ne velja več. ra vendar vidimo, kako se je polotil na več krajih ljudij duh lakomnosti in upornosti proti Bogu, da delajo v petek kakor v svetek. Iz Št, Vida pri Ljubljani nam poročajo, da je neki Zorman iz Šiške spravljal seno z večjim številom delavcev ln delavk ravno na praznik sv. Rešnjega Telesa. Zve-ličar je šel mimo v slovesnem sprevodu, nekateri šišenski pogani pa so pokriti in menda tudi s kletvicami v umazanih ustih, izjavljali pred vsem ljudstvom, da ne verujejo nc v Boga, ne v vraga. — Tudi sicer se dajo mnogi zapeljati, da spravljajo ob nedeljah seno, da klcpljejo kose, pripravljajo vozove, gredo po kupčijah, dasi je za vse to določen pondeljek in vseh 6 dni v tednu. Ljudje božji, imejte pamet in pomisli te, da si s takim očitnim roganjem proti 3- božji zapovedi, le grozno škodujete na časnem premoženju in večni sreči. Dne 19. sept. 1846 se je prikazala nebeška Kraljica na hribu La Salette dvema pastirccma Maksimu Girand in Melaniji Calvat in jima jc mej drugim govorila v imenu najvišjega Gospoda; »Sest dni sem vam dal za delo, sedmega pa sem pridržal zase in tega mi nečete davi.« In s solzami v očeh je izjavila Mati Božja, da nc more več držati nazaj desnice svojega Sina, ki je pripravljena, da udari po grešnih ljudeh, ako se ne uklonijo. Kmetovalci! Posvcčujmo Gospodov dan vsak v svoji družini, vplivajmo pa tudi na soseda, da ga bo spoštoval. Ako skruni-mo praznik letos, ko nam je Bog tako na debelo blagoslovil letino, kakšen izgovor bomo imeli, ako nam pošlje maščevalec 'naših hudobij v kazen za to točo, sušo, močo, ogenj ali makari kobilice, ki so toliko škodovale v Črni gori in Hercegovini? Nikar se ne izgovarjajte: »Škoda se mi dela pri senu, moram iti na delo.« <— Bila je žena, ki je prišla k gospodu župniku prosit dovoljenja, da bi smela v nedeljo spraviti seno domov. Gospod ji pravi; »Saj ni nobene sile, vaše seno ni v nevarnosti.« Žena pa je silila in rekla; »Vi torej hočete, da se moje seno popolnoma konča?« . •. Titti večer še je ležala žena na mrtvaškem odru... Njena duša je bila v večji nevarnosti kot njeno seno. Bratje! Mi kmetje vendar nismo tovorne Živali, ampak smo ustvarjeni po Božji podobi. Nimamo samo zemeljskih potreb in grobih želja mesa, ampak imamo tudi potrebe duše in plemenitejše hrepenenje srca; ne živimo samo ob kruhu, ampak tudi od vere, od molitve in ljubezni. Zato ne delajmo samo za hrano, ki mine, ampak posvetimo en dan v tednu tudi hrani, ki ostane v večnem življenju. Kaj vam koristi, če »te delali v nedeljo hlapčevsko delo? Ko boste morali iz sveta, boste pustili za seboj zemljo, kakršna je, tudi mrvice ne ponesete s seboj . In če se zagledate z vsem srcem v to zemljo, kako težko vam jo bo zapustiti I Naš prvi cilj je, da gremo k Bogu; samo za to smo na svetu. Kmetovalci, ne bodimo kužki, ki letajo za vsakim, ki jim požvižga! Zjutraj, kaj ne, si pobožno pri sv. maši, kmalu na to ali pa popoldne si pa ti in otroci in slu-žinčad pri delu na travniku. S kakšno črno slepoto smo udarjeni, ko podajamo eno roko Bogu, drugo pa molimo svetu in obetamo obema svoje srce, Kako te bo težilo na smrtni postelji seno, ki si ga spravljal na nedeljo, kako ti bo rezala srce kosa, na kateri je sviral po tvoji krivdi na praznični dan peklenšček svojo škandalozno, škripajočo pesem d Tobak te je zopet podražil. Tako je sklenil g. finančni minister. d Vsi y Kmetijsko družbo. Kmetijska družba je ogromne važnosti za napredek našega kmeta. Zato naj ne bo kmeta, ki ne bi bil njen član. Članarina znaša-samo 16 K in zato dobivaš izvrstno urejevanega »Kmctovalca«, ki ti nudi silno veliko nQ učnega v vseh kmetijskih strokah. Plačati moraš članarino že ao 30. junija, sicer ni maš glasu pri prihodnjih volitvah. Pla£„j pri domači podružnici, ' d Na Krko! V nedeljo 20. t, m, ob 3 uri popoldne prirede Orli in Orlice iz ViS-nje gore javno telovadbo na Krki. Sporedi Ob 3, uri litanije; govor g. predsedn. S, K, S. Z, g. Mazovca o potrebi izobrazbe, jav! na telovadba, srečolov, prosta zabava Vabi se vsa krščansko misleča mladina ij bližnje in daljne okolice. d Ali se ženska res nima pravice vtikati v politiko? Ta poljubna in razumljiva knjižica je ravnokar izšla. Naj je ne bo Slovenke, ki je ne bi čitala. Obravnava vprašanja, ki ne segajo samo v politiko, temveč globoko v žensko mišljenje in živ ljenje. Naroča se pri »Kerkovi prosveti* v Ljubljani, Poljanska cesta 4. Stane 2 K, po pošti 2 k 40 vin., društva, ki jih naroče čez 10 izvodov, imajo 10"» popusta, od 50 izvodov naprej pa 15/5 popusta. d Umrl je na Vrhniki trgovec Karel Mayr v 76. letu starosti. Bil je rodora Nemec, a je vedno delal v procvit vrhniške občine in podpiral slovenska društva. S\o-jega sina je vzgojil v slovenskem duhu. d Opozarjamo, da poteče v najkrajšem času rok vlaganja prošenj za sprejem gluhonemih otrok v tuk. državni zavod za gluhoneme za prihodnje šolsko leto po razglasu v Uradnem listu od 11. maja t, I, Prošnje naj se nemudoma vlože pri za-vodnem kuratoriju. d Na Triki gori pri Novem mestu bodo 4. pobinkoštno nedeljo t. j. 20. junija t. 1. praznovali 3001etnico, odkar je sezidana prijazna tamošnja romarska cerkev. Slovesnost sc bo praznovala na ta način: 19. junija v aoboto ob 6. uri zvečer (po stari uri) bo na gori pridiga in pete litanije; nato spovedovanje. Naslednji dan bo ccrkveno opravilo ob 6. uri, 10. in 2. uri >opoldne. Ob 1J, uri bo zunaj cerkve ve-ik tabor žena in deklet. Zboro\anje bo priredilo šentpetersko izobraževalno društvo. Nastopilo bo več govornikov in govornic. Novomeško tretjeredniško okrožje >o ta dan imelo svoj slovesen shod v ccr-kvi. K redki slavnosti se vabijo Marijini častilci od blizu in daleč; če le mogoče, naj pridejo že v soboto popoldne, d Politični katekizem ali kaj mora vsak državljan vedeti o politiki, je dovc-zan in je na razpolago v tajništvu SLS, Jugoslov. tiskarna, IL nadstropje. Cena 6 k, za 20 izv. skupaj po 5 k, izobraževalnim društvom po po 4 k 50 vin. in poštnina. Knjiga je velezanimiva. Podaja natančne informacije in z jasno lučjo seka v noč politične breznaČensti. Vsak naš somišljenik naj jo kupi! Dajte jo nasprotnikom v roke! Naj jo bero in izpregledajo! Kulturna društva naj jo naroče več izvodov skupaj. V zadnjo gorsko kočo mora ta brošura! Temo je treba presekati z lučjo! Vsaki pošiljki priložimo položnico, katere naj se naročitelji koj poslužijo. Politična orientacija je predpogoj razumevanja današnjih prilik. In to podaja v polni meri knjiga ^Politični katekizem«. Pristaši! Segajte pO knjigi! d Služkinje, ki Jičejo v Ljubljani službe, naj se zglajijo pri poselski posredoval- niči v Alojzijevišču na Poljanski cesti, ,Tam je na razpolago okrog 40 služb. Ta posredovalnica je edina, ki jo upravljajo same služkinje. Tu dobe dekleta najboljše »lužbe in še druga potrebna pojasnila. Priporoča se, da prinese s seboj priporočilo g župnika ali Sak< naše organizacije, d Toda je dne 29. maja potolkla polje v šentvidski fari na Dolenjskem. 6koda je ogromna. d Vtonile t Krki, Sv. Rešnjega Telesa popoldne so se ftlc v Krko kopat 201etna .Verbič Terezija, 191etna Ižanc Frančiška ter 14 letna njena sestra Jožefa, vse iz lentjernejske fare, pa so vse tri vtonile! Kolika žalost za starše! V teku 17 let jih je na ta način Krka samo iz te farc že sedem požrla. d Samomor. Na praznik sv. Rešniega Telesa so našli v Ljubljani pod Rožnikom obešenega železničarja Kaiola Jareša, ki je doma iz Češkega. Pol leta je bil zaposlen na tukajšnji južni železnici. Obupni čin je baje stori!, ker jc zaigral velike , vsote denarja. d Obsojeni so bili pred ljubljansko poroto vlomilci, ki so svoj čas vlomili v zavod v. Stanislava v Št. Vidu in odnesli veliko vsoto denarja. Dobili so France Kosič 8 let, Janez Vodopivec 9 let, Alojzij Moržek 6 let in Josip Fcrletič 6 let težke ječe. d Umrl je v Drtiji pri Moravčah mladenič Franc Orehek. Bolezen, ki mu jo je povzročila vojska, fta je mučila nad poldrugo t to ter ga ie v najlepši mladeniški dobi po-žila na mrliiki oder. Bil je večleten naročnik in marljiv čitateli naših časopisov, Pogre-lalo ga bo svetišče Matere božie na Drtiji, čigar lepoti je posvečal posebno skrb, za njim »alujejo reveži, katerem ie bil dobrotnik v življenju. Lahka mu žemljica! d V Rajhenburgl V Rajhenburgu se vrši dne 20. junija velika orlovska slavnost. Da sc bo ta slovesnost kolikor mogoče sijajno izvršila, zato potrebuje tukajšnji odsek podpore in sodelovanja drugih bratskih odsekov. Vsled tega se obračamo do vseh bratskih odsekov celjskega, obsavskega in drugih bližnjih orlovskih okrožij s prošnio, da pridete dne 20. junija polnoštevilno v Kajhenburg. Naznanite prosm, bržkomogoče, koliko članov in članic ae udeleži te slovesnosti; poročajte natančno Število vseh udeležencev iz posameznih krajev, da zamoremo za vse preskrbeti skupni, cenejši obed. Bratski odseki in društva, ki posedujete društvene zastave, prinesite seboj zastave. Porabite to lepo priliko in si pridite obenem ogledat prekrasen Marijin dom v slovenskem Lurdu. . Gospodarska obvestila. — Gospodinjski tečaj v Mostah pri Ljubljani otvori Kršč. žensko društvo v piostorih ljudske šole v Mostah; Sprejmejo tc dekleta od 15, do 20. leta, ki prineso seboj zadnje šolsko izpričevalo, založe 20 kron za kurivo ter podpišejo obveznico, da oskrbe lastno ftprovizacijo. Vsaka druga udeleženka naj bi imela lastni šivalni stroj s seboj. Pouk se prične, kakor iiitro je prijavljenih 12 učenk in se bo vršil brezplačno vsak delavnik od 7, ure zjutraj do |7. ure zvečer. Koncem tečaja se vrši izpit, Pri sprejemu imajo prednost dekleta iz Most. Prijave sprejema šolsko vodstvo v Mostah. g Bosnapaata. Kmetijska družba oddaja kot nadomestilo za modro galko Bosnapasto aii Bakreno pasto Bosna za škropljenje trt. Modre galice družbu ni dobila v tisti množini, kakor jo Je kupila, vsled česar si mora pomagati z nadomestilom Bosnapasta, ki je enakovredno sredstvo kakor galica. Uporaba je Se bolj preprosta kakor pri galici, ker ni treba dodajati apna, in zmes vzdrži več časa nego galična brozga- Natančnejša navodila o uporabi in učinku se dobi pri družbi. Razentega je v 8. številki letošnjega »Kmetovalca« na strani 87. v spisu »Kako moramo škropiti proti paležu ali perono-spori« opisana raba tega sredstva, Bosnapasta se oddaja v sodih po 50 in po 100 kg po ceni 14 K za kg. Za vsak sod se doplača 20 K. Naročiti jo je takoj 1 g Preveč žita. Ministrstvo trgovine in industrije objavlja: Ker se obeta dobra žetev in vsled naglega padanja cen na svetovnem trgu so se pojavile pri nas velike količine živeža, ki so jih zadržali kot rezervo. Da se olajša trg, je začasni finančni odbor sklenil, da pripravljalni odbor sre-dišne zadruge za račun te zadruge izvozi do 4000 vagonov pšenice, do 15.000 vagonov koruze in 10.000 prašičev. Ječmena in fižola sme zadruga izvoziti v neomejeni količini do konca tega meseca. g Neobdavčena kuha žganja. Poslanca Jugoslovanskega kluba dr. Hohnjec in dr. šimrak sta posredovala v finančnem ravnateljstvu radi neobdavčene kuhe žganja za lastno porabo na kmetih. Dobila sta odgovor, da bo v najkrajšem času predložen zakonski načrt, po katerem bo razdeljena kuha žganja na tri kategorije s 4, 3 in 2 stopnjama. Družine po kmetih, ki imajo do 5 članov bodo lahko svobodno in neobdavčeno kuhale žganje in sicer z 1 stopnjo en dan, z 2 stopnjama dva dni in s 3 stopnjami tri dni- Družine z 10 člani bodo smele kuhati z 1 stopnjo dva dni, z 2 stopnjama tri dni, s 3 stopnjami štiri dni. g Prijava golosekov in prebiralnih se-cenj. Izšla je naredba dež. vlade, da mora vsakdo, ki namerava posekati 1 hektar gozda do golega, ali če bi s sosednim že do golega oziroma ne dovolj pogozdenim gozdom tvorilo 1 hektar, političnemu oblastvu, Istotako če namerava kdo na 1 hektarju izvršiti prebiralno sečnjo. Naznaniti je treba za pomladne in poletne sečnje v januarju in februarju, za jesenske in zimske pa meseca avgusta. ^ g Naredbo za promet z usnjem je izdal hrvatski ban sporazumno z deželno vlado za Slovenijo- Ustanovi se centrala pod imenom »Derma, zavod za promet sa surovim 1 gotovim kožama kao zadruga« s sedežem v Zagrebu, člani te družbe, ki se osnuje po določilih trgovinskega zakona, bodo vsa podjetja, ki se pečajo s predelovanjem in strojenjem kož v svrho na-naljne prodaje. Kdor se ne prijavi, ne dobi surovih kož. Izvoz kož in usnja iz Hrvatske, Slavonije in Medjimurja je prepovedan. Izšla je hkratu naredba, ki prinaša maksimalne cene. Maksimalna cena za kože (goveje) znaša 28—36 K. Suhe kože dobe 2-4 višjo ceno- Telečje kože (sveže) 38—42 K, suhe 24 več. Svinjske kože 12 do 18 K za 1 kg, suhe dvakrat več. Sku-povalci, v to pooblaščeni, smejo za prevzemanje, soljenje in predajo na postaji računati 7% od kg surove kože. Določene so tu cene za usnje. Navajamo samo glav« ne: črna teletina 270 K, rjava 290 K za kgj kravine 235—«50 K, podplati 100 K, krui poni 205 K, vratovi 130 K, notranjkl (tabai niče) 180 K, usnje za opanke 150—170 K* konjsko usnje 190 K, svinjine 210 K. Tri govci na debelo smejo računati 6 % višj$ cene, na drobno 20 v kosih 10 % več.. g Nove carinske pristojbine za izvoz iz naše države so v gospodarskem oziru velevažne, vsled česar navajamo sledeče glavne postojanke: Carina za izvažanje Žita, moke in mlevskih izdelkov znaša Cd dinarjev za 100 kg; za krompir 10 dinar-i jev; za govejo živino živo komad 1000 francoskih frankov; za zaklano 200 francoskih frankov; za žive svinje za komad 800 dinarjev; za zaklane 600 dinarjev za' 100 kg; za žrebeta in konje za komad 1000 francoskih frankov; za mast in olje za 100. kg 350 francoskih frankov; za volno in vol-, nenc izdelke 2000 dinarjev; za kože za 10Q. kg 700 francoskih frankov; za premog in prirodno olje 100 c/o vrednosti; za hmelj ia sladkorno peso za vsakih 100 kg 100 dinar-, jev; za gosi in purane 15 dinarjve za ko* mad; za kokoši in race 8 dinarjev za komad; za klavne konje 350 francoskih fran* kov za komad; za gnjati, klobase in kon* 6ervirano meso za vsakih 100 kg 500 francoskih frankov; za špeh za 100 kg 1000 di-< narjev; za ovčje, kozje in svinjske kožo 700 francoskih frankov za 100 kg; za drva od kubikmetra 10 dinarjev; oglje 50 dinarjev za 100 kg; za okrogel les 20 francoskih frankov za kubikmeter; za stavbeni les 7i do 20 francoskih frankov; za vino 100 dinarjev za 100 kg; za vosek 1000 dinarjev za 100 kjf. Izvoz teh predmetov jc dovoljen le tedaj, ako je odvfšna množina in se morejo ti predmeti plačati v frankih, dolarjih, pezetah, nizozemskih goldinarjih ln v lirah. g Kmetsko poselsko vprašanje v AV» atriji. V Avstriji, kjer imajo zadnji čas moclern zakon za mestne hišne uslužbence, za kmetijske posle Se niso ničesar storili. Tu dobivajo dekle in hlapci Se vedno: prejšnje plače t. j. od 100 do 20fl K na leto, S tem seveda posli niso več zadovoljni, ker si s celo letno plačo ne morejo več ku» piti niti par čevljev. »Grazer Volksblatttf piše, da je rešitev kmetskega poselskega vprašanja nujno potrebna. Da ne bodo: mali in srednje kmetje preveč prizadeti, naj se plača kmetskim poslom uredi tako, da se denarni prejemkf zvišajo za dvakrat do trikrat, razen tega naj so prepusti vsa* kemu poslu nekaj zemlje za pridelavo la* nu ln drugih pridelkov za lastno porabo ter se mu da v last eno in dve ovci. Izve« sti se mora pa tudi brezpogojno socialna zavarovanje kmetskih poslov. g Padanje cen t Franciji. Semena, stročni sadeži, sočivf«, kakor tudi olja in kopra so padle v ceni, Istotako je padel v ceni kakav, kavčuk, usnjeni izdelki ki kože, ker je le malo povpraševanja po tem blagu. g Valute, Dolarji 83—85, avstr, krone 55—57, bolgarski levi 175—180, carski rublji 170—180, čehoslovaške krone 220— 230, francoski franki 700—0, nemške marke 247—250, rumunski leji 202—205, ifa< lijanske lire 550—0, Dopis. KOPRIVN1K V BOHINJU. To so bili t e nns vse praznični duerl V minulem tednu. Najprej s pripravami za spre-jtm novih dveh zvonov, potem pa ob sprejemu Istih, ko to ju pn^e jalT vozniki iz Savečcz Gor c in 1296 m visoko ležeči Mrzli Studcncc na Koprivnlk in potem, ko smo tako napeto pričakovali vsi, da nam prrio zapojeta svojo mogočno pesem. Na Krizevo pa m naše zeg-name, s« it kar trlo budi doma«h in tujih v m okoli mate, pa lične cerkvice in t radostjo v srcu ia očeh posluSalo c; in vabeči glas. Zakaj lepo, i:elo as v.emata s prejšnjim bronastim v glasovih mole (erce (lis — a — d. Kakor fe g. livarski mojster Franc Torkar trdil, so prve vlili te v ten glasovih. On se je kot naš goijuškl rojak posebno potrudil, da jn je pod spretnim vodstvom g. ing. vili tako blagoglasno. Reči morr.ino. zvonova delata čast njemu kakor tndi Savski tovarni, ki se v tej stroki trudi dati na'boljše lz rok. — Da pa ju Ima/no — so preskrbela dobr» srca in radodarne roke naših iupljanov vseh brez izjeme, ki so se tako f.bilo izkazale. Tudi denar h prejšnjih dveh ('1052 kroa) smo porabili v to. V zvoniku sta in daleč na okoli se slišijo, lepo ubiani vri trije oznanjajo božjo čast — pa tudi hvalijo daro-alce. PREDOSLJE PRI KRANJU. Dne 2. msja je bila pri nas lepa ccrkvena slovesnost, posvečenje treh novih železnih zvonov. Pozdravijalo ih je nad 40 mlajev in brez Števila vercev. čeprav niso bronasti, fih je Ijndi tvo sprejelo z nepopisnim veseljem. Stali so uekal nanj kakor trideset tisoč. Tudi po-druovečane oči v cesarja in je skle> nila -svoje roke is zgolj spoštovanja do njega — in pa iz hvaležnosti do Boga ... Res fc bil prav dobra starina Tokajcc, toda ne, ne viuo( to je božja milost. Predvčerajšnjim je opolnoči omahoval po sobi ob njeni roki, ker ni mogel-do sape, danes pa govori, da dunajski nad-Škoi ne more ltpše na leči... Na tihem je zajokala, višja dvorna dama se ie namrdala ter ji je podala robco, da «i posuši solze. Cesar je vnovič izpregovorll; »Midva oba, sultan in jaz, se lahko dolgo in kruto vojskujeva, to ie nedvomno. Reklo »e mi je, da vaš gosj>od lahko čez noč spravi na nojje dvestotlsoč janičarjev. Jaz lahko v nekaterih dneh zberem dvojno vojno silo; kakšni pa so moji vojaki, po vidite tukaj.« Z žezlom jc pokazal na korenjaško postavo Henrikovo in je nadaljeval: »Ta-le mladenič, štajerski patricij, poveljuje šestim kompanijam. Tri od teh so spodaj na dvorišču. Če vaš sultan hoče mir, naj ga ima, toda če bo še nadalje kalil mir, napadal moje gradove in moje trdnjave, še nadalje moril mojo nedolžne podanike, kar se je doslej žal že premnegokrat zgodilo, potem nočemo biti prijatelji ž njim, marveč bo kmalu stala na mejah armada takih mož — Henrik Hendel, stopi semkajl« ,. Z lahnim in krepkim korakom je stopil Henrik pred cesarja. »Henrik Hendel,« je rekel cesar Matija, ► sedaj si štajeiski stotnik, toda, hočem te postaviti na čelo še drugim četam. Si- h upas poveljevati jim in fih voditi v boj proti vaškemu sovražnik«?« Henrik Je potegnil met k nožnice Id Je vzkliknil: „ . »Vale Veličanstvo naj me pokliče, kadar hoče, vodil jlb bom proti vsakemu sovražniku, ponoči in podnevu, dokler bo le kapljica krvi v tem srcu.« Na Henrikovo prisego je nalik mogočen jek zagromelo sto glasov: »Da, mi gremo, gospod Henrik, le vodite nas, če kliče cesar, gremo za vami podnevi in ponoči.« Cesarju so se veselja iskrile oči in med rdečimi ustnicami so se mu svetili zobie. Na glas »e je zasmejal: »Dobro Je. Tako je "ra Turki so s prsti gladili svoje brade; Ize-tova čeljust pa je hlastula; Oj, ojl Nič ni 6 koncem armade — kaj so proti tem bojevnikom. ki tako ljubijo svojega gospoda, naši ja-itlčarii. ki služijo lamo za denarl Nič, nič, »Prepuščamo vašemu gesjkodu, da si izbere mir ali — v pogubo svojih in mojih dežel — vojsko. Moja moč bo v vojski rastla, njegova bo pa pešata. Naj si to vzame k srcu. Hočem mir, toda ne za vsako ceno; tega mi ni treba. To je moja volja tako gotovo, kakor gotovo mi Bog pomagaj.« Turki so priklanjali svoje glave ter so pred bKski, ki ao prihajali s cesarjevega obraza, poveiali svoje oči. Ahmet Kiaja, visokorastel Sirec, ki mu je brada visela globoko doli na prsi, je popro m'l za besedo; govoril je z lepim, zvenečim glasom: »Jaz, nepremagljivega cesarskega veličanstva nafpokorneiši služabnik in velikega sultana zvesti odposlanec, izjavljam ob vznožju svetega is strašnega veličanstva, da se bom zvesto potrudil pri svojem gospodu, da ga pregovorim za mir. To že danes lahko povem, da {e njegovo veličanstvo sultan že naročil spisati pergament, ki pod svojim pečatom nori mir. V dokaz zato njegovo veličanstvo sultan prosi vaše cesarsko veličanstvo, da sprejmite darove, ki smo iih seboj pripe- Sali na Dunaj v palačo vašega veličanstva; est konj najplemenitejše krvi z njihovimi strežniki, šest hrtov redke vrste, ki ie že skoraj izumrla, vrhutega prinašamo šest izbranih skled.« Na njegov migljaj je velik zamorec razgrnil preprogo nred prestolom; Kiaja je postavil zlate sklede eno za drugo na preprogo m je obenem govoril: »Tukaj je bezoar, kralj vseh strupov, naj Alah in njegov prerok dasta Cesarju tako moč, kakor jo hna to najplemenitejše vseh zdravil: tukaj sta bizam in mošus, ki pome-njota sladkost cesarice, vzvišene soproge krščanskega cesarja; tukaj je jantar, ki ga izme-tava morje, in pomeni, da sta zemlja in morje podložna cesarju, sinu Alahovemu; tukaj je balzam iz Meke, našega najsvetejšega kraja, ker vzvišeni cesar, četudi kristjan, nikdar ne preganja drugih ver, ker vse prihajajo od Boga; tukal je iiovica z Lemna, umetno žgana in čudovito slikane,~ ter pomenja cesaričine čednosti; tukaj je preproga, toliko let, o krščanski cesar, ki boš hodil po njej, naj ti Alah podeli, kolikor Je biserov na njej, naj jih bo •M« Matija je poredno pogledal svojo lepo gospo in je rekel: »Sto let, Vam je-li všeč?« Cesarica 9c mu je vsa srečna nasmehljala. Toda samo za trenutek je Matija poka-Sal, da ljubi svojo čudovito lepo soprogo; zopet jc samo krali ln vladar sveta. Vesel je image, ki jo je z ostrino svoje besede in s krasoto svojih junakov izvoieval nad sinovi Vzhoda in ozirajoč se na darove ob svojih nogah pravi: »Sporočite gospodje, sultanu mojo cesarsko zahvalo. Upam, da bodo njegovi darovi poroštvo še večjih darov, ki jih bova oba dala najinim narodom, ko med nama ne bo nobenega sovraštva več, ko bova po osemnajstih ■rvavih vojnih letih v miru vladala vsak svoje narode, on na vzhodu, jaz pa na zahodu. Ahmet Kiaja, ponesite Vašemu gospodu per-gament, ki ga Domo spisali z lastno roko, na katerem bodo zapisani vsi pogoji miru, toda« -— cesarjeva postava ie rastla in oči so se mu volj bliskale kakor florentinski demant v kroni — »če bo ie kdaj silil Vaš gospod moje katolttke podanik«, * prestopijo k turški veri, kar se ie i« večkrat zgodilo. da ne govorim o drugih krivicah in grozodejstvih, potem mu vrnem vs« darove ln mu jih pošljem nazaj v njegov grad, in naj ga zapirajo želez-na vrata; toda ne pošljem jih pO takemu dečku, kakor je ta-le vaš. ampak po tem-le možu tukaj, po mojem štajerskem stotniku. Potem pa na) Vaš veliki gospod gleda, katerega junaka naj pošlje, da se bo boril z mojim junakom.«1 (Dali«.) Vsaka hiša, v kateri je kak član Kmetske zveze, mora imeti ,Domoljuba", kmetsko glasilo Vsak neorganiziran kmet škoduje moči kmetskega stanu. Zato vsi v Kmetske zvezei Muči Vas glavobol? Zobobol? Trganje v udih? Malo FeTlerjeveg^ pravega Elza iluida in odpravljene so bolečine! 6 dvojna tih aH 2 veliki špecijalni steklenici 36 K. Fellerjev Elza mentolni črtnik en komad 4 K. Želodec Vam ni v redu? Nekaj pravih Fellerjevih Elza-krogljicl Te so dobrel 6 škat-liic 18 K. Pravi balzam 12 steklenic 36 K. Prava švedska tinktura 1 velika steklenica 15 K. — Omot in poštnina posebej, a najceneje. Eugen V. Feller, Stubica donja, Elza trg it 16, Hrvatska. C. Modna In manuUkturns trgsvlna lisnka PRAPROTNIK. Sv. Petra cesta 29, Ljubljana, priporoča veliko izbiro blaga za možke in ženske obleke, platna, cvilha, satinasle odeje v roaličnlh barvah, možke srajc« z odprtimi in navadnimi ovratniki, zelo trpžno blago od IC 160'— dalje. — Moderne b«l« in pisane bluze po K HC-, 110'—, ženski predpasniki, otroške obleke«, razno perilo domačega izdelka, nogavice, vse po jako nizkih c«nak. — Naročila sc izvršujejo točno, razpošilja sc proti povzetju. lil« se za graščino na Gorenjskem h konjem dober zanesljiv starejši HLfVPEC '>0D' 'n njerejc vajen. Ponudbe z označbo zahtev naj se pošljejo na upravo tega list« pod „gra!Jina" 2189. Semensko a|do črno In sivo oddaja proti zameni ia lepo plenico Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska ccsta ste r. 3&J Učenca za kovaško obrt •prejme tako) Franc Flciidunaoii, kovač y Mengšu. Starejša žena zdrava ia snažna i« sprejm« za varstvo «aolctncga otroka k družini Prane Pogačnik, Sp. Šiška it. 91. zavarovalnine ln denarne pofil- ljatve ter druge gospodarske in premoženjske tadeve urejuje Gospodarska pisarna Dr. Černe, Ljubljana, Nitiloiieeva 6 (f.!«fska possittiriea) telef. 37 ERJAVEC & TDRK trgovina z železnino pri »ZLATI LOPATI" prajo Mamine rschmidt (M8*tefs«nj Ljubljana, Valvasorjev trft It. », — nasproti Krit stisk« corfcve. — AAAAAAAAAAaAAAAAAAAAAA A A . Stran 23» Lepo zdravo istrsko brinje ima že v zalogi tvrdka Km.t * KomP, Ljubljana. Gosposvetska cesta žtev. B.___ Zveza lesom tum »um v prednja razne izdelke suhe robe obode, rešela, rele, Skale, kosišča, grablje in dr. Ker zbira zadruga imenovane izdelke od svojih članov, je blago solidno in po zelo zmerni cent. Za zeleno krmo priporočamo sledeča semena: gralioro čisto «11 pomešano z ovsom po K 4-2d kg, lečo za krmo po K 4'GO kg., grah za krmo po K 3-20 kg., Sever & Komp., Ljubljana, AVolfova ulica 13. Dobro izvežbane sodarske pomočnike ter sodniške vajence sprejme Fr. Repič, sodarski mojster, Ljubljana, Trnovo. Sprejme se samostojen dobro izvežban sa zelenjavo, tudi lahko ženska, najraje če je kak begunec z Goriškega. Stanovanje in hrana v hiši, plača po dogovoru. Osebne ali pismene ponudbe notclu „»l©tt« v Ljubljani. Imate bolečine? V lica? V celem telesu T Vas muči glavobol? Trganje po dih ? Trpite na reumatlzmn in (jihto? Sle se prehladi-11? Ne morete spa l? Niti delali ? Ste nervozni In preveč občutljiv za mrzli zrak? Poizkusite vendar PeHer-jev pravi Elzafluldl Čudili se bodete 1 Občutili bodete čuv.3tvo zadovoljnostll Ke-šenl ste bolečin in hvalite Fellerjev Elzalluld kot dobrega prijatelja v hudih dneh. G dvojnnllh alt 2 veliki specijalni steklenici . „„ . , 30 K- Zagorski sok proti kažlju in prsnim bolečinam, 1 steklenica C K. Va» 2e'odeo nI v reda ? Trpita na počasni prebavi? Slabem apeUlu? Rabile milo, zanesljivo odvajajoče sredstvo? P1, Aiai? bodete zadovoljni, ako samo poizkusite Felerjeve prave Elza-krogljlcel Te so res dobrel 0 Skatljic 18 K. Želodec okrepču-joča Švedska tinktura, 1 velika steklehica 15 K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 36 K. Lahko ie naročile I Fellerjev Elza-mrčesnl pra-Sek, 1 vel. škat-lja 5 K. Zobne kapljice, ste-klenicaiK —v. Očesne kapljice 4 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečino ln srbečico, lonček 10 K, -' ~ 8 K ceneje _ donja, Eizatrg it II, Hrvatska. ■ «oCna Irancovka v steklenicah po In 22 K. Omot tn noitnlna posebej, a nal-ejel Eagen V. Pehar, lekarnar, Stable, Primešaj krmi Mastin enkrat na teden eno pest. Ob pomanjkanju krm« ko se uporabljajo nadomestllna sredstva za krmila pa se primeša dvakrat nateden Prs^ek Mastin, diotetično sredstvo, ra živino, je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, a ia-rizu v Rimu in na Duna;u. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusilo, in pa ponovno rabijo. 5 zavojev praška Mastin zadostile za 0 meseccv za enoga praSička «11 vola. ' Ako se Mastin pri vas v lekarnah ln trgovinah ne dobi, potem go raročite po požli. B zavojev Maslina 3050 poštnine prosto na dem, Msziio sopar gar|a (nnftomazllo) uniči pri ljudeh in živini, garje, lišaj, srbečico, kožne bolezni, izpuščaje, Ne smrdi ne maic perilo. 1 lonček 6 kron. Po poŠti 12 kron 50 v. Lekarna Trnk6czy Ljubljana, Kianjsko. Ztaven rotovža. rajstarejša hrcnllntca na Slovanskem. Kranjska hranilnica v Ljubljani — uiHcovljcna 1.18-9 cbrestuje hranilne vloge s 3%. Kranjska hiauilnlca je pupilarno varen zavod in Jo nadzoruje deželna vlnda. Za pluilla zavodu sc dajo na razpolago poštne položnice. Cisti dohodek Kranjske hranilnice je — no glede na to, kar se odkn/.e rezervnim zakladom — po pravilih določen v pospesoianjs občekoristnih naprav in podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrhe odmcnjeulh zneskov znaša K 8,701.118-37. VOLNO vsako tnno2'ao kupi po najvišji ceni Fran Pogačnik, Ljubljana, Dunajska cesta štev. 26. Pridna In poltena sluikinia Ljubljana, Istotam se posel t.ka kuharica. Mlinska sita vsoh vrst (volnenih no) nudi J. Dollnar Medvode. SwfH Bosa in vsa golazen mora poginiti ako porabljate m najbolje preizkui. in splošno hvaljena sredstva bi proti poljskim miSim 10 K, za podgane in miiiior za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K m2 no močna tinktura z stenice 10 K, uničeval«n0|;! 10 K, prašek proti mrčesom 6 in 12 K, mu£ proti uSem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo zi untj živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in peA 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in m« lenjadi (unič. rasti.) 10 K, praiek proti mravljam M mazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za ektpori-M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB i deske, trsme, kostanjev les, gozdove in oglje iz mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba IM.« PEX v Ljubljani, Krekov trg 10, Cementna slm ipti najbolj trpežne vrste ss dobi pri tvrdkl Ivan Jelačm, Mobilni Emonska cesla 2. 4!» LJ«JD5M POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cest« it. • obrestuje hranilne vloge po čistih 3 Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je 'mela koncem marca 1919 nad 40 mi-vlog in nad 1 milijon lijonov kron fzdafa konzorcij »Domoljuba«. I* enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom- J Odgovorni urednik Antoa Sušnik v Ljubljani