I5-000.
•rc" izhaja vsaki , datiran z dnevom prihodnje nedelje.
Naročnina velja za Av-stri o: za celo lelo 5 kron, za Ogrsko i kron 50 vin. za celo o; za Nemčijo slane celo lelo 7 kron; ago inozemstvo se ~i naročnino z ožina visokost pošt-Naročnino je pla-naprej. Posamezne se prodajajo po 10 v.
Undništvo in uprav-atJivo se nahajata v "u, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli tu .-sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek )e vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80'— za '/, strani K 40 — za '/* strani K 20 — za •/, strani K 10-za '/u strani K 5'— za "/„ strani K 250 za '/«« strani K 1.— Pri večkratnem oznanili! se cena primerno zniža.
Štev. 12,
V Ptuju, v nedeljo fine 25. marca 1917
XVIII. letnik
Ruskemu carju v nIovo.
Pač ti si tisti farizej
— car-batjuška, poznamo te! —
ki se je oboroževal,
za ples krvi srce prodal
in — pel o zlatem miru je ...
Zdaj teče kri —
batjuška, kje si?
Tvoj mir — Sibirija in smrt! Svoboda tvoja —  le gorje! Rešitev tvoja pogubljenje, za ljudstva vedno le trpljenje, za vsako dušo le solze...
Zdaj jokaš ti —
batjuška, kje si?
Potisnit nam kozaški škorenj na tilnik hotel si, tiran! Bil si poveljnik divjih sil, da bi domovje nam razbil, želel zdrobiti našo plan ...
Pa tvoja ni —
batjuška, kje si?
Pri nas prijateljev ti ni,
in ne doma, — nebesa sinja
zaprta sreče so tatu,
razbojniku nas vseh miru,
in celi svet te zdaj proklinja . . .
Krone več ni —
batjuška, kje si?
L. K.
Revolucija na Ruskem.
V velikanski   „sveti Rusiji"   pričel se je vavi dirindaj, ki ga strupeni   naši nasprotji pač niso imeli v svojem proračunu. Vnela je namreč grozovita revolucija, ki še danes Končana,   marveč ki  se z vsakim dnevom lj razširja. Za nas in nase zaveznike je ta Volucija v vsakem   ozira   koristna   in nam more prinesti nobene škode. Kajti sovraž-ki ima v svoji lastni deželi spor in boj, m ne more biti nevaren.
Revolucija na Ruskem še ni končana in drugača z vsakim dnevom svoje lice. Zato o njej danes   tudi še ne more   podati nožne konečne sodbe.   Polna je  nasprotij  in lna presenečenja. V splošnem se pa opaža sledeče poteze in vzroke ruske revolucije: ^Mirovni" car Nikolaj se je pustil za-"ati od svojih angleških svetovalcev, da je "1 to svetovno vojno ;   cilj mu je bil,   da naš vpliv na Balkanu in zavzame Kon-tinopel ter Dardanele.   Mislil je  kot člo-k, ki nima lastne volje in eneržije, marveč 1 živi zgolj   od šepetanja   farizejskih   sveto-lcev,   da bode   šlo   to prav  lahko. Zdaj  v 'tjein letu  svetovne  vojne pa je ruski car oznal,  da  njegove  milijonske armade ne orejo    premagati    domovinsko    navdušenje ednjih velesil. Videl je, da je partija zanj ubij ena ...   Hekatombe mrličev,   ki so jih bvzročile  Nikolajevičeve   ofenzive,   niso po-1 agale čez to dejstvo. Obenem pa je pričela
vladati v širni Rusiji lakota, revolucijska nezadovoljnost je vzplamtela do neba, korupcija te propalo ruske družbe je postajala vedno očitnejša, podjarmljeni narodi na Ruskem so se pričeli gibati, vse ja kazalo na prekucijo, ki mora priti, ako se rapetost vojnega položaja ne spremeni. Vslfd tega je pričel car-batjuška Nikolaj in z »jim ena ruskih strank razumevati, da so rusM vojaki le krvave žrtve angleškega imperijSizma. In car je bil morda v svojem srcu že nagnjen za sklepanje miru. To pa je rojbažeijne Angleže silno razburilo ; vedeli so, a& bi bila z odstopom Rusije partija i za njo izgubljena ; in angleški poslanik na Ruskem je, pričel hujskati nati-hoina, pričel šuntati jproti carju in njemu zvesti stranki. Danes se lahko reče, da so Angleži s svojim vplivom sedanjo rusko revolucijo povzročili. Na njih stran je stopila namreč stranka ,,konstitucijonalnih demokratov", imenovanih ,.kadeti" s svojim načelnikom Mil j u k i n o in. Ta stranka je imela za sabo rusko „dumoB (državni zbor"). Napravila jo revolucijo in res v prvem hipu zmagala. Ruska prestolica Petersburg padla je v revolucijske roke,' ministre se je zaprlo in nekatere pomorilo, carja se je prisililo, da odstopi in se odpove pravicam prestola tudi za njegovega sina, uresničilo-se jo neko novo vlado, ki je takoj dejala, da hoče vojno še odločneje in v še bolj poojstreni obliki peljati — in v angleški zbornici so že kričali ter vriskali od samega veselja. Pa so se grozovito zmotili! Razdvojile so se revolucijske čete. Nekaj mest in krajev se je izjavilo za novo vlado, nekaj za starega carja. Vojaštvo se je deloma revoluciji pridružilo, deloma je nanjo streljalo. Novo izvoljeni vladar se ne more odločiti, da bi vlado prevzel. Boji se nadaljujejo in postajajo vedno bolj podobni pravi meščanski vojni, —boju bogatina proti revežu, vojaka proti civilistu, liberalca proti konzervativcu, kmeta proti mestjanu, naroda proti narodu. Vsa Rusija je podobna peklenskemu kotlju .. . Vedno jasneje pa se vidi, da se je razvila iz Angležem prijazne pre-kucije navadna socijalna revolucija, ki hoče carizem pobiti, socijalizem uresničiti in vojno podvsakimpogojemkon-5 a ti.
Tako stoji danes stvar, tak jo danes položaj na Ruskem. Kakor že omenjeno, prinaša seveda vsak dan nova presenečenja. Zato nam je treba z mirno krvjo nadaljnih dogodkov čakati. Opozarjamo na prvo poročilo o ruski revoluciji, ki smo ga zamogli že v zadnji številki „Štajerca" objaviti. V naslednjem pa prinašamo, v kolikor nam dopuSča prostor, važnejša poročila.
Prvo poročilo.
K.-B. Petersburg, 14. marca. Poročilo petersburške brzojavne agenture.
V Petersburgu je izbruhnila revolucija. Iz 12 članov dume sestavljen eksekutivni odbor je v posesti vse moči. Vsi ministri so vrženi v ječo. Garnizija glavnega mesta, 30.000 mož, se je pridružila revolucionarjem.   Četr-
tek (sredo ?), tretji dan revolucije, je bil red v glavnem mostu zopet napravljen. Poslanec Engelhardfc je bil od odseka imenovan za poveljnika Petersburga.
(To poročilo smo prinesli že v zadnji številki. Op. ur.)
Strašni dnevi v Petersburgu.
K.-B. Berlin, 14. marca. ..Lokalanzei-ger" piše: Na Švedsko so dospeli opoldne prvi potniki iz Rusije, ki so bili priče strašnih dni nemirov v Petersburgu. Ti opisujejo, kako je naraščalo razburjenje mas ter pravijo, da je bilo smatrati gibanje za odkrito revolucijo. Vzrok ni bila samo draginja, marveč je šlo za politične nemire, ki so bili v prvi vrsti naperjeni proti vojni. Policija skuša zvrniti razburjenje ljudstva na prodajalne kruha in mesa ter provzroča sama napade na prodajalne živil.
Seja dume.
O drugi seji rusko dume poročajo, da je vodja kadetov M i 1 j u k o w obsojal delovanje vlade, sploh povdarjajoč, da je zdaj bolj kakor kdaj potreben notranji mir, ker stoji Rusija pred odločilnim dolom vojne. Dežela stremi po notranji organizaciji, a vlada, ki se boji za svojo eksistenco in vidi v tej organizaciji nevarnost zase. Preskrba živil je v primeri z lanskim letom velik neuspeh. Položaj je resen, če bi nastala nevarnost, da bi vladna nezmožnost uničila sadove strašnih žrtev naroda, bi ljudstvo svojo usodo vzelo samo v roke. Povsod je nastala patrijotična vznemirjenost, ki -bo naša rešitev. Če spozna dežela, da je s to vlado nemogoča zmaga, bo zmagala brez nje. Delavski poslanec Kerenski je rekel, da vladajo na Ruskem zdaj take razmere, kakor pred veliko revolucijo. Povsod desorganizacija in demoralizacija. Kerenski je končal: Vi hočete kot sad vojne Konstan-tinopel, toda anarhično delovanje vlade vstvar-ja druge rezultate. Po treh letih vojne je že čas, likvidirati te nedosežne vojne cilje. — Socijalist Skobelew je izjavil, da delavci v sedanjem času ne morejo molčati in bodo našli možnost, da uveljavijo svojo voljo.
Ruski car odstopil.
K.-B. London, 15. marca. (Reuter). V zbornici poslancev je minister zakladnice Bonar Law sporočil, da je car odstopil.
Veliki knez Mihael Aleksandro-w i č je poklican za regenta.
K.-B. Petersburg, 14. marca. Peters-burška brzojavna agentura poroča:
Prebivalstvo Petersburga, ki je bilo ogorčeno zaradi popolne desorganizacije v transportu in preskrbi, je bilo že dolgo razburjeno in je godrnjalo proti vladi, ki ji je očitalo krivdo na vsem   trpljenju,   katero je zadelo.
Vlada, ki je pričakovala nemire, je storila obsežne korake, da vzdrži red. Med drugim je predpisala razpust državnega sveta in dume.
Duma pa je sklenila, da se carjevemu ukazu   ne pokori in da nadaljuje   svojo seje.
_   2   —
TRASCWLL'ova grenčica iz zelenjave povzroči
moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu
Takoj je izvolila izvršilni odsek 12 članov pod predsedstvom predsednika dume Rod-zij a n k a. Ta odsek se je proglasil za pro-vizorično vlado tor je izdal ta-le
Oklic:
Z o/.irom na težavni položaj in notranji nered, katerih je kriva politika stare \lacle, se euti izvršilni odsek dume prisiljenega, vzeti v roke javni red. V polnem razumevanju odgovornosti za storjeni sklep, izraža odsek svoje prepričanje, da mu hosta stala prebivalstvo in vojska v tem težavnem položaju na strani, da bo mogel ustvariti novo vlado, ki se bo ozirala na želje ljudstva in se bo izkazala vredno ljud-kega zaupanja.
Izvršilni odsek se je opiral na prebivalstvo glavnega mesta, ki je bito v vstaji in na posadko Petersburga, ki se je, močna nad 30.000 mož, popolnoma pridružila vstašem, je aretiral vse m nistre ter jih vrgel v ječo. Duma je proglasila, da kabinet ne obstoja več.
Danes, tretji dan vstaje, je glavno mesto, kateremu se je hitro povrni! mir, v oblasti izvršilnega odseka dume in čet, ki podp rajo dumo.
Poslanec Engclhardt, polkovnik v generalnem štabu, je oil od odseka imenovan za poveljnika Petersburga.
Včeraj zvečer je izdal odsek oklice na prebivastvo, na čete, železnice in banke, v katerih jih*poživlja, rla naj zopet pričnn z navadnim življenjem.
Poslancu Gronskemu je bilo od odseka dume iz ročeno začasno . otlstvo petersburške brzojavne agenture.
Nemiri v Petersburgu. Stockholm, 15. marca. Iz Petersburg a poročajo, da je tamkaj izbruhnila stavka delavstva že 27. februarja. Prvi nemiri so bili v petek, 9. marca. V soboto je bil najbolj kritičen dan. Ljudstvo je gradilo po ulicah barikade in kopalo jarke, ropalo trgovine in prišlo je do krvavih bojev s policijo in vojaštvom. — Vojaštvo, ki je bilo poslano na ulice, pa je po drugih poročilih postopalo proti ljudstvu  nenavadno prijazno.
Manifest carja.
K.-B. Petersburg, 16. marca. Peters-burška, tel. ag. objavlja sledeči manifest carja Nikolaj a:
Mi po božji mi'osti Nikolaj II., cesar vseh Rusov, car poljski, knez finski itd., dajemo svojim zvestim podanikom sledeče na znanje:
V dneh velikega boja proti zunanjemu sovražniku, ki se že tri leta trudi, da bi podjarmil našo domovino, se je Bogu hotelo, poslati Rusiji nvo preizkušnjo. Notranje tezko.'e groze usodepolno vplivati na definitivni izid hude vojne. Bodočnost Rusije, čast naše armade, sreča naroda in vsa prihodnjost naše drage domovir.e zahtevajo, da za vsako ceno privedemo vojno do zmagovitega konca. Kruti sovražnik dela zadnje napore* in bliža se trenotek, ko bo naša hrabra armada v soglasju z našimi slavnimi zavezniki končnoveljavno podila sovražnika na tla. V teh za življenje Rusije odločilnih dneh smo se smatrali v svoji vesti dolžne, da moramo svojemu narodu olajšati neko združenje in organizacijo vseh njegovih sil v uresničenje nagle zmage. Zato smo v soglasju z Oržavno dumo spoznali za .pravo, da se od po vemo prestolu ruske države in odložimo najvišjo oblast:
Ker se nočemo ločiti od našega ljubljenega sira, izročamo nasledstvo svojemu bratu, Velikemu knezu Mihaelu Aleksandroviču, katerega blagoslavljamo, ko zavzema prestol ruske države.
Svojemu bratu naročamo, da naj vlada v popolnem sporazumu z narodnimi zastopniki, da daruje zakonite uredbe in nanje v imenu preljubljene domovine nepre-iomno priseže. Vse verne sinove domovine poživljamo, naj vršijo svojo sveto domovinsko dolžnost, naj poslušajo carja v težavnih trenotkih na-odnih preizkušenj in naj mu z zastopniki ljudstva pomagajo voditi lusko državo na potu sreče in slave. Bog ščiti Rusijo I
Veliki knez Mihajl sprejema krono le pogojno.
K.-B. Kopenhagen, 17. marca. Brzojavni urad BAtzau javlja iz Petersburga:
Veliki knez Mihael Aleksandrovič je izdal proklamacijo, v kateri pravi, da je trdno odločen, sprejeti najvišjo oblast le pod pogojem, da je to volja naroda, ki mora s plebiscitom, izraženim po svoji reprezentanci na ustavodajnem zboru določiti obliko vladanja in novo ustavo ruske države.
Proklamacija pravi nadalje: Proseč Najvišjega blagoslova, prepuščam vsem ruskim državljanom, da se podredijo vladi, ki jo je organizirala duma z vso močjo in avtoriteto, dokler s splošnim direktnim in tajnim glasovanjem izvoljena konstituanta s svojim sklepom ne izrazi volje naroda glede oblike vladanja.
Živela socijalistična republika. B e t e r s b u r g, 17. marca. (Reuter). Dne
16. marca popoldne so pričeli možje z lestva- . mi odstranjevati carske grbe z javnih posio- | pij in trgovin. Takoj nato so poročali listi, \ da se je car odpovedal prestolu. Grbe so na \ cestah sežgali ali pa vrgli v kanale. Vest, da j se je car odpovedal prestolu, je dospela v : Petersburg ponoči ter je povzročila zato malo razburjenja, čez dan je videl poročevalec j Reuterjevega ura'da vojake in meščane, ki so korakali po cestah ter peli marseillaiso. Nav- j dušenje jo bilo veliko, ko se je ustavila četa ] konjenikov pred dumo z zastavo, na kateri j je bil napis: „Živela socijalistična republika ; v vseh deželah!"
Vesti o protirevoluciji.
Berlin, 19. marca. „Voss. Ztg." javlja, i da pričenja na Ruskem protirevolucija. V gu- j bernijah   Kursk,   Poltava in   Orel so kmetje \ demonstrirali   za carja. Gubernatorji so izja- I vili, da ne   priznajo  nove   vlade.   Generalni j gubernator v Turkestanu Kuropatkin je baje \ v lastnem imenu svojih čet in prebivalstva iz- j javil, da ne priznava novega režima. Zatrjuje se, da je poveljnik v Dvinsku, general Lvov odrekel novi vladi   pokorščino,   isto je hotel storiti tudi poveljnik v Sebastopolu, pa so ga aretirali.  Amerikanski  časnikar   Wiegand je izjavil, da je na  Ruskem že izbruhnila soci-jalnodemokratična protirevolucija. Vendar pa
Zato jo  je  priporočati zlasti za turiste, loi
vojake, romarje itd.                  rancozov
---------ižgali i:
Avstrijsko uradno poročilo od petka. &a.
o n a s
in pomembno
Ženeva, 19.' marca. „Corriere della sera" poroča: Revolucija ima vedno bolj anar-histično-socijalističen značaj ter se nagiba k republiki. Njen cilj ni več nadaljevanje vojne, temveč demokratizacija Rusije.
Stockholm, 19. marca. Številna mesta ruskega juga so ostala carju zvesta. Izbruhnili so hudi boji. Nemiri v Petersburgu so se ponovili, ter je zopet zmanjkalo živeža. Krvavi dogodki se odigravajo tudi v Kijevu, Rostoku, Odesi. Zdi se, daje vsa Rusija razdvojena v dva tabora.
K.-B. Dunaj, 16. marca. Uradno se ues razglaša:
• Italijansko bojišče. Včeraj čer stal je prostor od Kostanjevice močnejšim topovskim ognjem. Neki mu deči napad Italijanov bil je pred tem kra odbit. V kraškem oddelku vladalo y vahno letalno delovanje. Ob tirolski obstreljevali so daleč segajoči sovražni to A r c o in Villa L a g a r i n o.
Južno -vzho dno bojišče jezeroma O c h r i d a in P r e s p a topot 11 a boj in posamezni sovražni sunki, ki so *J 11 i i'< izjalovljeni.                                                    išern z
Namestnik generalštabnega pl. H 0 f e r, fini.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 16. marca (W.-B.) likega glavnega stana se poroča:
Zapadno   bojišče.   V pokrajini
ore,   v   Argona h,   na   vzhodnem   b_
M a a s e ter severno   kanala R h e i n - M'nJe zlv
n c posrečilo se je našim napadalnim cet'P^   a
pripeljati   iz sovražnih   jarkov 4 oficirje,
50 mož in nekaj strojnih pušk.
Makedonska fronta.   Močno   fff!m P°
biti,   f
so v
sta vedo'
„           ,• •   .      -l    •      i„,   ,      i _ „ •  ■ r      coske sue napadle so čez dan opetovano m
ne ve, ah je to gibanje, globoko vkorenmieno         . .    ■       v                 ,       . V             \
postojanke   severno-zapadno   m   severno"    .
M o n a s t i r a.    Zapadno    od    N i z o p f?^D
v   nArf.rts + m   iiivikAyf.i   v r^
vdrl je sovražnik v neznatni širokosti
Franc
—
Svetovna vojska.
106 Rusov vjetih.
Avstrijsko    uradno   poročilo   od četrtka.
K.-B. Dunaj, 15. marca. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. Severno Stanislava in južno Solotwina pripeljale so naše napadalne čete od uspešnih podjetij 106 vjetih, 6 Strojnih pušk in enega metalca min seboj.
Italijansko bojišče. Artiljerijski boj je na posameznih frontnih oddelkih zopet oživel. Na naši fronti severno od A s i a g o vdrli so danes zjutraj oddelki (štajerskega) inf. r e g. št. 27 skozi snežne tunele v sovažne jarke vzhodno odMonte Forno, uničili bivališča, prizadeli Italijanom znatne krvave izgube, zaplenili 2 strojni puški in v j e 1 i 22 alpincev.
NamestniK generalštabnega šefa pl. Hofer, fini.
sprednejše  jarke.   V ostalem   so   se z Iju     . ognjem zapričeti   napadi   izjalovili   vsled eni 'M bornega zadržanja posadke jarkov in v uP   nJ1D kujočem odpornem ognju artiljerije.
Prvi generalkvartiiiiiok
L u d e n d o r f f. k,™ ^j
e frar 87 milijard francoskih vojnih troškov. idobljc
K.-B. Bern, 16. marca. Iz poročila U'^V. računskega odseka  v zbornici k novimi J ditnim   zahtevam  je   glasom  lista   „Tei razvidno, da znašajo skupni izdatki Fra: od izbruha vojne pa do konca junija v posojil na zaveznike  okroglo 87 m i 1 i j frankov.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 17. marca (W.-B.) Iz* e s p i likega glavnega stana se poroča:             irsko
V z ti o d n o bojišče. Severno pvdwprot j Oitoz, zapadno od Solotwine injiič© v'a •zapadno od Stanislava bili so rfpadei j sunki   odbiti.    V   gozdnih   Karpati hp
uspeha spremljano patruljsko delo. Sove j Dnjestra pri znatnem mrazu malo bojq j delovanje.
Južno-zapadno    bojišče. •_ Costabelli   zavzele   so   naše čete dne 4. marca izgubljeno prednjo postojaL vjele 3 oficirje in 34 alpincev ter zaple66116 2 strojni puški.                                              } Pon
Namestnik generalštabnega e pl. Hofer, fini.
Nemško uradno poročilo od četrtka.
K.-B.  Berlin, 15. marca (W.-B.) Iz ve- j likega glavnega stana se poroča:
Zapadno  bojišče. VChampag-: n i francoski napadi na severno-zapadni strani visočine   185 južno odRiponta   v našem uničevalnem- ognju niso prišli do razvitka.
Makedonska fronta. Na obeh bregovih jezera P r e s p a in severno od M o-n a s t i r a vporabili so tudi včeraj Francozi močne sile za napad, to pa z istim, na izgubah bogatim neuspehom kakor prejšne dni. Mod Cerno in jezerom Doiran bili so manjši napadi ostalih ententnih čet zavrnjeni. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 17. marca (W.-B.) Iz-k^,' likega glavnega stana se poroča:            jcjn :
Zapadno   bojišče.   Med   kana^,,,,, La B a s s e e in A n o r e ognjeno del°TWlije Na mnogoštevilnih  točkah   bili   so   angl ncf poizvedovalni oddelki zavrnjeni. Med B a i   yi^ in gozdom   St. Pierre-Vaast   so   KDje<r] gleški, med B e u v r i g n e s in Lassi«nj  g-francoski oddelki v od nas po načrtu zapu5č|rnjjj jarkih vstavili. Ob Aisn c - fronti podjet,aiin(, prednjem polju, ki so nam prinesla 35 vjr(-va V Champagni  močni artiljerijski   op| Sunek neke francoske kompanije zapadua T ah ure  se je  izjalovil.   Med M a asi M o s e 1 pripeljale so naše napadalne Čeli štirih različnih točkah   v j e t e  iz  so vri črt.    Pri    nekem  posrečenem   napadu M o c e 1 a ob   lothrinški meji v j e 1 i s:
Avs
K ra II rs ovs!
te, lovi
itka.
;oraj a
1   (J t!     P
i mu s n kraj alo jej i k i frt
rancozov- Naši letalci so v zračnem napadu gali in uničili 4 privezane balone nasprot-ta.
Makedonska fronta.   Severno od onastira so novi boji v toku. Vzhodno Bzera D o i r a n   jo neki   angleški   bataljon -iiitI našo varstveno črto ležeči kolodvor P o-oj zasedel.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj,   18.   marca.   Uradno   se ;ni topjanes razglaša:
Vzhodno    in    južno-vzhodno i če.    (Sojišče. Ničesar za poročati.
topov        Italijansko bojišče.   NaCosta-ki so 1    elli izjalovil se je protinapad Italijanov v
ašeni zatvornem ognju. nega 5    i                 Namestnik generalštabnega Šefa
il.                                          pl. Ho ter, fini.
Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 18. marca (W.-B.). Iz ve-ega glavnega stana se poroča : Zapadno bojišče. Med kanalom L a s s 6 e in Scarp e je bilo bojevno delo-ije živahno. Pri L o v s u pripeljale so naše (padalne čete 18 vjetih iz angleških črt. Na eh   straneh od A r r a s a   šli   so   sovražni lizvedovalni oddelki  v bataljonski sili proti m postojankam; večinoma so bili z ognjem iti,   pri R o c 1 i n c o u r t-u   in   T i 11 o y so vsiljeni nasprotniki v bližinskom boju eni  in so pustili   nekaj    vjetih    v naši ;i. Med A r r a s o m in O i s o   so   Angleži Francozi v od nas po načrtu zapuščenem lju naše prejšnje postojanke in več vasi, d njimi Baupaume, Peronne, Roye |N o y o n, zasedli. Naša varstva   prizadela sovražniku znatne izgube  in so se potem, :or  zaukazano,   umaknila. — Na  desnem igu M a a s e napadli sta v jutranjem mraku [e francoski kompaniji od nas dne 16. t. m.
čne   fl
vano
sverno
z o p isti v e z lju!
vsled
rtirmo. IX ft
iškov.
ročila
ovimi »Ter :i Fra ija všt lilij
obljeni kos jarka severno od C h a m-ettes-Fe; sunek se je izjalovil. Ob vi-Combrcs in pri M a i z o y vdrle so adalne čete v francosko postojanko in se ile z 20 vjetimi. — Ob obrežju pa do Oise imelo jasno vreme povišano letalno delo-ije kot posledico. V zračnih bojih izgubil sovražnik 19, v odpornem ognju pa 3 le-Mi smo izgubili 3 letala. Makedonska fronta. Močni napadi ancozov med jezeroma Ochrida in e s p a bili so odbiti. Težki boj za poreko ozemlje od Mori as tira ni prinesel no p vel sprotniku noben bistveni uspeh. Obvlada-e injuž S* visočine, ki so bile tudi ponoči zaman so m padene, so trdno v naši roki.
Prvi genoralkvartirmojster L ud en d o rff.
a t i h o. Sove do boje;
šče
5eto    zoB postojai
Letalci nad Margate.
K,B. Berlin, 18. marca. (W.-B.). Dne t. dopoldne   bile so kolodvorske   in skla-r zapleW^ne naPrave 0f' Margate od enega na-i pomorskih   letal   uspešno z bombami ob-,    ,  .  ,   tane. Letalo je opazilo dva velika požara
ml.
obote.
.-B.)  Izj
1   kana i delova o   an d B ali
so se, a s s i d zapušč«
podjefe a 35 vj j ski ogi sapadnq VI a a s Ine čet!
5    SOVTi
ipadu e 1 i snu
Napad „Zeppelinov" na London.
W.B. Berlin,   18.   marca.   V noči na t. ni. obmetalo je neko  zračno   brodovje jjjub ljuteniu   protiodporu  po sovražnih le-lcih in odpornih topovih London v poleni   napadu   in   južno-vzhodne  grofovine aglije uspešno z bombami. Zračne ladje so nepoškodovane vrnile,  razven „L. 39", ki bila glasom francoskega poročila pri Com-e g n e severno-vzhodno od Pariza v viso-3500 metrov vsled   ognja francoskih od-nih topov sestreljena. Glasom francoskega jadnega poročila je vsa posadka od „L. 39" ;va.
—  3 —
vasi od neke sovražno letalne ladje z bombami obmetano. Južno od Stilfcrjocha zavzel je eden naših aktivnih oddelkov obvla-dajoči skalnati višek „Hohe Schneid". Južno-vzhodno bojišče. Med jezeroma Ochrida in P r e s p a so napadli Francozi zopet brezuspešno.
Namestnik generalštabnega Sef* pl. H o f e r, fini.
Uspešni letalci.
K.-B. Dunaj, 19. marca. Iz vojno-tis-kovnega urada se danes poroča: Vkljnb vsako letalno delovanje otežujočemu mrazu posrečilo se je enemu naših letal z oberlajtnar.tom Viktorjem Breitenfelder kot opazovalcem in vojnim pilotom Julijem Kovalczik kot vodjem letala v spretnem manevru dne 18. marca ob tirolski fronti neki sovražni Farman-aparat po zračnem boju sestreliti. Sovražno letalo je padlo za sovražno fronto goreče na zemljo. Naše letalo se je vrnilo brez škode v svoj hangar.
Nemško uradno poročilo od pondcijka.
K.-B. Berlin, 19. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. V zadnjih dneh se je neko ozemlje med pokrajino od A r-r a s a in A i s n e od nas po načrtu izpraznilo. Dolgo pripravljena strategična gibanja so se brez motenja od le počasi sledečega nasprotnika izvršila. Varstva zakrivala so s hrabrim zadržanjem zapuščenje postojank in odhod čet. V opuščeni pokrajini se je uničilo sovražniku koristne prometne naprave. En del prebivalstva je bil, z zalogo živil za 5 dni, nazaj puščen. — Včeraj je bilo blizo obrežja, ob Artois-fronti in na obeh bregovih Maase bojevno delovanje živahno. Popoldne so naskočile naše kompanije v južno-vzhodnem delu gozda M a 1 a u c o u r t in na vzhodni strani visočino 304'.več francoskih jarki-nih črt v 500 in 800 metrov širokosti in so pripeljali seboj na vjetih 8 oficirjev, 485 mož ter več strojnih pušk m minskih metalcev. Ponočni protinapadi Francozov bili so zavrnjeni. Tudi na južni strani visočine ,,To-ter-Mann" prinesel je en sunek napadalnih čet več vjetih. Na vzhodnem bregu Maa-s e izjalovil se je, kakor prejšnji dan, zjutraj napad večih francoskih kompanij severno od Chambretto-Ferme.
Makedonska fronta. Boji med jezeroma Ochrida in Prespainv okolišu M o n a s t i r a so se včeraj nadaljevali. V jezerski ožini in sevemo-zapadno od Mo-nastira bili so Francozi nazaj odbiti. Severno mesta so pri   brezobzirni   vporabi   svojih čet
j neznatni dobiček na ozemlju pridobili. Vzhodno j jezera, Doiran bil je kolodvor Po roj, ko j smo Angleže prepodili, zopet od nas zaseden. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. I
Avstrijsko uradno poročilo od torka.
K.-B. Dunaj, 20. marca. Uradno se da-!"nes poroča:
Vzhodno bojišče. V gozdnih K a r-' patih, zapadno od Lučka in ob Stochodu ; uspešna podjetja v prednjem polju.
Italijansko bojišče. Ob fronti v i Fleimstalu jako zvišano, drugače le na-; vadno artiljerijsko delovanje. Trst je bil I zopet cilj sovražnih letalnih bomb.
Južno-vzhodno bojišče. Sever-| no od Tepeleniob Vojusi uničili so : naši opazovalni oddelki neko sovražno tolpo. i Vzhodno jezera Ochrida in P r e s p a bili i so zopetni močni francoski napadi zavrnjeni.
Namestnik generalštabnega šefa pl. H afer, fml.
Nemško uradno poročilo od torka.
K.-B. Berlin, 20. marca. (W.-B.) Iz ve-i likega glavnega stana se poroča:
Zapadno   bojišče.   V sovražni po-i stojanki na obeh straneh So m me  in   Oise poteklo je več bojev infanterijskih in kavale-| rijskih oddelkov izgubonosno za nasprotnika. Pri Y p e r n u pripeljali so naši poizvedovalci I 12 Angležev   iz   njih postojanke.   Med   Len-; som in Ar ras o m je bil deloma artiljerij-ski boj živahen.   Na  levem   bregu   Maase j obračali so Francozi popoldne in zvečer ljute ! napade proti  od nas dne 18. t. m. zavzetim ; postojankam;   bili   so   povsod   zavrnjeni. Na i v i s o č i n i 304 sunila je iz lastnega nagiba i ena naših kompanij za umikajočim se sovraž-| nikom in mu je iztrgala nadaljni, 200 metrov široki   kos jarka,   katerega   posadka,  25  mož, i je bila vjeta.   Pri  nekemu   hrabro   izvršenemu   podjetju   južno   od   kanala   Rhein-Rhone padlo je 20 Francozov v naše roke. — V zračnem boju seje 13, z odpornimi topovi 2 sovražna letala sestrelilo.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda. V nekaterih oddelkih živahnejše bojevno delovanje nego v prejšnjih dneh. Od prask ob Berosini in Stochodu pripeljali so naši poizvedovalni oddelki 25 vjetih Rusov.
Makedonska fronta. Boj, ki divja zdaj že devet dni med jezeroma Ochrida in P r e s p a ter na visočinah severno od Monastira, tudi včeraj Francozom ni prinesel nobenega uspeha.  Njih napadalne čete
Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 19. marca. Uradno se da-
Italijansko bojišče. Ob pri-rski fronti živahno letalno delovanje in ivski ogenj.  V dolini E t s c h e je bilo več
Velikost trgovinskih brodovij pred vojno.
Največjo izgubo so imele v vojni pač trgovinske flotilje vo-jujočih so in nevtralnih držav. Gotovo število je bilo potopljenih ah zaplenjenih,
. ali pa so menjale svojega lastnika.Zato so se pa tudi na današnji sliki omenjene številke v vojni odločilno spremenile. Gotovo je, da ima Anglija s svojo kolo-nijalno silo še vedno
I največ trgovinskih ladij, ali gotovo jih ima že mnogo manj kakor    pred   vojno.
; Istotako je šlo osta-
f lim državam. Sedanji
i poojstreni   boj   pod-
I morskih    čolnov   pa
I je število   potopljenj
1 gotovo     še    mnogo
j povečal in bode na vsak način popolno predrugačbo trgovinsk
England u.Kolomen ; \138280Q0Rs9Tons  feStaaien
J rdi en 1131000 RT.                 ■ Deaiscfttand
Schmden    ~M_ 3 320 ooo /?. r
;,    805 GCO RT.   „
i.*1 Spa ni en
-■   .   79^-¥06 RT
Japan        * 1833 000 RT  ■
:   OestUngarn ~d&~.
.     66300VRT     ^^
16000 RT
ušel Danemank $
«*      538000 RX
Nortvegen    *\ 1 776ooo RT
Frankreicfi
1518OOORT
Russlaigd •  7 m* OOO RT
^Dte GrbBe dsr versehiedenen Handelsf lotten vor dew Kriege.;,
ega  plovstva prinesel. Vkljub temu je naša slika gotovo prav zanimiva.
šle so v široki fronti proti našim postojankam tako v ožini jezerov kakor severno od Monastira. V našem ognju, na posameznih krajih v bližinskem boju, so se vsi napadi izjalovili. Naše in zvezne čete so se jako dobro vojevale. Severno jezera Doiran se je več angleških kompanij z aitiljerijskim ognjem razpršilo.
Prvi generalkvartirmojster Ludendo r f f.
Kdor na trdem truplu ali zapiranju trpi, jamore pridobili olajšavo 7. rabo odvajalnega sredstva. Vsakdo pa naj bi vedel, da imamo dve vrsli odvajalnih sredstev. Drastično učinkujoče in milo vplivajoče. Drastična odvajalna sredstva imajo mnogokrat oškodovanje črevesja kot posledica in se jih mora vsled tega le s skrajno previdnostjo jemati. Pod milo učinkujočimi odvajalnimi sredstvi, ki črevesju ne škodujejo in so sploh popolnoma neškodljiva, zavzemajo Fellerjeve želodec okrepčujoče Rhabarbara-krogljice z in. »Elsa«-krogljice prvo stopinjo. Pospešujejo tek in prebavo in jih tudi Jene in otroci radi jemljejo. V nobeni hiši naj bi ne manjkale, da so v potrebi, pri zavživanju težko prebavnih jedil ali težavah v želodcu vedno pri roki. Predvojna cena: 6 škatljic pošlje povsod franko za samo 4 K 40 h lekarnar E. V. Teller, Stubica, Elsa-lrg, štev. 241 (Hrvatsko). Tudi Fellerjev bolečine odpravljajoči rastlinski esenčni Iluid z zn. >Elsa«-lluid. blagodejno sredstvo za obdrgnenje. 12 steklenic za 6 kron Iranko, zainorc se obenem naročiti. Cela množina priznanj dokazuje, kako priljubljen je Fellerjev »Elsa«-fluid, posebno kot preprečevalno sredstvo za zdrave in pomočnik zoper bolečine pri onih, ki so postali vsled prepiha, pre-hlajenja, mokrole bolani.                                                          (ei)
Yojna na morju.
En angleški razruševalec se potopil.
K.-B. London, 16. marca. Admiraliteta naznanja: Neki razruševalec torpednih čolnov starega tipa je dne 15. t. m. v kanalu na neko mino zadel in se potopil. Vsi oficirji so rešeni. En mož je mrtev, 28 pa se jih pogreša; ti so bržkone vtonili.
Plen podmorskih čolnov v februarju.
781.500 ton potopljenih.
K.-B. Dunaj, 16. marca. V mesecu februarju je bilo skupno 368 trgovinskih ladij s 781.500 brutto-register-tonami vsled vojnih odredb osrednjih sil izgubljenih. Od teh je 292 sovražnih ladij s 644.000 brutto-register-tonami in 76 nevtralnih ladij s 137.500 brutto-register-tonami. Od nevtralnih ladij je bilo 61 ladij po podmorskih čolnih potopljenih. torej 16,5 procentov skupnega uspeha v februarju nasproti 29 procentov nevtralne izgube v povprečju zadnjih štirih mesecih.
Prvi mesec poojstrene podmorske vojne.
Znižanje angleškega tovornega prostora za 30%.
K.-B. Berlin, 18. marca (W.-B.) Februarja je bilo vsled podmorskih čolnov in min, kolikor se je dalo dognati, 781.000 brutto-register-ton potopljenih; od tega odpade naj-rnanje 500.000 ton na angleške ladje. U s p e h presega mnogo pred 1. februar j era imela pričakovanja. Računalo se je, kar ni treba danes več zamolčati, na 600.000 ton mesečno na temelju takratnega pomorskega prometa, po odtrganju gotovega dela j nevtralnega ladinega prostora, ki tudi v res- j niči ni prišel v zatvorno okrožje; nadalje, da bode pretežna večina novtralnih ladij v angleške pristane došla. Računa se lahko, da je bil potreben skupni tovorni prostor približno 9 in pol milijonov ton, da izvrši pomorski promet angleških pristanov v januarju 1917; od tega je bilo komaj 2 in pol milijona ton nevtralnega prostora. Ako se računa, da je od tega le 80%, to je 2 milijona, izostalo, in ako se računa k temu potopljeni iadini prostor od 781.000 ton, potem je dognano, da se je za Anglijo vozeči tovorni prostor v februarju za okroglo 30% znižal.
Boji na morju.
W.-B. Berlin, 18. marca. Danes ponoči vdrli so deli naših pomorskih bojevnih sil zopet v cesto D o v e r - C a 1 a i s ter v izliv T h e m s e. Od južne napadalne skupine bil je en sovražni razruševalec kanalne straže v bližinskem boju potopljen in en drugi razruševalec težko  poškodovan.   Severna   skupina
4   —
uničila je pri N o r t h - F o r 11 a n d u en trgovinski parnik od okroglo 1500 ton s tor-pedniin strelom in dve ladji prednje straže z artiljerijskim ognjem. Potem je obstreljevala utrjeni pristan Margate učinkujoče iz bližnje oddaljenosti. Sovražne baterije na suhem odgovarjale so brez uspeha. Naše pomorske bojne sile so se polnoštevilno brez poškodbe ali človeške izgube vrnile.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Zopet 116.000 ton potopljenih.
"W.-B. Berlin, 19. marca. Zopet se je od naših podmorskih čolnov v Angleškem kanalu, v Atlantskem in v Severnem morju skupno 116.000 brutto-register-ton potopilo. Po doslej došlih poročilih podmorskih čolnov nahajalo se je m. dr. med potopljenimi ladjami : angleški oboroženi parnik „Connaught:c (2648 ton), neka angleška oborožena barka od 1200 ton, pet angleških ladij na jadre, dva angleška ribiška parnika, nadalje dva neznana angleška parnika od 5000 in 9500 ton, italijanski parnik „C a v o u r" (1929 ton) ter neki neznani italijanski parnik od 3000 ton, en belgijski parnik in ena ruska ladja na jadre, neki veliki neznani tank-parnik od 6000 ton in neki neznani tovorni parnik od 5000 ton, španski parnik „Grazia" (3129 ton), grški parnik „Theodorow Pongales" (2838 ton), štiri norveški parniki in ena norveška ladja na jadre.
Šef admiralnega štaba mornarice.
Veliki francoski vojni parnik potopljen.
W.-B. Berlin, 20. marca. Eden naših (nemških) podmorskih čolnov, poveljnik ka-pitan-lajtnant Mora h.t, je dne 19. t. m. v zapadnem Srednjem morju neki od razruše-valcev zavarovani francoski veliki vojni parnik razreda „Danton" s torpednim strelom potopil. Parnik se je položil po strelu takoj na stran in se je potopil v 45 minutah. Šef admiralnega štaba mornarice.
Izpred sodišča.
Mlad slepar.
Maribor,  17.  marca.    16-letni   Henrik Korošec bil je   že s 15 leti pomožni pis-monoša   poštnega   in   brzojavnega   urada v Zgornji   Sv.  Kunigundi.   Od decembra 1915 '■■ pa do avgusta 1916 je v vsakem mesecu svoto 22 kron, ki bi jo  moral   nekemu   vojaškemu invalidu v Rofibachu dostaviti,   skupno torej 154 kron, poneveril in potrdila sam podpisal. I Zaradi zločina uradne poneverbe je bil fant : danes   na 5 mesecev težke ječe   obsojen. ; Precej velika neumnost se nam pa tudi zdi, '. da se takega   mokronosega   dečka za denar- j nega pismonošo nastavlja .. .
Mojsterske tatice.
Celovec, 14. marca.   Pred   tukajšnjo ! sodnijo se je imela zaradi tatvine opetovano j predkaznovana, iz Celovca za 10 let izgnana 1 Marija   Tomaškovač  in  z njo   istotako I predkaznovana Jožefa P u c h e r, obe perici, zaradi mnogoštevilnih tatvin zagovarjati. Svoje tatvine ste izvrševali večinoma ponoči v Celovcu, Feschnigu, Sp. Goričici in St. Georgen a. Sandhofu. Prizadeli ste s tatvinami škode za okroglo 1100   kron.   Tomaškovač je   bila obsojena   na   18 mesecev težke  in poojstrene ječe; potem se jo bode postavilo pod policijsko  nadzorstvo.   Pucher pa je bila obsojena na 6 mesecev težke ječe.
Lep poslanec.
Budimpešta, 18. marca. Preiskovalni sodnik kraljeve sodnije je zaplenil premoženje hrvatsko-srbskega poslanca za Reko Franca S u p i 1 o, ki je obtožen veleizdaje, pa se je pravočasno na varno spravil.
Ruska ljubica.
Ptuj, 20. marca. Pred tukajšnjo okrajno sodnijo se je   imela   zagovarjati   26-letna
Elizabeta P o d r e z n i k iz Vareje, ki je |i   trgovs v zadnjem   času   dekla  v Ptuju.    Obtožefce   name je bila spolno bolana.   Vkljub temu je o%na   poja vala   z nekim   ruskim   vojnim   vjotnikomadcu. nekim   korporalom.   Rus  je   istotako   oba    Šfirikra bržkone   pa tudi   dotični   vojak,   ^odnijaijnika v '. obtoženko po § 335 k. p. obsodila na stSrlajtnan te d ne strogega zapora,  poojstronega z tirat z  vo trdim   ležiščem na   teden.    Kazen   je   orda, odlike močna in jo je deklina že nastopila.   Puidis in b Sem mnenju je kazen v polni nuni zaslužfcetka voj in k večjem še premila.   Samo olj sebi je    Nevihta gorostasni   škandal, ako se ženska   z rast* tu ju vjet.nikom peča.   Naravnost zločin pa je, frj letošn pri temu sama   dobro ve, da   je   okužen«, v oko da    zamore    s   svojo   boleznijo   drugo oa    Prepov v nevarnost spravljati. Take svinjarske žeflterijalno treba je javno označiti, da se vsakdo od b    temel z gnusom odvrne. Pametni   ljudje vedo, tajskega šna nevarnost   so spolne   bolezni   in zatoterimi pi potrebna največja strogost za razširjcvalke&em na bolezni.                                                                   §e -
~    -------------------------—nam estr
Razno.
danih s-Ijenjo m
Od junaškega celjskega regimenta. Glaflenje   j
zapiskov nekega vojnega kurata se je odlastvih k vih treh bataljonov infanterijskoga regimegoljenja št. 87 doslej 2931 mož odlikovalo, med ujije izvei 30 z zlato, 348 z veliko srebrne (11 i NajviŠj dvakrat), 1151 z malo srebrno (65 dvakn, Z od 10 trikrat), 1216 mož z bronasto (83 dvakmestnija 2 trikrat). Od 4. bataljona številke se lino gov znane. To je pač. najlepši dokaz junaštva, klaluo šega krasnega celjskoga polka!                 bhtpreis
Umrla je v Ptuju soproga hišne;;;!  ima  ns sestnika in mesarja   gospa   Marija   Fibinako rojena S t a n z, v 34. letu svoje s;arosti. moralo kojnica zapušča z žalujočim soprogom, ki skedanje pri vojakih,   šest    otrok,   od   katerih je lostala . starejši   12   let   star.    Bila  je vzorna   žebode s pridna do zadnjega trenutka, potrpežljivih. Nov« delavna, kakor malo žen. In  bila jo tihaiapril brotnica ubogih, ki jokajo za njo in kater/gram je  vedno    pomagala,    brez   da    bi  se    pust odtegn zato   v javnosti    hvalisati.    Častni sponi«    /a  v tej  ženi   gotov   v srcu   vseh   poštenih   lji do 3 Naj ji bode žemljica   lahka po težkem, p    za k nem življenju! Prizadetemu možu in zapušJfca do deci pa izražamo svoje iskreno sožalje! Sramota. Iz vojnega   poljakr planote se nam poroča čudna vest, da -, fantje vojaškega stanu dobili pisma od s^^ starišev iz S v. K r i ž a nad M a r i b o r&e   vrši da so tam postale nekatere devica že mabštevan in sicer z ruskimi vjetniki. Žalostni fantjmo str Sv. Križa, ki prelivajo   na   bojnem  polj| domovine čast svojo   kri,   obžalujejo   af ter imenujejo ta dekleta skratkimi besedi „p o m o Č n i c e Rusov!"  — Povedati! ramo, da smo dobili iz raznih drugih kij tudi že ednake dopise in žal, da so ti vtemeljeni in opravičeni.   Posamezne   ž« se ne sramujejo   ničesar;   treba jih bodi javno   ožigositi   in   osramotiti!   PriporoL tovarišem v uredništvih slovenskih listovjiega t naj  se za take zadeve   istotako pobrigaj« na bo naj tudi v tem oziru svojo žurnalistično crostitv« nost izvršijo. Proti   ruskim   vlačiigam pairodilo treba nobenih ozirov   imeti.   Najbolje   pasil že seveda bilo, da bi oblast   sama   take siudal je objavila.  Fej vsaki   ženski, ki se peča z igo   se timi   sovražniki in si   zlorablja   vojni   čiverja svoja razuzdana nagnenja. Fej!                a v se
Nečloveška mačeha. V R a b n e m Celju stanujoča Ana S t e in o n i k ravnairilec i z otroci svojega moža, z 10-lctnim R.udoUkel v in 4-letno Marijo, na naravnost nečlovt je vi način. Tako je spodila 4-letno deklico v dal je hujši zimi, boso in le v srajci oblečeno,ia in ■ gnojišče, kjer je moral nesrečni otrok artiljei ure dolgo ostati. Istotako jo vodno dečki da j pinčila, tako da ji je ta opetovano pobe oddal in okrog taval. Enkrat so ga popolnoma Ciga nemarjenega, lačnega in napol zmrznjeiko cig našli in stari materi v Celju oddali, Pni, mf brezsrčni mačehi so je napravilo kazešila ce naznanilo.                                                         Sne:
Trgovski učni tečaji za invalide. S l.aežni j lom t.  1.  se začne   na   trgovski   akademijpravil Gradcu tečaj za častnike   invalide, ki hojj se postati   bančni   uradniki   za   zavarovanje)
ki jo bil   udi   trgovski  tečaj za   podčastnike-invalide, 'btožonk    i se   nameravajo   posvetiti   trgovini.    Toza-je obit    evna  pojasnila daje   trgovska   akademija v likom U   Iradcu.
o oboj Štirikrat odlikovan. <m občinskega pred-idnija j tojnika v Pob rezu pri Mariboru, rezervni ki št ir berlajtnant Hans R o i k o, bilje zdaj četrtič, a z enil jkrat z vojaškim zaslužnim križcem 15. raz-jo nravi Bda, odlikovan; preje že je dobil oba signa .. i'o m audis in bronastno hrabrostno medaljo. Od zaslužen ačetka vojne nahaja se na vzhodnem bojišču. sebi jej Nevihta V marcu. Dne 15. t. m. smo imeli z ruskil i P tuj u po najlepšem pomladnem solncu ;i jo. at tvo letošnjo nevihto z bliskom, gromom, dež-vužena i fem, v okolici pa celo s točo. ige osel Prepoved izvoza svinj iz Štajerske. Z mike ženi sterijalno odredbo od 15. t. m. seje vstva-o od nj o temeljne podlage za splošno odredbo •odo, ka rinjskoga prometa. Vprašanje, jo-li in pod n zato iterimi pogoji se bodo nakup svinj na Sta-svalkej rskem na ednaki način, kakor za govedo, ni rešeno. Medtem pa je izdalo c. estništvo odredbo, ki_ izvoz živih in svinj v krajo izven Štajerske na do-e namestništva veže. Prošnje za to do-eiije je vložiti pri političnih okrajnih Jastvih kraja odpošiljatelja. Kdor torej nima Ivoljenja c. k. namestnije, ne sme svinj v |aje izven Štajerske odpošiljati. Najvišje cene za klalno govedo na Štajers-Z odredbo od 13. t. m. je c. k. štajerska estnija določila najvišje cene za ino govedo. Doslej so bile na Štajerskem klalno govedo le primerne cene cbtpreise) določene. Določitev najvišjih cen lima namen, da se napravi kolikor mogoče |nake cene v vseh kronovinah. Zato se moralo najprve v vrstah 2 do 3 deloma danje primerne cene znižati. Prva vrsta ostala doslej še nespremenjena, ali bržkone ode s 1. junijem tudi cene te vrsti zni-Novo določene najvišje cene veljajo od p r i 1 a naprej in znašajo (od hleva) za ram žive teže normalno krmljene živali fodtegnenju skupne žive teže: Za vole: 1. vrsta do 3 K 50 h, 2.'"vr-do 3 K, 3. vrsta do 2 K 50 h; za krave: 1. vrsta do 3 K 10 h, 2. do 2 K 60 h, 3. vrsta do 2 K 10 h; za bike intelice: 1. vrsta do 3 K h. 2: vrsta do 2 K 90 h, 3. vrsta do 40 h;
za koščeno žival   vse   preje imeno-s vrste   klalne   živine   do 1 K 80 h. Na joštevanje teh najvišjih cen bode oblast pobilo <trogo pazila.
Snega
Ur| arosti. m, ki s] rih je ma   že] ;iežljivaj o tiha in katej se   pus:
spoini snih   ]j .kem, g lzapuš ialje! j a   kraj , da soj , od sv] i b ori
že maj li fantjl i po'ju| ejo   sv4
beseda! vcdati igih kr so ti do' me   že1 ih bod riporoo] i listov obrigajd stično d| »am pa] olje ake slu) peča zj • ojni   čj
Dnem!
ravnal) i Rudolf
neolovl dico v •lečeno,
otrok .0 dečka | o pol »olnomal mrznjenj Idali. P| 0    ka/.oi!
hofi
Fml. KraulJler umorjen. Dne 15. t. m. bil | v   Celovcu    feldmaršallajtnant   v   p. ] a u 6 1 e r, vsled svoje srčne dobrote splošno festovani mož, od svojega  vojaškega sluge Lreljen.   Morilec   se   piše   Pavel    Bosky, je 30 let star in Poljak. Stal je pri KrauBlerju  že štiri lota, še od časa ak-tiega službovanja, v službi. Zdaj bi moral [na bojišče,  ker general njegovo nadaljne prostitvo  ni   hotel ali ni mogel izvršiti. To [lilo v slugi   maščevalno   misel, ki jo je ič dni v srcu.   V četrtek dopoldne . je proti KraufJlerju, ko je ta iz ene v sobo  stopil,   iz  11-mm-armadnega re-verja  dva   strela; en strel zadel je gene-v sence, drugi pa je šel v vrata. KrauB-se je takoj  smrtno  zadet na tla zgrudil. •ilec šel je potem v svojo   sobo, se preo-kel v uniformo in se vrnil v sobo umora. je videl, da se truplo umorjenega še giblje, je se dva strela,   ki  sta  Kranfilerja v trebuh zadela.   Potem je šel morilec Sljerijsko  vojašnico in se sam naznanil, ! da je »svojega  starega" ustrelil. Morilca | oddali vojni sodniji.
Cigani. V okolici Beljaka so zaprli (to cigansko tolpo, kije ne samo v zadnjem marveč bržkone tudi že lansko leto iz-lila celo vrsto tatvin in vlomov.
Snežni plazovi.   Iz R a i b 1 a  se   poroča ; Eežni plazovi, ki so šli skozi „Muhlgraben", pravili so precej škode. Pri gostilni D r e s c lise je zasulo neki hlev; pri temu je bilo tih 5 krav in 10 svinj. Istotako je bil od
snega zasut konjski hlev pri gostilni „Zlato-rog", pri čemur so bili 3 konji ubiti, več drugih   pa je bilo   težko ranjenih.
Smrt v snegu. Iz S a g n i t z a poročajo: Pri Rennerju vPutschtalu so dne 12. t. m. ogromne množico snega lepo majersko poslopje zasule. Napravilo se je mnogo škodo na materijah! in živini. Žal, da je bilo tudi eno človeško življenje žrtev snega. 16-letna Genovela P i c h 1 e r bila jo namreč pod razvalinami poslopja pokopana.
Cene  za posodo iz porcelana  se zvišajo.
Zveza avstrijskih tovarnarjev je sklenila, da vnovič zviša cene za posodo iz porcelana, in sicer za 10—15 odstotkov. Odkar traja vojska, so bilo cene za porcelan   že   trikrat zvišane.
Več smrtnih slučajev nego rojstev. Zadnji zvezek ,.Stat. Mitteilungen" vsebuje seznamek rojstev in smrtnih slučajev v večjih mestih Avstrije za čas od 29. oktobra do 25. novembra 1916. V vsakem navedenih mest presega število smrtnih slučajev ono rojstev. Na Dunaju znaša razlika 968. Posebno veliko je število na tuberkulozi (jetiki) umrlih.
V Lembergu izhaja od 10. t. m. sem nemški list pod imenom „Lcmberger Tageszeitung", ki je namenjen zlasti za tam bivajoče vojake. List se tiska v tiskarni sedaj neizhajajočega lista  ..Slowo Polskje".
Prevažanje cunj. Izšla je nova ministerska naredba, ki določa, da je prepovedano prevažati cunje po železnici itd. brez oblastvenega dovoljenja. Tozadevno dovoljenje se dobi pri osrednjici za prevažanje cunj na Dunaju I, Seitzergasse.
Promet zasebnih paketov vojne pošte je odslej k sledečimi vojno-poštnimm urado in nu-meriranim etapnim poštnim uradom dovoljen: 2 4 5 11 24 26 33 39 46 49 51 53 55 63 76 88 95 103 115 117 120 124 131 138 142 144 145 147 150 153 161 165 166 167 168 170 171 172 175 176 177 178 180 183 184 185 187 188 191 192 193 194 195 196 197 198 199 203 205 209 211 212 218 220 221 223 224 229 230 232 234 235 239 240 243 244 245 246 246 248 249 250 254 255 256 258 259 260 261 262 264 265 266 267 268 269 270 271 272 274 275 276 277 279 280 281 282 283 284 285 286 287 288 289 290 291 292 293 294 295 296 297 298 299 304 307 316 318 324 332 333 334 335 337 338 339 340 341 343 344 346 348 354 356 357 358 359 360 361 362 363 364 365 366 367 368 369 370 371 372 373 374 375 376 377 378 379 380 381 382 383 385 386 387 388 390 391 392 393 394 395 396 397 398 399 400 401 402 403 404 405 406 407 408 409 410 411 412 413 414 415 416 417 418 419 420 421 422 423 424 425 426 427 428 430 431 432 433 434 435 436 437 439 440 443 444 445 446 448 450 508 509 510 511 512 514 515 516 517 518 519 520 521 522 523 525 526 527 528 529 530 600 602 605 608 611 612 613 616 617 6t8 620 621 623 625 628 G29 631 632 633 634 635 636 639 640 642 644 647 648 649 650, mornariški vojno-poštni urad v Poli.
Pomanjkanje piva na Angleškem. (K.-B.) ..Daily Telegraph" poroča, da se bode v kratkem zaprlo 30.000 g o stilen zaradi pomanjkanja piva.
Meseci brez piva. Kakor se iz Dunaja poroča, stoji od 1010 avstrijskih pivovaren že 600. Podučeni krogi trdijo, da se bode za čas od junija do septembra tega leta izdelovanje piva na Avstrijskem popolnoma vstavilo.
Tapetarski izdelki se vnovič podražijo. Zadruge tapetarjev so sklenile, da vnovič zvišajo cene za razne tapetarske izdelke, in sicer tokrat za 15 odstotkov. V teku svetovno vojske so tapetarji že trikrat zvišali cene za tapetarske izdelke.
Za 6. nemško vojno posojilo podpisala je velika nemška firma K r u p p zopet 40 milijonov mark.
Surovi sladkor kot nadomestilo kave. Za štiri tedne se bode izdajanje kavinih kart vstavilo. V tem času pa se sme za stare od-rezke kavinih kart kavo kupovati, kjer se jo ravno dobi. Medtem   pa se bode po naročilu
urada za ljudsko prehrano večje množine valorizacijske kave za posebno potrebne kroge prebivalstva izdajalo. Kadar bode kavina centrala razpolagala čez dovolj velike množine kavinega nadomestila iz surovega sladkorja, se bode za par dni oddajo kave vstavilo in obenem oddajo tega mešanega pridelka naročilo. Mi imamo dovolj surovega sladkorja. Te množine bode urad za ljudsko prehrano vzel in kavini centrali za mešanje s kavo izročil. Medtem, ko se je na podlagi kavine karte doslej za dva meseca in osebo le V8 kile dobivalo, se bode pozneje to množino na 'U kilo zvišalo. Cona za to kavo bode znašala k večjem 4 K 50 h za eno kilo.
20-vinarski niklasti denar se bode od države  le  še do 30. aprila 1917   sprejemal.
Karte za meso in krompir. Minister za ljudsko prehrano pl. Hofer se je izrazil gledo državnega prispevka 300 milijonov kron za poceni meso za revne ljudske sloje, sledeče : Ta akcija vlade je tako namišljena, da bo nosil tisti, ki bo imel pravico do poceni inesa, eno tretjino, vlada pa dve tretjini proizvajalnih stroškov. Meso se na trgu ne bo prodajalo od tedna do tedna v ednakih merah, temveč po številu zaklane živine in po potrebi. To poceni meso bodo dobivale samo take osebe, ki si mesa iz lastnih sredstev; ne morejo kupiti. Tudi se bodo od časa do časa po nizki ceni za revnejše ljudsko, sloje prodajala še tudi jajca, sir in zelenjava. Vpeljane bodo tudi karte za ineso, da se bo tako zabranila prevelika vporaba mesa nekaterih slojev. Vendar ni nameravano vživanja mesa znižati na tako mero, da ostane samo šo ime. Vsem, bogatini in revnim, se naj zagotovi tolika mera mesa, kolikor je potrebno za zdravo prehrano; veliko število živine omo-gočuje karte za meso. Nadalje misli vlada na vpeljavo kart za krompir, toda ta misel je še za sedaj neizvedljiva in bo treba počakati do nove žetve. Končno bo vlada prevzela nadzorstvo čez velike klavnice glede izkoriščanja kosti za izdelovanje masti, lima in umetnih gnojil. Tudi na uporabo kuhinjskih odpadkov bo urad za ljudsko prehrano obračal svojo pozornost.
Poletni Čas. Za čas od pondeljka, dne 16. aprila, pa do pondeljka, dne 17. septembra se je zopet uvedel poletni čas. Vsled tega se bode uro dne 16. aprila ob 2. uri zjutraj po sedanjemu računanju časa za eno uro naprej potisnilo, dne 17. septembra ob 3. uri pa za eno uro nazaj potisnilo. Zjutraj dne 17. septembra dobi prva ura od 2 do 3 dodatek A, druga ura od 2 do 3 pa dotatek B. Prehod časa med 2. in 3. uro so je določil sporazumno z nemško vlado, ker vlada v tem času najmanjši železniški promet. Poletni čas se je lansko leto jako obnesel in je le toplo   pozdraviti,   da se i letos  uvede.
Kože ovc in koz zasežene. Izšla je nova ministerska naredba, ki določa, da so v prid vojaški upravi zasežene vse zaloge kož, ovc, jagnjet in koz. Izvzete od te naredbe so kože, ki so bile že dne 26. januarja v delu v stro-jami ali pri krznarju. Kože se bodo morale oddati neostrižene, torej z volno vred ter ni dovoljeno ostrici kožo ovc, jagnjet in koz, preden se odda vojaški upravi.
Tudi znamenje časa. Iz Innsbrucka se poroča: V neki občini srednjega gorovja se je za najemnino neke planine (alpe), za katero se je v zadnjih letih 150 kron letne najemščine plačevalo, posestniku zdaj 1160 kron ponudilo. Strokovnjaki so izračunali, da bi moral dotični najemnik za eno kilo putra 50 kron zahtevati, ako bi hotel pri tej na-jemščini na svoje troške priti.
Cesarjevo pismo ..Rdečemu križu". Zvezno vodstvo Avstrijskega društva „Rdečega križa" naznanja sledeče lastnoročno pismo Nj. c. kr. Visokosti nadvojvode Franca Salvator: Štev. 473 G I. • Na zvezno vodstvo Avstrijskega društva „Rdečega križa" na Dunaju. Dun a j, 26. februarja 1917. Njegovo ces. in kr. Apostolsko Veličanstvo je blagovolilo na prepo-nižno predložena poročila o delovanju Avstrijskega društva „Rdečega križa", društva „Rdečega križa" v deželah svete ogrske krone, komiteja    „Rdečega   križa"    za  preskrbo
_ 6 —
vojnih vjetnikov in Deželnega pomožnega društva za Bosno in Hercegovino za leto 1916 sledeče Najvišje lastnoročno pismo pre-milostljivo meni doposlati. „S posebno zado-voljnostjo razvidim iz predloženih poročil, da so vse pod izkušenim vodstvom Vaše ljubez-nosti stoječe ustanovitve ..Rdečega križa" delovale tudi v preteklem letu izredno zavedno za blagor ranjenih in bolnih vojakov. Ko izrekam svojo zahvalo Vaši ljubeznosti za Vaše najkoristnejše delovanje, Vam naročam, da naznanite vsem vodstvom društev .,Rde-čega križa" moje popolno priznanje za njih požrtvovalno delovanje. B a d e n, 25. februarja 1917. Kari 1. r. — Ko veselo ginjen cd premilostljivega priznanja o našem skupnem delovanju naznanjam to ročno pismo preza-služnim upraviteljem prostovoljno zdravstvene oskrbe in vsem drugim brezštevilnim, katerih človeKoljubna pripomoč in z veseljem darovani prispevki so nam pripomogli, da smo mogli izpolnjevati svoje dolžnosti, sem popolnoma prepričan, da bodo besede premilostljivega priznanja za nas mogočna pobuda pri našem bodočem delovanju do zmagovitega konca. Nadvoj. Franc Salvator, geu. konj. m. p. — Ta okrožnica se je poslala vsem oredsedstvom glavnih društev in podružnicam Avstrijske družbe „Rdečega križa" s prošnjo, da jo razglase vsem krogom prebivalstva in jo priobčijo v najbolj čitanih dnevnih listih. Za zvezno vodstvo: Rudolf grof Traun 1. r.
Še bolj črna moka ? Z voljavo od 12 t. m. naprej je vojni žitno-prometni zavod odredil še ojstrejše izmlenje pšenice, rži ter ječmena, i. s. tako, da se bode pšenico in rž do OOVo, ječmen pa do 85% izmlelo. Vsled tega bode moka bržkone še bolj Črna postala. Radovedni smo, ali bode taka moka sploh še za vživati. Govori se pa, da se na Ogrskem in Češkem še vedno bele kifelčke je. . .
Nove krompirjeve cene. Izšla je nova na-redba urada za ljudsko prehrano, ki določa novo cone za krompir. Pri prodaji krompirja avstrijske žetve leta 1916 po proizvajalcu se ne sme presegati ceno 15 K za 100 kil zdravega, zmerjenega, suhega, očiščenega krompirja (razven „Kipner"). Ta najvišja cena plača že dovoz do najbližnje železniške postaje, oziroma do določenega kraja, ako ta ni bolj oddaljen nego najbližnja železniška postaja; nadalje so v tej ceni računani tudi že troški naloženja na železniški vagon oziroma v skladišče. Za prodajo krompirja avstrijske žetve leta 1917 po proizvajalcu se najvišjo ceno pod zgorajšnjimi pogoji in izjemami od 10. avgusta 1917 sem s 15 kronami določa. Ako pri dovozu krompirja žetve 1917 oddaljenost do najbližnje železniške postaje oziroma določenega kraja na najbližnji vozni cesti znaša več kot 10 kilometrov in manj kot 20 kilometrov, znaša najvišja cena 16 kron, ako znaSa oddaljenost pa najmanjo 20 kilometrov, znaša najvišja cena 17 kron za 100 kil. Najvišje cene se razumejo brez vreče proti gotovemu plačilu, pri neprebranem krompirju pa se mora nad težo še 5 procentov dodati.
Štajersko sadje in dunajski navijale! cen. Pred kratkim so aretirali in sodniji oddali na Dunaju celo vrsto trgovcev in trgovk s sadjem, ki so na naravnost nesramni način navijali cene. Ti oderuhi so prodajali jabolka po tako visoki ceni, da so zaslužili pri njih od 50 do 90 %. Dunajska javnost je seveda grozovito razburjena nad tem postopanjem in je upati, da bode sodnija te goljufe z vso ojstrostjo itak premile postave kaznovala. Pa tudi naša javnost na Štajerskem ima vzrok, biti razburjena. Pri nas je v jeseni kar mrgolelo rezanih in nerezanih judov, ki so pokupili vso sadje in ga odposlali na Dunaj, kjer so ga šele sedaj po neverjetno visokih cenah prodajali. Po našem mnenju bi bilo od strani oblasti takrat potrebno odločno vmes poseči. Te tuje parazite in oderuhe bi bilo treba z vsemi sredstvi iz Štajerske pregnati. Saj imamo dovolj poštenih domačih kupcev, ki so zadovoljni z malim dobičkom. Od visokih, na Dunaju plačanih cen za štajersko sadje nima štajerski kmetovalec ničesar. On je osleparjen,  kakor je   osleparjen  dunajski
j konzument. Oderuški dobiček ima le prekupčevalec. O obsodbi aretiranih navijalcev cen bodemo seveda poročali. Skrajni čas pa bi bilo, da bi naša politična oblast tujim prekupčevalcem energično na prste gledala. Kajti po toči zvoniti ne pomaga !
Kralj Nikita spreobmjen? »Gazette de Lausanne" naznanja, da se nahaja črnogorski princ Mirko z vednostjo kralja Nikita j na D u n a j u. Novi črnogorski ministerij je • baje Avstriji prijazen, kajti minister 11 i 6 i bil je preje avstrijski oficir. — Ta vest diši j precej po židovski senzaciji. Stari lisjak Ni-'• kita se je zašpcknliral v tej vojni, ah — j lisjak ostane vedno, pa če se ga odeje tudi ! z ovčjo kožo.
Izpred sodišfia. Zaradi sleparij pri živin-I skem nakupu bil je zastopnik živinske vnov-j čevalno družbe na Spodnjem Štajerskem ! gostilničar in posestnik August Stanitz iz ! Brega pri Ptuju, pred mariborskim izjemnim j sodiščem na 4 leta težkoječe ohsojen. ! O razpravi bodemo v prihodnji številkiporočali.
Le dva dneva brez mesa na teden. Štajer-
! ska riamestnija je določila, da se sme odslej j na Štajerskem moso in mesne jedi tudi vsako j sredo vživati- Brezmesni dnevi sta torej le i še ponedeljek in petek.
adnji telegrami.
Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B.  Dunaj, 21. marca.   Uradno    se danes razglaša:
Na nobenem treh bojišč dogodki posebnega pomena.
Namestnik genera lštabnega šefa pl. Hofer, fini
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. B e r 1 i n, 10. marca (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Med A r r a s o m in Bertincourtom prisilili so naši oddelki posamezne mešane oddelke nasprotnika k na izgubah bogatelhu umikanju. Na desnem bregu M a a s e sta se danes zjutraj dva sunka Francozov ob F o s s>e r -gozdu izjalovila.
Makedonska fronta. Delni napadi Francozov pri N i z o p o 1 u, Trnovi in R a s t a n i bili so z našim ognjem preprečeni ali zavrnjeni. Zadnjič v sovražni roki ostale visočine severno-vzhodno od Trnove in pri S n e g o v u smo v naskoku nazaj vzeli. Nasprotnik izpraznil je potem prednjo ozemlje. Njegovi ponočni poskusi, zavzeti zopet visočine, so se izjalovili. Ob C e r n i smo z artilerijskim ognjem neki privezani balon uničili. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Car in carica vjetniki revolucije.
K.-B. London, 21. marca. (Reuter). Vl^da je  odredila, da se naj spravi prejš-
ja in od njega c ar j a i n n j e g o v o žensnaviax vjetnike v Carskejo Selo. General Alelj rekvirh bode Griboumine, Bovsikow, Veršinin ifcopi ^ai linine, ki so bili v Mohilew poslani, enLjjj_ j)0]-lek za zastraženje carja na razpolago Onještaje
|e potom Morilec fml. KraulMerja obešen, aile in ,
Celovec, 20. marca. Vojaški sluf v iril vel Bo reeky, ki je v ('einvcu ustreli °°oe! maršallajtnanta Rudolfa Kraufiler (glejL       •    ■ čilo v rubriki   ,,Razno" !), bil je pred fM"J'*J
sodom na smrt  obsojen. Na   dan  pt(__    An,
umorjenega bil je morilec Borecky od| skega krvnika   Langa na dvorišču   vojf Za voli obešen.                                                  u,   zlast
ptujsl fii poslar flečih spe * S o v c £
obraza in rok opazujemo pri mnogih ljudeh. Za zdravje o A U lesa je lepa, bela in mehka koža jako potrebna, ker sat* x ;„ i in mehkoba kože omogoča nemoteno dihanje.   Lep obraT  .
roke sploh napravijo na dmnePčine žl den utis, dočim ljudem ne ueairi.- xaot ki jih kaze solnčne pege. ogidr" t'dI,<'-rdečica i. dr. Nadalje p,i, tali. V de! važno, motijo le nečistosti ko&p kar tudi na zdravje slabo vplojT tisoč ljudi vporablja eato za *! za nego kože Fellerjevol poniado za obraz z znamko >? slane samo 2 K (2 lončka poslu« 5 K). V nasprotju z drugimi f Ijivimi lepotiluimi sredstvi jo neškodljiva. Odstrani vse nečisl obvarujejo kožo pred solnčnii sebičnimi pegami, odstrani
Mesto ostrega, čcslol vega mila, vzemite za obru Fel Lili) no milo (1 K) ali l"e b o r a k s - m i I o (80 vin.) in t' u m i v a 1 n i p r a š t k (boiaks
Goste lasu
V C«
da eno
■ ii.-nv., \./.                 i, . sa s tre
po negovanju   s   1: c : 1 ,. \ , e » Oblia     5 Tanl! o •: il i 1! a    n o i" a i! o         T „1.1,
las znamka »Elsa«. (Lonček [       i^ailK
1    K  60  vili.,  motne-;;.-   ii-ii;.-- 1(jV      P0V
■:-i ■:-■ HOV p0\ Ta pomada ojači '.asiščt, zabit t„„, i| in predčasno osivrnje, nova! ^a** I rast  zdravih,   gibčnih,  do'lgit I__
Koliko stanejo vojne?
.        —            .                      >i?,    '»invMt,    i>ii;eii u,    uoieu
lase spremeni v mehke, lato, da   se   jih lahko ček' v M Pomada ne vsebuje nikakih škodljivih   sestavil    h:   ledsj £fl<U.    D zasluži prednost pred mnogimi drugimi pomadami, kakriH nelekarnarji ponujajo. 7.a nego  brk je priporočim., I elleako    h mazilo   za b r k e  (50 vin.) Naroča naj se  naravnostM
Felltr, if.irn.i, S ut-ica  EiV. Irq v.f,   2-1 >6,  za
-------—.....—------------------------------------—fgane s
Rekviriranje svinj. t°famš
»i novi
Kakor znano, se jo za sedaj  vstar:r04ace, voz  svinj   iz    Štajersko.    Splošni    s bode v kratkem   sledilo   tej odredbi n\;,la liziranje kupčije  s svinjami, to pa na W)st. I način,   kakor pri govedi. To bi bilo sprava
ednakopomembno      z      re k vir i r ai_______
svinj,   kar   bi pomenilo   za   naše   ^yalui štajerske kraje velikansko gospodarsko* Ptujski okrajni načelnik g. O mig je teren ti oziru z vso vnemo na seji   preliva njevj ena urada štajerske namestnije preti t.eniufldB m pil.   Njegovo  naziranje je našlo mnogf SB I"
i, GStr Istr.
Že pred dolgimi leti trdil je neki izkušeni vojskovodja, da se potrebuje za vojno denar, denar in zopet denar. Ta potrebščina se je v novejših časih do vedno večjih svot povišala in dosega zdaj v svetovni vojni številke tako ogromne visočine, ;ki presega vsako prejšnjo cenitev. Milijonske armade in tehnični razvitek so vzroki; teh velikanskih troškov. Razmeroma ponižni so še vojni dolgovi desetletja trajajočih Napoleonskih vojen. Dolga ameri-kanska meščanska vojna (1860—55) kaže že druge številke. Kratka nemško-francos-ka vojna in istotako rusko-turška vojna, razmeroma najbolj pa so kolonijalne in pre-komorske vojne s stroški obremenjene, to pa zlasti glede njih navadno malega števila voj
\hmenknSeceSshn^^enJ<oh^^^ P
7200/W meSi služI)
i uprav
lis

7   —
n o lekj
ja in odposlala se bode posebna  deputa-
na vlado, ki bode  prosila, da se ne na-
rekviriranje svinj. Istotako so se mestni
m    itopi  Maribora in Ptuja proti   tej odredbi
'" °  azili. Dobro bi pa bilo, ako bi se tudi naše
° ""   dnještajerske  kinetske  občine   naj-
je potom okrajnega   odbora tej akciji pri-
ižile in prosile,   da   se   ne   uveljavi
.^u,,.    kvirira n j e   svinj.   Občinski zastopi,
•elil
:lej p
1  p n
v je  cel samo
:>braz   ii
nj^e Ijui
■gajajo
ogrel,
.   kur koze d|
vpliva.
za   val
J v o
ko   >E'
ostnin
to cesto]
je ta
neiistol*) Inčnim i ogrce!
itokral z Pel Ii F«f|
i in to
oni k s o'
krajni načelnik Jos. Ornig p°P - častni občan 7 občin.
j d di
vojaij Za velike svoje zasluge na gospodarskem zlasti  pri   zgradbi   prepotrebnib   cest je ptujski okrajni načelnik, župan in deli poslanec imenovan za častnega občana ecih spodnještajerskih občin :Sv. Urban, Sovce,     Vinterovce,      Vareja, Andrej -Leskove c,      Veliki č in Derstelja. Že preje je izkazalo 'čine županu   O migu to   najvišjo   ob-ko čast. In zaslužil jo je pač   v   vsakem . V desetletja   trajajočem   neutrndljivem koristil je Ornig ptujskemu okraju na [ni način. Kar jo   v gospodarskem   oziru okraju napredovalo, kar se je razvijalo iboljšalo, to vse je tesno spojeno   z ime-načel.nika   Orniga.   Občino,   ki   so   ga ovale za častnega občana,  so se  s tem me počastile, ker  so   pokazale  globoko evanje pametnega gospodarskega  dola. iitamo načelniku O r n i g u  prav   iskreno imenovanja.   Obenem   pa  upamo,   da i za   naprej deloval z vedno   ednakim ušenjem za gospodarsko dobro okraja !
asi
pži,   se
Celju
odi cnonadstrop-i s tremi lokali, za   vsako
r i e v o (■obna !,^p*]   ,   Lahki   pogoji. nijic vrel ov pove uprava ,,-.;,-j    tega lista,     102 —             .......
iv«taTJ inar pošljem s
kakršne
Feii ei jako hišo,   ceno '"o'.V  pr  k«, za vse  vrste.
—_-----rgane stare oble-
inStrikanega a, nove odrezke vstavil rojačev in šivilj. 3e sod užba lahka in bi mo*jEa. Nabiralci i na eK[C3ta JJaslov po-nlo se|prava t8ga usta, i r a nw
so  spoJVaiui stro;
irsko *'
BJ
Učenec
z dobro šolsko izobrazbo in pridni, starejši hlapec za konje in vole se sprejmeta v trgovini mešanega blaga Franz Schosteritšch, Št. Vid
pri  Ptuju.       t03
26 let  stara,   želi k boljšem gospodu kot
gospodinja (Wirt-schat'terin)   priti,   to
pa do 15. aprila. Naslov  pove   uprava _____tega lista.      99
g je anjev: tenm mnogo
?ge. 130\ 'an Krh
SODAIUL
mešane stroke,
Hlužbe.   Naslov
upravništvo tega
Usta.        las
nep.
•/nsfšk.
Uonei-i Ml^
ui'snkHi
ren tudi za kro-ena obleka za le in vremenski se proda v Ma-, Gbthestralie 2, adstr., vrata 15.
Dekle
iz     dežele,     močno, sprejme   se za neko
kmetsko   gospodarstvo proti dobrem plačilu. Vprašanja na
upravo tega lista. 109
Braver, netter
Lehrjunge
beider Landesspra-chen machtig, wird sogleich b. A. F. Hickl,
Man ufaktunvaren-handhing   in   Pettau anfgenommen. m
Pošten vi ni Čar
KOro gorico, ki leži 20 minut od Loč, ka-^J) lahko dve svoji ali gospodarjevi kravi in i redi,  se takoj sprejme pri g.   Mihaelu posestnik pri Sv. Duhu v Ločah. Vini-aj ima 2, 13 ali 4 delavske  moči, ki si obilo denarja tamkaj po domačem   delu Eijo. Ponudbe osebno ali pismeno naj se predložijo, da so lahko setev oskrbi.   «)
% Iala Wsica -JP|
abo podstrešja in kleti se odda v najem. na družino brez otrok.
Ena soba ""^p^
mesta se odda v najem na starejšega
ia.  Vprašanja na gosp. Guido Winkler,
„Eichh0f" pri Ptuju.                     91
priporočam iz moje drevesne šole prihajajoča, prvo razredno  gojona
jaboljčna visoka debla
v najrazličnejših vrstah. Opozarjam, da se nahajajo moje drevesne šole na nemastni zemlji, torej jamčijo uspeha sajenja tudi na suhi zemlji. Cene in pogoji takoj na vprašanja.
Sadjerejstvo „Carolinenliof'
pri Ptuju, Štajersko.                   us
izurjen  v poljedelstvu,  živinoreji in ako mogoče tudi vinogradništvu,   se sprejme pri Ed. Suppanz, Pristova, Štajersko.            m
Priporočljiva domača sredstva.
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepČRtije krvi proti •dabosti in bledičnosti (Bleiclisucht) itd.; steklenica 2 K. rekocina za prša in pijuče, stekl. 160 K, vel. stekl. 2'40 K proti kašpu, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — C^j proti gihtu 1'50 K. — Balzam za giht, ude ■.n živce stekl. 1 50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bieiburški živinski prašek a 1-50 K. Prašek proti odvajanju krvi v živalski vodi a K 160. — Izvirni strup za podgane, miši, ščurke a K 150. Razpošiljatev L.  llerbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem.       w
Gozdar (Forster)
37 let star, oženjen, z d.ema otrokama 9 in 10 let starima, 1. februarja 1915 k ..I.andsturm-Arb.-Abt. hi) Mu- | nitionsbetriebe" oproščen, vešč slovenščine, nemščine in hrvaščine, vseh gospodarskih del, z dobrimi spričevali, žel: priti po vojni h kakšni graščini za gozdnega nadzornika ali šafeija.   Naslov   po*e uprava tega lista.      114
Ditoi in na vike, zaaa in kovacnica
se proda, obstoječe iz hiše za stanovanje v koji se je že gostilna nahajala; mlin je za-se, kakor tudi žaga. Vse je v dobrem stanu, tik ceste, in 20 minut od kolodvora oddaljeno. Zraven je tudi dostido brega zemljišča. Proda se radi starosti posestnika. Plačilni pogoji po dogovoru. Poizve se pri upravništvu tega lista pod „Mlin in žaga".                   na
se sprejmejo in dobijo stanovanje brezplačno, ker obstoji velika soba, dile, drvarnica, en svinjak, pol velikega vrta in zemlje kolikor potrebuje, si more z delom odslužiti, pri go-spej M. Veršič, št, 25, Zg. Breg pri Ptuju,   m
Avtomatični lovilec za podgane
K 5-80, za miši K 4-—, vlovi brez nadzorstva do   40 kom. v eni noči, ne   zapusti duha   in se postavi sam. Past za ščurke „Rapld", tisoče ščurkov v eni noči   a   K 3-70.   Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljatev po povzetju,   pošlnina  80   vin.   Export-haus   Tlntner,   Wien,   111., Neulinggasse Nr. 26/P.                            38
v starosti od IG do 17 let, močnejši, s 3-let-
nim učnim časom, z oskrbo in obleko se takoj
sprejme pri g. Anton Martschitsch, usnjarstvo,
Slov. Bistrica.                          as
Les pravep kostanja
o
kupuje Alex. Rosenberg, Gradec, Annenstr. 22.
ch
v Ptuju
Florianipialz ia Ungarlcrgasse
priporoča izvrstne šivalne stroje (Nahmascliine:0 po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 100*—
Singer A.......K 120-—
DUrkopp-Singor .... K 150 — Oflrkopp-Ringschift' za ši-
vU.e......K200-
Ddrkopp-Zentralbobbin
za šivil c .       .   . K 200 — Diirkopp-UingsohifT za
krojače    .... Iv 250 — DOrkopp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil,
Luxtis uisstillun g...............^ 250' —
Durkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje.........K 250 —
Minerva A.....................£ 200- —
Minerva C zu krojače in čevljarje..........K 840*—
Howe C za krojače in čevljarje............K 150 —
Dili (Bestandteile) t* vsakovrstne   stroje. — Najine  cen« so nižje
k:kot povsod. — Prosimo, da se naj vsak  zaupno do nas obrne,
ker solidnost je le tistitnznana, kateri imaja rnasine td n^.
Ceiik breznlacno.                                  408
»■■■•■■■■■■■■■IISBgiDioaiia • I
Centralna pisarna zveze kmetijskih zadrug na Štajerskem nahaja se od
1917
naprej v
ti 1.3, ill
' <i~
\ im \m naše zdravje.
Človečki organizem je podoben masini. Ako se mašino ne oprosti redno od vseh Jlmder, ako se jo stalno ne maže, pojavijo se m o len j a obrala. Žlindra so v tem slučaju neizdelani produkti izmenjave snovi, M jih mora Črevesje izločili.
Osveženje. krvi
lorejo povzročili le laka nestrupena sredstva, ki ii;i
i.-.ii-m      iiv.-winiif     v(iiirfliu    iiii      t jmi      AldU^ii    iutOiiii(a    Mil
povzročene pojave, kakor zamašenje, slabost, prisiljenje
krvi v glavo, liemeroide, gihl, srbenje, nečistosti krvi,
debelost in nemirne živce.
Podajani vsakomur priliko, da se o temu
popolnoma brezplačno
prepriča,   kakor je to mogoče.   Zahtevajte moj najnovejši spis
0$*° človeška ljubezen! -p|
Pišite takoj na naslov:                    107
Hcijs OpBFn-apolBke, Badapest VI., M. m.
03
immepsessel)
po 6"—, 10'— kron se dobijo v zalogi
8LAWITSCH & HELL] trgovina * P*ulu.
Armadne ure na napestnik.
natančno regulirane in repasirane. — Nikel ali jeklo K 25-,— 30— ali 35— 7. radium svetilom K 30'—, 35'—, 40'—. Srebrne ure na napeslnik (Zugarmbanduhrcn) K 50, 60. 3 leta pisemske garancije. Razpošiljatev po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denat nazaj. Prva fabrlka ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferent Brlix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387
Svrhež, kraste, pege, svrab
odstranjuje najsigumcje najbolje preskušena kožna mast
Paratol   ::::::::::::
Mnogo zahvalnic in priznanja za dobroto in pouzda-nost. Ne umaže — brez duha je, vslcd tega se more i po dnevu rabiti. Veliki lončič 3 krone, dvojni veliki lončič 5 K 50 h po povzetju   sli ako se denar
naprej posije. PARATOL-prašek čuva občutljivo ko2o. Skatlja 2 K
50 h po povzetju ali ako se denar naprei pošlje. Oba preparata se moreta  naročiti od glavnega skladišča:
M. Klein, lekarnar v Budimpešti, VI-20,
Nagymezb' u. 8. Pazite na natančno adreso!           87
Dobri aparati za briti in lase striči
1-a britev iz srebrnega jekla. K 3'50, 41—, 5'—, zoojklana K H-—, 5'—, znamka „Perfekt" sfi klimami K 16—, 20—, rezervne klinje 1 lucat K6—. I-a stroji za lase striči K 11—, 12 —. Izmenjava dovoljena ali denar
nazaj. Razpošiljatev po povzetju ali naprej-plačilu po c.  in   kr.   dvornem  life-rantu  Hanns  Konrad, eksportna in razpošlljalna hiša BrOx št. 1741   Češko).                            51
„HAVEGU
trgovska posred. družba z o. z. s trgovskim prometnim listom ..HAVECstrokovnflist za ves
realitetni promet
Dunaj I., Giselastralie 5.
Naslov za brzojave: Haveg, Dunaj.— Telefon interurban 8275. preskrbi nakup in razprodajo realitel in obrtni] vsake vrste, oddaje v najem,  deležništva,  hipotekama   posojila,   prevzema
komisijske zaloge blaga in zastopstva dobrib industrij itd.
Brezplačna   pojasnila.   Poskusne   številke in prospekti zastonj.
Največja sigurnost.                       Prima reference.
Lastniki realitet in posestev, ki hočejo svoj objekt kjerkoli v monarhiji prodati, naj zahtevajo brezplačni obisk našega stalnega
zastopnika.                       a
B1IB1III
IISHBBHB1BII
s podplati iz trdega lesa
zgornji deli iz krepkega govejega  precepijenega i
usnja: cm   18-21   22—24   25—27   28—30   31—32 pai K12-       14-      17--      19-—     21"—   ]
zgornji deli iz trakov kravjega usnja! par K14—    16—      19-      21-      23 — zgornji deli iz za vodo nepredornih črnih jadrinih
ploh: par K 6—        T~        8—       850       9~
Pri naroČilih zadostuje navedba dolgosti j čevelj v centimetrih. Razpošiljatev po povzetju. , Prekupčevalci popust.            Išče se zastopnike.
Dunaj V., Ziegelofengasse 74
Na novem lentnem trgu (Lendplatz)
V Ptuju zraven JdaLoic*   is   »rwarik« hii« poiturljfjau j« parna saga Tsakeiaar
i m t porabo. «■»■'," '' Vsakomur m le« alodi itd., ter po »airtari takoj raaiaga. Vsakdo pa srn« tndi na oblati, Trkati, apahati i. t. i.
petek, prlh
!f,Naroč
lliffe
t kroi leto; za cel
u                                      za dni
službe, učence, stane ronTn
Tanja in posestva gjfj
v Ptufu       s,5ef
v        *••*!**            Uredn
iiTršnja                      alstvo
m vrste f*sred»va«ja najhitreje.' ^ °\
?p*«**BJa in pojmaila V Mlatiti ttražniei (rd
100 litrov  zdrave domače pijače
osvežujoče, dobre in žejo gaseče, si lahko vsak sam priredi z malimi stroški. V zalogi so snovi za: ananas, jabolčnik, grenadine, mall-novec, poprova meta, muškatelec, po-merančnik, dišeča perla, višnjevec, skaziti ae ne inuic. Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pozimi tudi vroča, namesto ruma in žganja. Snovi z natančnim navodilom stanejo K 12*— Iranko po povzetju.
Jan Grolich, drožerija pri angelu,
500 kron v zlatu
če ne odstrani krema Grolich z zraven   spadajočim   milom   vse   solnčne pege, maroge, solnčne opekline, ogrce, obrazno rdečico itd. in ne ohrani kožo mladostno svežo in nežno. Cena K 5"75 s poštnino vred. 3 porcije stanejo K 16'—. 6 por-cij K 30-70. Vse brez kakih nadaljnih stroškov Naslov za naročila :                                        434
Jan Grolich, drožerija pri angelu, BfflO 6;
Diamanti za rezanje stekla      ^
za steklarje in domačo rabo.
Štev. I za steklo v oknih......K 3*50
Štev. 2 za nav. močno steklo .... K 5-30 Štev. 3 za vse vrste brus. stekla . . . K 8" 10 Štev. 4 za močno brušeno steklo, neobdelano, in za zrcala . . .Kil '70 Povzetje 55 vin. več. Za reelno in solidno blago jamči
Jan Grolich, drožerija pri angelu'
pi*n iri\/dAl ie sredstvo za pomlajenje las,
rJ "iiijuui ki rdcče] sve,|e in sivc Ias
in brade za  trajno  temno   pobarva,   1 stek.enica s poštnino vred K 2"°0.
Rydyoiir^r^-
bleda lica. Učinek  je čudovit. — 1 steklenica s poštnino vred   .   .   . Naslov za naročila:
Jan Grolich, drožerija pri angelu, |j[[
-ega ___ačam
Zagotovljen uspeh
Tisočero zahvalnih nisem i piii. vpogled na razpolago.
Polna krasna pr$a
lOstn
dobite pri rab:
med. dr. A. Rix kreme za prša,
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna. K 4'—, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 9—'"j11
Kosmetiscb&s Dt. fl.Rix Laboratoriam DuDaiU[«iercfl|
Razpošiljatev strogo diskretna.              imlai
Zalogi r Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu", lekarna ,J pomagaj1' in parfuraerija Wolfram; v Ljubljani lekarna pri ,jrecn jelenu", v drozeriji A. Kauč, in ,Adria-Drogerie."     nogd
do preklica vsako nedeljo in
vsak praznik od 9. do U. ure
dopoldne vloge.
Ravnateljstvo.
Mlinarji pozor!
Muhlerbeutel pajtelje za mlinarje
se dobi pri
Slawitsch&Helier
o ve leske
oliti
i-istn: ;ovo: lajal
•Vil
,bsu: ila bc
ollH
Prag lOvra
lega
rtoji a r ttva k>ve
v P1
BDJI
Olul
uje. ili,
zbo) kra
im
80   U
;^i   8C
-lista
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
Tisk: W. Blanke |
7949�977133�78
75