Posamezne gtertllte: V«. 3 radne Din -*50, ob n*-5J deljah Din 1*—*
OaEDNiflTVO ib Bah^»
b#ra, lariifon oi. it. i,1 I" uj. ;<S
rmPivM T*l#,oa tatamt. »U 2M. tfg WKiyA n nahcja T Jmrjfien * »“« “t- *. pritUije, d«no. T«l» .;>•« leo St, 24. SHS poitiiočekrrai a* S ioa ster. 11.787. .->■ ■ ^
K«, »««SU» br«a ieuuj* u u "■ X« o*n*. — Jiotopiri >• a« miinjo. ;|5
Maribor, petek 28. aprila 1922,
Dr. Ninčič pred demisijo?
ra biti vseskozi' konetmktivtoo'. struktivni so markisistični
.—Tfiirii i im »hh»»ui
; Posamezne Žteriikej Ka. 3
j Tadne Din —*S0, ob ne« *s§
; . deljah Din 1*—. -' v:/S
■ „TABOfctt irJiaj* yg*k dan. mr« 5
izfiaj* t«U dan, r»*T«n
neaeJje in pnomikov, ob 18. uri * •' di-uniom nnulttdnjern dne ter »tane * fnosečno no pcšti D 10*—, ca inozemstvo D 18 —, dostavljen na dom U* — , na iikaznioe D 10*—. In s era t i po dogovora,
•'faroča »« ,lri optirt 'fAliORA*, 51AKHJOR, Joroičevu uiica štev, 4.
Leto: SI
shod v Na-!
Maribor, 27. aprila.
ZM Beograd, 27. apirila. V politi«-	štrukcije. Po najnovejših’ poročilih pa
nih krogih vlada velika nezadovoljnost	je pogajanja vendar, prekinil. V beo-
proti dir. Ninčiou, ki je v Genovi pre-	grajskih političnih' krogih sodijo, da bo
Govor g.	senatorja Klofača	na	&i-1 kinil pogajanja, z^ItalijaniO). Iz zanes-	Ninčič po zvršetku 'genovske konferen-
Sinočnjem	shodu	NSS	v	Narodnem | liivili virov poročajo, da je Nineic zah-	ce podal demisijo.
domu je bil visoka pesem češkoelovaš-J teval orl vlado v Beogradu nove in-
Konferenca v Genovi.
ko-jugoslovenske solidarnosti. Refren ‘e pesnil jo bil: ojačimo državo, da bo rooona in silna — vi Jugoslavijo, mi češkoslovaško! Nimamo nikjer dni-Sega prijatelja: vi imate nas, mi ima-lr*°,.yas! V tem smislu je govoril tudi o Oljili m nalogah narodnega socializma. Na mestih so se njegove besede slišale kakor prava lekcija našim narod-nipi> socialistom. V začetku se je .spominjal Maribora pred 15 leti, ko ''ga je ^idel pod nemšk. raznarodovalnim pritiskom in na ta način nazorno opozoril na velikanski pomen narodno revoln-0lJe. Na to se je spominjal vojaške ali-ance, ki jo je bil sklenil kot prvi česko-
Se vedno napetost med zavezniki in Rusijo.
slov
aski minister za narodno obrano z
Seneralom Hadžičem v proslulem habsburškem gnezdu Konopištu. »Vsaka' taka in podobna alianea bi bila kratkotrajna in brez življenskega eo-va> če bi bila sklenjena samo med di-l^mati, ne pa sočasno tudi med naj-Sirjimi vrstami obeh narodov. Zato jo treba našo solidarnost zanesti v široke vudske vrste. Govornik je povdaril, da h1 Prišel kot politični agitator, temveč •>°t gest, kateremu je Jugoslavija ena-sveta kakor lastna domovina. Kot ■°®ški politik naglasa na jugosloven-s*ih tleh v prvi vreti solidarnost obeh’ Prodov in držav, to jo nadaljevanje ?as slovanske in konstruktivne politiki ki'frasfSe diru žil a v najtežjih dobah. •*-4di tu so bile njegove besedo daleč od Navadnega partizanskega agiitatorstva.
in s posebnim povdarkom da je današnja narodna dr-ona, ki jo je ustvaril narod da je treba vse narodne moči posveti utrditvi te države. Dolžnost slehernega državljana je, da ljubi to dr-jfcvo in dela zR.njo. Opozicija ne sme “iti nikdar naperjena proti državi, t®Tnveč proti režimu. Njegova izvajala o potrebi socialnega pojmovanja Racionalizma, o škodljivosti materia-in o uvajanju delotvornega ide-^bznia v slovansko javno življenje, eo stvarna in globoka ter jih lahko ^ipiše vsak slovanski napredni ia-^‘igent. Povdarjal je, da se moramo ^ancipirati od tujih ideologov in zadeti misliti z lastno glavo. Ruska katastrofa je dovolj poučen vzgled. Naši Judje naj bi mesto nemških znanstve-spisov čitali Ma.saryka, ki je naš jpOgram ,dalje rusko literaturo in so •^ko n navali, tudi v filozofskem mišljeni} slovanskega duhu. Cilj nacionalistične politike bodi izobrazba in kul-Ura vseh ljudskih vrst, socialna pra-/.1Cllost, zmaga humanosti, človeko-Zato ®,a j® |tre^)a vzporedno s politično in intelektualno vzgojo tudi rf^vno preporajati posameznika ter u-Oi.ja.ti v njem hostijo sebičnosti in ne-■- timainosti. V našem nasičenem strau-
Velik govor LIoyd Georgea za spo razum.
DKU Genova, 26. aprrjla. Na slavnostnem jyečer,u. ki so ga, priredili angleški in. ameriški žurnalisti, je imel Lloyd George včeraj ob pol dvanajstih ponoči velik političen govor. Izjavil je, da je konferenca največji dogodek za bodočnost Evrope. Na to je slikal nevarnosti, ki nastajajo, ker se sovraštvo in nasprotja, v Evropi vedno bolj po-osiferujejo ter dejal, da nastajate dve veliki skupini. Negotovost v vzhodni. Evropi je gnezdišče novih’ konfliktov. Evropski položaj je izredno resen in zahteva' mnogo dejanj. Nemčija in Rusija, dva največja naroda v Evropi, sta bolj lačna človečnosti kakor pa kruha. Nemogoče je, da bi to stanje ostalo šo dalje. Sporazum je troha iskati z vsemi sredstvi in ga tudi najti. Vsaka dtuga rešitev bi bila epasna. Če se sestradana Rusija s samopomočjo nemške organizacijo dvigne ptroti Eyropti, Kje bo ■potem rešitev1? O poltnoči še je Lloyd George vrnil v .Villo 'Alberti.
Lloyd George ostane v Genovi do 10. maja.
DKU Genova, 26. aprila. (Wolffo-•vo posebno poročilo). V angteŠkili krogih se govori, da bo Lloyd George svoje bivanje v Genovi podaljšal do 10. ma.jn, ker se sodi, da ne bo zapustil Genove, predno ne sklene pogodbe o na-eifikaciji Ewope, ki bo obsegala Rusijo in Nemčijo.	;.'.j.
Nepopustljivost napram R n siji.
DKU Genov a. 26. aprila. Vprašanje zavezniških' dolgov postaja glasom ofioielne angleške vesti vedno bolj zapleteno. ‘Ainglija, ki se je obvezala, da poplača 'Ameriki svoje dolgove, ne more opustiti svojih terjatev napram drugim. Radi tega Anglija tudi no more anulirati ruskih' dolgov ter dovoliti Rusiji, odgoditev, na katero bi imela Francija in drugi enako pravico. Zato je pripoznamje vojnih' dolgov s strani sovjetske Rusije temelj, na 'katerem bazirajo nadaljne razprave, kajti Šest sedtain vseh dolgov dolguje Rusija
svojem pismu Lloyd Georgeu, opozori-
lo,	da bi bilo brezpomembno, nadaljevati razprave Uh pogajanja.
DKU Genova., 26. aprila. Reuter-5ev urad poroča iz Genove: V dobro poučenih’ krogih' se govori, da oficielni razgovori z Rusi niso dovedli do zbližan j a med zaveznki in Rusijo. Ni nobenega dvoma, da bo Rakovski vztrajal na svojem stališču, ki pa je za zaveznike nesprejemljivo. Položaj je brez dvoma zelo resen. Zavezniki zrejo nestrpno na zavlačevanje konference. (’e se bo konferenca zrušila, bo krivda padla na Rakovskega. .!
Lloyd George želi razpravo o repara. eijah in sankcijah.
DKU Genova, 26. aprila. Najvažnejši dogodek današnjega dno in bržkone konference sploh je predlog Lloyd Georgea, da naj se razpravlja na konferenci tudi o reparacijah in eventu-elnih sankcijah. Ta predlog je naznanil Lloyd George Bairtbouu na dopol-dainskem sestanku. Lloyd George je na-peljal pogovor pa nesporazum, ki ga je povzročilo napačno razumevanje njegovega govora, ki ga je imel v nedeljo na konferenci 9-ih držav, ter na posamezne točko Poinearejevega govora, ki je povzročil mnogo razburjenja. Lloyd George je, posebno v skrbeh glede stališča, ki naj ga mvzarmejo zavezniki v sluča ju, da Nemčija do konca maja ne izpolni svojih obveznosti, ter priporoča, da naj zavezniki storijo skupen sklep v tem vpraša/n (ju. Ker pa so vse zavezniške države ravnokar zbrane na konferenci v Genovi, smatra to za najugodnejšo priliko, da o tem nemudoma razpravljajo. Želi pa, da bi se teh posvetovanj Poincairo osebno udeležil. Barthou je obljubil, da bo ta predlog sporočil v Pariz. Lloyd George je mno' nja, naj se razprave, ki so se dosedaj tikale same nemško-mske pogodbe, razširijo tudi na reparacije in sankcije.
Številka: 97,
sti, pa le pri dipugiih narodih, doma pa so. Wli istotako nacionalistični kakor njim naspixxtne stranke. Tem destruktivnim elementom je treba napovedati neizprosen a stvaren boj.
Klofačeva izvajanja je sprejela na« Polnjena dvorana, v kateri je bilo tudi; mnogo pristašev drugih strank', z bur-< nim_ ploskanjem. Frenetično ploskanji ga je prekinilo med govorom na onih? mestih, kjer je pozdravljal Masaryka ter govoril o ljubezni do Jugoslavija in njene dinastijo. Nedvomno je zapustil Klofačev govor globok in lep vtis ne glede na strankarsko pripadnost 'po* siTisajlcev.	,	-
_ Na to je nastopil narodno - soteiali'J meni poslanec g. Brandtner. V ljubljanskih listih smo čitali, da je imel po Klofačevem govoru v Ljubljani precej! nesrečno, uro. Njegov mariborski govor, je bil oči vidno stvarne jši. Tudi tu je nehote ožigosali dosedanjo narodno-so* cialisticno prakso in taktiko, ki se strankinem časopisu odraža drugačel kot pa na shodili g. Klofača. SpomniliJ smo se na Potemkinove vasi. Dobra je bila opazka o mariborskem občinskeonj svetu, ki postavlja slovenske delavce na cesto. Posl. Brandtner je povdaril, da stranka sicer ni v vladi, zato pa de-1 la pošteno in stvarno opozicijo, v nače* lu je.pa brezpogojno za državo in diii nasitijo. Kdor se je spomnil, kakih) sredstev se stranka poslužuje v svoji/ politični praksi, ko se veže 8 klerikalci in mednarodnimi brezdomovinci irt v kakem tonu krtizira njeno časopisje* današnji režim, je bil nekoliko skeptik čene glede l>esed o pošteni in stvam* opoziciji.	A
... Kot ^jalni strankarski nasprotniki j>a lahko ugotovimo, da je bil sinočnji shod bolj manifestacija za državo, in češkoslovaško - jugoslovensko solidar-, nost, kakor pa stramkairski shod in da) je bil tudi v tem svojem delu dostojetf in stvaren.	,: .	..:*•••»
Angliji.	< ' v ■ ^ * «,f
DKU Genova, 26. aprila. Danes ob 1.2. uri se je vršila v Villi. Alberti konferenca med Lloyd Geoirgejem, de Factoni in Barthoujem. V glavnem se jo razpravljalo o načrtu Lloyd Georgea za 10-letino premirje. Razniotrivale so se tudi. ramunefleo zadeye, posebno finančno določbe londonskega programa strokovnjakov. Protokol, ki so ga sestavili včeraj eksperti, se predloži rosika, delegaciji v vpogled s pozivum,
brskem ozračju so se lepo slišalo be- ** ^clpiše. Ta poziv nikakor ne ho
seda
Proti stranka,rski nestrpnosti in
^‘ednjev e.šliemu cerkvenemu sovra-,tvu. Načelo bodi: predvesm narod in r^ava, šolo potem naša stranka in ^•anke sploh.* ■ V nadal.jni.h izvaja-g&h se je dotaknil tudi verskega vpra-J,«]a in povedal grenko resnico na ra-jj? farizejev. Njegov govor je izzve-v„y.^ Ponovni himni naši in češkoslo-jj Haroidni državi. Pozval je v ime-» x Cehov, naj dela narodno delavstvo ^trditev Jugoslavije. Naše delo mo-
.	* Glej popolnoma eiiako državo
Vj. s°dnika Deni. stranke g. Davido-tojjf1 v nedeljo v Ljubljani: »Država je stranko, stranka aad pseb.ol%
J imel oblike ultima ta, temveč bo samo izraz odločne volje zaveznikov in opomin ruski delegaciji, naj dela konference ne zavlačuje.
DKU Genova, 26. aprila. Poročevalec »Pefcit Parisien« poroča, da se bo (rusko delegacijo v slučaju, če tekom '48 ur ne izjavi, da se bo strogo držala obveznosti, ki jih je prevzel čičerin v
Primorje za iisvedbo rapallske pogodbe.
ZM Boogra4d. 27. aprila. Nasa vlada je prejela iz Kastava, in iz drugih primorskih krajev protestne brzojavke, v katerih' se vlada poživlja, naj izvedbi asapiallslsi® .pogodbo.
Dr. Beneš se vrača iz Gonove začetkom maja.
ZM' Genova, 26. aprila.Dr.Beneš zapusti začetkom prihodnjega tedna Genovo. Z ozirom na to, da je igral odlično ulogo na konferenci, zlasti kot posredovalec med antanto in Nemčijo, sodijo, da bo konferenca svoja dela kmalu končala.
Lenih hoče preprečiti razsulo konference.
DKU Lon d' o n n, 26. aprila. »Dai-ly .Express« doznava irt Rige: Lenina pričakujejo še tekom tega todna v Rigi. Potoval bo v Genovo, da s svojim osebnim vplivom prepreči razsulo konference.	(,	$
Iz pododbora ra prometne zadeve.
DKU G o in o v a, 26. aprila. Pododbor za prometne zadeve je predelal materija!, ki ga jo sprejel od odsekov za zavezniški in parabrodni. promet. Vsi sklepi so bili skoraj soglasno spve-jeti.	<	i	>	.
Kratke vesti.
DKU Brest, 26. aprila. (Havas.) Parnik »Albert Tailland« se jo včeraj potopil v kanalu. Od 32 mož se je Tešil
eden.
Politične vesti.
*	Senator Kiofač in naša NSS. (Nei
kaj misli Je včerajšnjemu shodu.) Ko-! liki razloček^ ko je govoril zadnjič po«' slanec Deržič pri Gotzu (pusto zabav-* 1 jan je, .demagoška fraza, grožnje drža-j vi) in .včeraj Kiofač! Eden defvt,rakW
tivno, ^ drugi, konstruktivno! Vedno/ znova je Kiofač naglašal in podčrtaval da je njegova stranka najtrdnejša ow pora mlade republike, ki se ima ravnal tako boriti s protidržavirimi element iv kakor mi. Kaj je NSS pozitivnega za državo ustvarila! Ali ne izpodkopaval države s svojim neplodnim zabavljanjem, s tem, da stoji v isti napadalni vrsti proti državi, kakor eo klerikalci/ komunisti in drugi negativni elementi1] Kiofač je razvijal program in delol češke narodpcKsotcia.l istične stranke/ Njih program je —Mnsaryk! Kaj pa jo program našo demokratske stranka drugega, kakor izvedba Ma«arykorviW idej! Ali niso naši voditelji naravnost' učenci Ma®airyko<vi? In sicer neposrecT-' ni!	Z;ijemali so cd njega samega in'
prenesli njegove politične, gospodarske!! kulturne ideje med Slovence in ustvarili novo gibanje, ki je nastopalo pod razni Ali imeni: narodni, radikalci itd-Ali ni baš dr.. Žerjav eden izmed1 teti bakljotnos.eev? Vidimo torej, da je Klo^ fačev program tudi naš program, kens. se oba naslanjata na istega učitelja! Masaryka. Naši NSS pa imajo pre*1 gram le na. -papirju, v resnici pa stf 'zbrali vse malkontente in zabaKdjače (odpadke vseh strank) in psujejo dalje* Kje imajo delavske mase, ki so jih’ vzi budili, oplemenitili .in pridobili za dr^ žavno misel? Kiofač je dejal: K dra* gim .strokam smo strpni in gledaš«
5	j	-	*p»r*a
~ amjj mtttmiiii f Ti	«—«——m—»
Stran &
le na to, So Jo ikclo 'dober človek ali ne'! Naši NSS pa otepajo kakor besni okoli sebe. Sploih, Klofač jo našim NSS pošteno bral levite, samo So bo kaj pomagalo, Zato pa smo tudi kot stran kar ji hvaležni Klofaču za njegove nauke in želimo, da bi naše NSS še večkrat vze
V	šolo. To bo v prid njim in nam.
w Muslimanska ministra ostaneta v vladi1. Muslimanska ministra Vilo vic in Omerovič sta zopet prevzela svoje posle in izjavila, da ostaneta v vladi ter da upata, da dobita večino na bližnjem glavnem zborovanju Muslimanske narodne organizacije.
* Benešovp izjave. Vodja češkoslov. delegacije v Genovi dr. Beneš je izjavi!, dopisniku »Rijoči« o stališču Male antante in Poljske v Genovi. Mala antanta izhaja iz Genove trdnejša kot kedaj poprej in je popolnoma solidarna mcc seboj s Poljsko v vseh političnih vprašanjih, ki se tičejo naših držav. Med drugim je tudi izjavil, da so glasovi o nesoglasjih v Mali antanti popolnoma neosnovani. Mala antanta je dosegla reprezentacijo v vseh komisijah in podkomisijah ter ji jo bilo povsod dano popolno zadoščenje. 0 nemško-ruski pogodbi sodi, da je napravila precejšnjo škodo uspehu konference.
* Proti slovaškim separatistom. Iver 39 tudi slovaški demagog klerikalec Hlinka sirova 1 nekak »memorandum« za genovsko konferenco, da bi na ta način spravil notranjepolitične zadeve pred mednarodni forum, so izdalo resnejše slovaške stranko protest proti Hlinkovi politiki. V tem protestu, naslovljenem na dr. Boneša, predsednika češkoslovaške delegacijo v Genovi, po-vdarjajo, da slovaški Ludovcl zastopajo komaj 3 odstotke vseh volilcev v republiki, in samo 20 odstotkov volilcev na Slovaškem ter da nimajo pravice govoriti niti v imenu Slovaške. Protest so podpisali zastopniki isvrSevalnega odbora Slovaško narodne in kmečke stranke, »Slovaške Domovine«, stranke malokmetov, češkoslov. soc. d. stranka na Slovaškem.
*	Situacija v Genovi. Znani Poinca-rejev govor je vzbudil v Angliji živahne odmeve in o?,tro kritiko. Vodilni an-' gleški listi sodijo, da je bil naperjen ibolj proti Angliji nego Nemčiji. Z zadoščenjem komentirajo Lloyd Georgovo izjavo, da se bo konferenca nadaljevala, tudi če bi jo francoska delegacija zapustila. Lloyd George bo dobil' v parlamentu sijajno zaupnico. Vzlic temu pa je celotna situacija zelo nejasna in se vedno bolj množe pesimistični glasovi o popolnem fiasku genovsko konference. Naj večji uspeli bo pač, če bo ^prejet angleški, načrt o evropski garancijski pogodbi, ki bi veljala 10 let. 'Baje je celo Barthou omilil svoje sta-listo in je po zadnjih vesteh mogoče, Ida bo Francija pristala na to pogodbo.
^Dnevna kronika.
; <— Zaroka. Zaročila sta ee g. Franjo Borložnik, carinski uradnik v Gornji Ritdigoni in gdč, Zalka . Ivnikova v Gomji Radgoni.
H.	Druzovič:
O muzikalni odgoji našega občinstva.
(Epilog k proizvajanju Safctnerjovegu oratorija »Assumptio«.)
(Konec.)
V	Rimu sem slišal pri promenadnem koncertu Bachovo suito v priredbi za veljk orkester. In s kako .pazljivostjo jo občinstvo to sicer težko pojmljivo kontrapunktično skladbo zasledovalo. In pri nas?
Potreba sistematske muzikalno od-goje našega občinstva je pač dokazana. Gotovo so med občinstvom tudi ljubitelji in pozniavatelji glasbe, ki si žele izdatneje muzikalne hrane, katero so imeli priliko uživati v prejšnji dobi kje drugje, vendar jo šteti to prikazni k izjemam in tvorijo izvestno tudi precejšnjo manjšino. Gsobito pa bi se morale na širjo občinstvo ozirati instrumentalne prireditve. Rimski-Kor-sakov, Smetana in dT. so za naše poslušalce še neprebavljivi. Začeti bi trc-balo z dobo začetka razvoja instrumentalne glasbe, to je z literaturo 18. stoletja. Ta nam mudi prave bisere orkestralnih skladb. Izredno bi so s tem pospeševalo pojmovanje oblik, ki so
— Žrtev hrvatsko-srbskega spora.
Iz Novega Sada se poroča, da je v minulem tednu izvršil poročnik 7. pešpolka v Novem Sadu Ivan Švare samomor. Zjutraj jo prišel v vojašnico, oblekel paradno obleko, se vlegel v posteljo ter si iz službenega samokresa pognal kroglo v glavo. Na mizi je pustil pismo, naslovljeno na poveljnika bataljona, podpolkovnika Antonoviča, v katerem mu sporoča, da jo izvršil samomor radi tega, ker ne more več Prenašati prepira med Srbi in Hrvati.
— Rogaška Slatina. Znana brivnica in damski salon v Rogaški Slatin j. last A. Dummlorja v Mariboru, sta prišla v narodno roke. Gospod Josip Holy, brivec in vlasuljar iz Brežic, ki je podjetje kupil, prične z obratom 1. maja 1922. v na novo in moderno urejenih prostorih. Želimo narodnemu obrtniku mnogo uspeha tor ga sl. občinstvu toplo priporočam of
— Trahom v Prekmurju. Pi i zadnjem zdravniškem pregledovanju seje dognalo, da je v Prekmurju silno razširjena nalezljiva očesna bolezen trahom. Dognano je 3724 slučajev. Ponekod so okužena cela sola. Nujno potrebna bi bila posebna bolnica za to bolezen, ld bi jo vodil strokovnjak o-kulist.
— Vseslovenski trgovski shod v Celju. V soboto dne 29. aprila ob 144. uri popoldan se vrši v sejni dvorani posojilnice v Celju tretji redni občni zbor Zveze trgovskih gromi jev in zadrug za Slovenijo. Po občnem zboru je zvečer prijateljski sestanek udeležencev in gostov z vojaškim koncertom v Narodnem domu. V nedeljo se vrši nato vseslovenski trgovski shod ob 149. uri zjutraj v veliki dvorani Narodnega doma, na katerem poroča o valutnem vprašanju g. ravnatelj I. Lešničar, o aktualnih prometnih vprašanjih tajnik I. Mohorič, in o organizaciji trgovinskih zvez ravnatelj Fran Marinšek. Čas zborovanja je določen tako, da je vsem udeležencem mogoč prihod s sobotnimi opoldanskimi vlaki iz Ljubljane, Zagreba, Maribora in Dravograda, odnosno za shod z nedeljskimi jutranjimi vlaki in je povratek še isti dan mogoč. Za prenočišča udeležencev skrbi pripravljalni odbor trgovskega gremi ja v Celju.
— Vojno mirovinska likvidatura v Ljubljani. Parlamentarna komisija za redukcijo in revizijo državnih uradnikov je 'bo intervenciji Ministra za so-cjalno politiko sklenila, da se vojno-mirovinska likvidatura v Ljubljani ne ukine, temveč, da ostane tudi nadalje, kakor* jo predvidena po proračunskem predlogu za leto 1922, ker so razlogi za njen obstanek utemeljeni.
— Trgovine dne 1. maja odprte. Trgovski gremij poroča, da nima s pomočniškim odborom nikako kolektivno pogodbe zaradi praznika dne 1. maja in so tega cine tako v Mariboru, kot v celi državi trgovine ves dan odprle.
— Novo planinsko kočo zgradi Savinjska podružnica' Slov. plan. društva v Logarski dolini pri Piskčrnikovem zavetišču.
bile v tej dobi še enostavnejše. Uprav radi tega se tudi ne moro zadostno nagla Sati pomen šolskega orkestra Glasbene Matice. To je najvažnejši muzikalno-izobraževalni čihitelj in vreden vsestranske podpore. Postal bo podlaga naši instrumentalni kulturi, ki bodo spet največja pospeševateljiea vokalne glasbe. Od instrumentalista se uči pevec in obratno. Na mnogih šolah se morajo učiti učenci vijolino le radi tega, da jim je v podporo pri pevskem pouku.
Glede muzikalne oblike jo torej pri naših koncertih hoditi razvojno pot, od enostavnejšega do sestavljenega.” Akoravno je oblika oratorija na pr. stara že nad 200 let in so jo pojmovali takrat že Italijani in osobito Angleži, jo vendar za tukajšnje .občinstvo šc preobširna. Seveda, bode razvoj, ako bo zasnovan na poprej omenjenih principih, dovedel tudi našo koncertno o-bliko v dogledni dobi do muzikalno izobrazbo, ki bode usposobila, da posluša e pridom recimo kak češki oratorij Dvorakov ali pa Verdijov Requ,iem in dr. Istočasno im bode takrat občinstvo gotovo tudi že v etanu, vglobiti se na pr. v muzikalno vsebino Smetanovo programske glasbo ali pa v lepoto ruskih glasbenih umotvorov, česar danes. 'trditi 49 moremo.
— Živinski in konjski sejmi v Ljubljani so glasom razglasa pokrajinske uprave za Slovenijo z dno 18. t. m. zo- 1 pet dovoljeni.
— Nov demokratski list. Organizacija Demokratske stranko v Dubrovniku je sklonila, da prične izdajati tam nov demokratski organ.
— Kaj vse še ima Zagreb? Zagrebški listi prinašajo objavo o občnem zboru društva »Marija Elizabeta«. Romalo, pomalo . , .
— Zbirka z ti gladno rusko deco. »0-krožni klub jugoslovanskih dobrovolj-cov za Prekmurje v Murski Soboti je priredil zbirko za gladno rusko deco in nabral 14.725 K 20 v.
— Zagrebška borza je na svojem letnem občnem zboru dne 23. t. m. izvolila predsednikom g. Maksa Antiča, gen. ravnatelja hipotekarne banke.
— Militarizem Malo antante dobro cvete . . . Tako piše socialistični »Naprej« in prinaša »strašne« številke o armadah Male antante. Mi pa mislimo, da danes najbolj cvete »protimilitari-stični« rdeči militarizem, čigar armada, prepojena z Marlesovim duhom, je močnejša kakor vse armado Malo antante skupaj. Ilie Rhodus, hici salta.
— Nemci na Daljnem Vzhodu. Poznavalcu svetovnih politično-gospodar-skih razmer jo znano, koliko so se trudili Nemci, da bi si pridobili gospodarski vpliv, v iztočnih azijskih pokrajinah in da je njihovo sistematično, a vsekdar solidno delo rodilo velikanske uspehe. Nemci so začeli vedno resneje ogrožati angleške trgovinske pozicije.
V	tem jih je zatekla svetovna vojna in z izgubo nemških kolonij je padel tudi njihov vpliv v iztočnih državah. Vzlic temu pa Nemci niso obupali in skušajo kakor mravljo znova zgraditi razdrto mravljišče. Tako poročajo z Daljnega Vzhoda, da je tja dospelo mnogo nemških agentov, ki so ustanovili ekspoziture velikih nemških tvrdk. Zlasti se opaža vpliv nemške trgovine v Vladivostoku. Neki nemški list piše: Nemci se trudijo na vse načine, da bi dosegli na Kitajskem, in na Daljnem Vzhodu oni vpliv, katerega so imeli pred svetovno vojno. Transporti z nemškim blagom gredo na Daljni Vzhod po dveh potih: na oni stx*ani čez Vladivostok, na drugi preko Shanf-haia 'Ruskemu primorju ponujajo Nemci predvsem poljedelske stroje, barve, lake, mediknmente in železnino. V zameno dobivajo surovine in les. To je le pn moment, ki je v marsičem poučen tudi za nas.
— Socijalist proti 8-umemu delavniku. V reviji »Sooialistische Monats-hefte« jo objavil Maks Schippel članek »Dor Kampf um den Aohtstudentag«, katerem pravi, da je več ko osemurno delo v razrednem interesu delavstva. Le če borno več delali, bomo tudi voč pridelali in s tem znižali draginjo. — Smo radovedni, kako bodo ta izvajanja vplivala na razdrete možgane socialističnih demagogov.
— Iz Avstrije. Na Dunaju zbirajo od hišo do hiše podpise za sožalje raz-cesarioi Žili povodom Karlove smrti.
Umevanje vsebine vokalne, kakor instrumentalno glasbe pospešuje tudi izrazita deklamacija pri petju. Petje je potencirano predavanje in glasba sploh jo jezik tonov. Deklamacija bodi naravna in neprisiljena, dinamski efekti odvračajo poslušaloa od vsebine in ga prisilijo, da durnjo pozornost zunanjim momentom, ki često niso v zvezi z vsebino. Vsebina mora določiti način predavanju.
Ako bomo upoštevali pri muzikalnih prireditvah in v muzikalnem pouku označene momente, bodemo vzgojili tudi v Mariboru muzikalno izobraženo občinstvo, kateremu bodo dostopni biseri našo domače in splošne muzikalne umetnosti.
Ob petdesetletnici smrti Ljudevita Gaja.
Dno 20. t. m. jo minilo 50 lot. kar jo v Zagrebu od kapi zadot umrl oden naj večjih Jugoslovanov, preporod itelj Hrvatov in eden prvih mož, ki so v okvirju ilirizma propagirali narodno ©dinstvo Južnih Slovanov, Ljudevit Gaj, Ljudevit Gaj so je rodil 8. julija
1.809 v Krapini kot sin lekarnarja Iv. Gaja; ljudsko šolo je dovršil v Varaždinu, Zagrebu in Karlovcu, a filozofijo I
Beseduj so nabrali čez 21.000 podpisov, Hkrnitu so nabirajo darilo za izboljšanje finančnega položaja Karlove obi* tolji. Dosedaj je zbrano toliko, da se •bodeta podala v Funchal profesor Pehan iti babica Kralj. (Kakor znano, bfl Žita v bližnjem času porodila). —	*
Gradcu jo neznan zločinec oropal in umoril učiteljico za klavir Valerijo Lobenstein. Našli so jo mrtvo v njenem stanovanju. — Na kongresu katoliškega Schulvereina se je predsednik spominjal cesarja Karla kot mučen ca svojih dolžnosti. — Na Dunaju se jo vršilo zborovanje protisemitske zvezo in drugih radikalno nemških organizacij, na katerem so bilo sprejete ostro resolucije proti židovski literaturi. ® katero so »zastruplja narodna duša«, zlasti pa proti vprizoritvi Schnitzler-jevega »Reigen«. — V Gradcu je umrl pisatelj dr. Ludvik Bronneek, star 74 let.
— Modemi duli v Vatikanu. List* poročajo, da je papežu tako ugajal film o njegovem kronanju, da .si je naročil posebno kopijo in projekcijski aparat. Prod enim stoletjem pa so papeži nasprotovali plinu in drugim novotarijam. In vendar se vrti!
— Tržne cene v Moskvi. Iz Moskva so naznanjajo dunajskemu korespondenčnemu uradu sledečo tržne cene: eii funt (400 gramov) črnega kruha 25.000 rubljev, 1 funt pšeničnega kruha 65.00*3 rubljev, 1 funt krompirja 5000 rubljev, on slanik 75.000 rubljev, 1 funt govejega mesa 65.000 rubljev, masla 280.000 rubljov, 1 funt soli 30.000 rubljev, ječmenove kave 65.000 rubljev, 1 funt mila 70.000 rubljev, 1 škatljica vžigali« 4000 rubljev, 1 pud (16 kg) ržene moko 1,200.000 rubljev, pšenične moko pa
3,500.000	rubljev. Ta mesec so cene na* rastle za 45% napram cenam v novembru lanskega lota.
JDS.
DEMOKRATSKI DISKUSIJSKI VEČER. Kulturni odsek mariborsko organizacije JDS prirodi v četrtek 4. maja ob 8. uri zvečer v dvorani restavracije Halbwidl v Jurčičevi ulici diskusijski večer s predavanjem g. d1'* Raismana o češkoslovaški narodni demokraciji. Somišljenike pozivamo ® obilni udeležbi.
Mariborske vesti.
Maribor 27. aprila 192?.^
m Tudi kulturno delo. Prijatelj list-"? nam piše: Rad opazujem vojake, kj priha jajo o popoldnevih k realki. Vse** ima svojo tablico in knjigo, zavezam1 po njih navadi v rdečo iruto. Pred Tc' alko e© ustavijo, in sedaj so začne sna' žen je čevljev, iz žepov so prikažejo krtačo in si osnažijo obleko, čevlje drgn' jo tako, da odpravijo zadnje blato; eded T>a nosi metlo, da bo vse zopet pometa*. Sploh pripravljajo se, kakor da stopil0 v svetišče. In res, saj gredo v šolo, Jde? nadomestijo to, česar jim neugodu0 prilike niso mogle dati. Malenkostno
ma Dunaju tor v Gradcu, kjer se ( 3a seznanil tudi z našim rojakom iz Sl«' venskah goric, Stankom,Vrazom, ki b3 tedaj istotako študiral v Gradcu. kot srednješolec se jo Gaj lotil pisat«' Ijovanja v dotlej zn postavi j enem d°' mačem jeziku, v Gradcu pa je zasn«' val načrt prrebujo hrvatskega in spl«*1 j ugoslovenskega naroda v smislu h?1' rodno prebuje Nemcev. Madžarov 11 Čehov. Iz Gradca je odšel Gaj v Budimpešto, kjer jo študiral pravo ter 6® obenem seznanil s češkima pesnikom in prebuditeljema Kotlarjem in_ ' rikom. Tu je tudi osnoval po češem pravopis; ki je pozneje dobil po ime »Gajica« ter postni skupen prav«' pis Hrvatov in Slovencev, katerega rabimo še dandanes.	,
Leta 1831. se je Gaj vrnil v Zagre > kjer jo zbral krog sebe mladino pričel ž njo prebujati dotedaj -*vn ^ marjoni hrvatski narod, ki je rabu svojih uradih in šolah samo Tatinšcio in madžarščino. Njegova borba je bi velika in težka in zato jo iskal mV L nikov povsod. Pri tem iskanju P® L spoznal, da so Hrvati, Srbi in Slov01*^ pravzaprav ©no in zato jih je bo. združiti v skupno fronto. PripravlJ^ jo skupni književni jezik vseh i”7;nl*0 Slovanov tar izbral ono naročje, k* ■ bilo najbolj razširjeno, to jo stokov.
/
tfaibor; S8. apinfa tm
i: Z
*fiiIrmi	i i
*e nam vso to zdi, in vendair je tu sače ? . ®iltuirnega dela. Kdo so je svojčas toga! za analfabete1?
Mariborska zloba! Pod tem napi s?I.n j® priobčila včerajšnja »Jugoslavija« dopis, v kojem se očita Sokol ske-društvu v Mariboru, da je nalašč; Preložilo svojo akademijo na dan 6, ^aja, da s tem oškoduje žb davno raz glfiseno policijsko prireditev istega j® ® da je to storilo veleči demokratskega vpliva. Z ozirom. na izjavo poli °yskih nastavljencev v včerajšnjem /■»boru« se omejimo le na ugotovitev dejstev. Ko se je določil kot dan prire-;ve J’- ma-i- ni bilo nobenemu skoraj Polnoštevilno zbranih odbornikov zna n°. da se ima vršiti ta dan prireditev Policijskih nastavljene«v. Kot edina Morebitna prireditev s© je omenil orkestralni koncert Glasbene Matice,'pr <jein se je pa naglašalo, da ni bil doslej koncerta razglašen in da se kom-<&rti rodno z vspehom vršijo tudi med tednom. Podpisani odbor bi se bil brez Jy’ojbe odločil za drug dan, ako bi mu tola nameravana prireditev policijskih Nameščencev znana. Do danes so tudi 86 nihče ni obrnil na podpisani odbor 8 Prošnjo, da bi se preložila Sokolska fkademija. Ako bi se bilo to storilo ^akoj po razglasu, bi se bržkone tudi streglo prošnji, danes, ko so vso 'priprave končane, to seveda ni več možno. Nameravana prireditev demok.ra.tske-večera so je na našo prošnjo preloma, ker ima na.Še Članstvo, ki vadi f-e-»a akademijo, nujno druge nalogo. Proslava šestdesetletnice Sokolstva po “kademiji jo| z vsako večje Sokolsko društvo naravnost obvezna in ni nri r®ditev, ki bi se mogla opustiti. Med policijskimi nameščenci ima. našo dru-,yo znatno število članov in telovadi ®Oihova deca večinoma, pri našem na-^šča.jn. Niti no dvomimo o tem, da se obranilo to razpoloženje napram pokolu tudi v bodoče. Pa bi se dal So-J>1 zlorabita za namene kake politične P^ainke ali celo za intrige, je nač^ izključeno za vsakega, ki le količkaj nosila ustroj Sokolstva in vodilne osebe Našega društva, ki pripadajo, mimo-?r^1de povedano, izven Sokola po svojem prepričanju različnim naprednim
strankam.
,,Za odbor Sokolskega društva v Mariboru: Dr. Vladimir Sernec, starosta, 08ip Hvalenc., tajnik, v ni Umrl jo v četrtek 27. t. m. v Štuhcih vpok. ključ, mojster j. ž. g. Juri kfassl, star 88 1 o*t.
. m Zdravniško društvo v Mariboru
v petek 28 t. m. ob 16. uri v kolodvorski restavraciji v Mariboru odbo-*»vo sejo. člani društva dobrodošli!
p *n Mestno kopališče bo radi čiščenja kotla prihodnji teden od 1. maja zajeto. Sl. občinstvo se opozarja, da so ^lužj kopel ji ta teden.
*	ni Dramatični’ odsek Sokola v Stn-enejb prirodi v soboto dno 29. aprila začetkom ob 20. uri v Sokolskem do-51*1 v Studencih splošno priljubljeno Oseloigro v 3. dejanjih: »Pri belem .^Žičkue^Vsi^^
5k°. Ker pa je vedel, da bi se noben del ^goslovenov zlepa ne odrekel svoje-
j 11 iniomu ter sprejel ime drugega do-3 De nazval ta skupni jezik' »iliršČi-
SP* in edinstven narod » narod ilirski«.
je spesnil tudi znano narodno gorijo »Još Brvabska ni propala«, izdajati prva hrvatska lista »No-JJJ® Brvaitske« ter »Danico Ilirsko«, ^^tanovil »Ilirsko Matieo« ter dosegel, g?. s® je na Hrvatakem zavrglo latin-^lno in rpadžaršeino ter uvedlo v ura-?e> Šole in v književnost sedanjo što-t^vščino, kd je postala skupni jezik in Srbov.
*	^a starost je dr. Ljudevit Gaj živel "plastnih gmotnih razmerah, toda ga je hrvateki sabor, ki mu je 1. ojj Podelil poseben naroden dar, lia-je užival pa le 5 let., to jo do 20. 1872, ko je umrl. Da ni Gaj z ilirizmom, ter da nismo tudi mi j^venci sprejeli, štokavščine za knji-jezik, je bila kriva na eni strani ^azarska zabrana ilirizma, ki ga je ^Oglasila z© veleizdajo, na drugi stra-?dpornost našega največjega pes-^«a dr. Pr. Prešerna. Da ni bilo teh \"wek, bi bili danes Slovenci tudi jezili, Popolna enota s Hrva/ti in Srbi 'fe&vi 1SI>10^1 ne vedeli več, da smo bili drugega, nego tfuffostevenl
Mariboru in okolici sc vabijo k obilni udeležbi.
m Sodna razprava proti trgovcem z mrhovino. Z ozirom na včerajšnji do pis pod istim naslovom se je zglasil g. Josip Kliček, mesar na Pobrežju štev. 3, ter nas naprosil, da objavimo, da mi on nikoli kupil ne prodajal crknjene živine ali mesa od take živine, pač pa da jo večkrat kupil zaklano živino, to da vedno z oglednim listom ter je vedno dal še doma meso od mesogleda pre gledati. G. Kliček z mirnim srcem pri čakuje izid v dopisu z dno 27. t. m. o-menjene razpravo.
m Svarilo pred naknpom. Dne 20. 4 1922. je izgubila v Mariboru neka gospa bisernato ovratnico, obstoječo iz 108 ali 109 malih biserov, na zaponki smaragd od belih kamnečkov, vredno
20.000	Iv. Dva dni pozneje je ponujal ta predmet neznan moški, dozdevno Rus v civilni obleki, precej visoke postave, močne rasti, okrog 35 let star, boljše oblečen, nosil je športno čepico, brez plašča., govoril je slabo slovensko. Preč nakupom se svari. V slučaju ponudbe naj se, obvesti policijski komisarijat (kriminalni oddelek) telef. št. 550. in zadrži predmet in ponudnika. Lastnica predmeta, razpisuje 4000 kron 'nagrade, m S kolesa je padel 26. t. m. ob % 22 uri v Frankopanski ul. 221etni bančni uradnik Danilo Kaiser. Pretresel si jo pri padcu možgane.
ra Karambol dveh kolesarjev. Danes 27. t. m. ob V 10. uri dop. sta trčila v Aleksandrovi ul. dva kolesarja, pri čemur jo dobil 32-lolui Alojz Sprager lahke poškodbe.
m Vztrajni vlomila!. V noči od 13. na 14. t. m. je bil poslcušen vlom v veletrgovino Tu rado vo na Aleksandrovi cc sti. Poskus vloma »9 jo ponovil tedjjn pozneje, obakrat brez uspeha. Vsled te-jo pustil lastnik zastražiti trgovino. V noči 24. t. m. so stražniki v Prešernovi ul. zasačili nekega Vinc. Gajšeka, ki je pred kratkim prišel iz ječe. Našli so pri nj<?m razino vlomilno orodje. Pri znal je, da je že štirikrat skušal vlomiti.
m Velika kavarna. Najmodernejša kavarna v Sloveniji. Na razpolago tu in inozemski listi. Eleganten Bar. Dnevno koncerti.
Dopisi.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Odkar se sliši, da je avstrijska vlada »dosegla* ureditev nekega obmejnega pasu, v katerem bi se Nemci svobodno gibali, so zrasli nemškutarjem po Slov. goricah njih stari, neozdravljivi grebeni. Zopet so začeli izzivati narodno-zavedne Slovoneo in na tihem, kakor samo oni znajo, ščuvati naše nezavedno ljudstvo. Tipi nemčurjev, kakor jih jo opisal Kraigher v svojem i »kontro-orju Škrobarju«, so znova oživeli. • Srečujemo jih po tržnih gostilnah in trgovinah, na cestah in povsod, kjer jo prilika, da pokažejo svojo nadutost. Mnogo teh možakov je na videz v klerikalnem taboru. Tu namreč smejo irez strahu hujskati proti državi, za-caj klerikalec lahko pove to, česar nemškutar no more: lahko pove, da je naša država’za nič, da je v Avstriji j olj še itd. Jasno je, da tak možakar zabavlja iz mrznje do države, a ker ima vstopnico za klerikalna nebesa, mu je vse odpuščeno, češ, da zabavlja samo čez vlado... Toliko za uvod. V našem rgu se že prilično povračajo stare, predprevratno rnamere. Ker v kraju gospodujejo klerikalci, je nemškutarjem lahko. Eden izmed najbolj zagrizenih nemškutarjev je sedanji klerikalni pristaš, trgovec Ferdinand Go-ob. O njem so že ponovno pisali razni naši listi, ker nikdar ni znal brzdati svoje zagrizenosti, ki je posledica po-nemčevalne šole in njegovih prejšnjih stikov z največjimi nasprotniki Slovencev. Golob, ki ima na vesti tudi de-nuri-ciranjo zavednih Slovencev, se je dal pri popisovanju ljudi zapisati za Nemca, dasimvno so jo izlegel v čisto slovenskem gnezdu. Značilno je, da je dal še lansko loto postaviti svoji ženi nagrobni kamen z nemškim napisom. To je le majhen primer, ki pa v jasni luči kaže, kakšno je njegovo mišljenje. Govori, se tudi, da je Golob v zvezi z dezertacijo njegovega trg. pomočnika, Framea Ferka, ki je sedaj v Stradnu pri Golobovi hčerki. Zal da. moramo prlbi&i. da tegn trgovce podpirajo tncli nekateri narodno zavedni krogi. Na-
vedli pa smo lo en primer; prikriti odpadnikov Golobove sorte pa je Slovenskih goricah še mnogo. Ce se u stanovi obmejni pas, bo treba posvetiti še več pažn.je naši meji. Nemci so pre brisani, v obmejnem pasu vidijo ne le gospodarske, ampak tudi politične prednosti. Brez posebnih težav, z na zunaj prikritim in previdnim vplivanjem, s pridobivanjem posameznikov, bodo Nemci skušali zanesti stari protislovenski duh no samo v območje obmejnega pas«, temveč odtod vedno daljo — v lepe Slovenske gorice. Treba je tedaj, da imamo v evidenci ne samo one, ki prihajajo čež mejo, temveč tudi njihove očitne podrepnike in da ob vsaki priliki zatiramo brezvestno kle rikalno hujskanje, ki nemškutarijo le podpira.
Narodno gledališče.
Repsržoar:
Četrtek, 27. aprila: Zaprto. Potok, 28. aprila: »Prodan Premi jeva. Izven ab.
Sobota, 29.' aprisa: Promijera, Abori. O.
Nedelja, 30. aprila:
V	proslavo 1. maja.
novests »Dedni logar«. »Cigan baron«.
Fonde! jek, 1. maja: »Prodana nevest«« Abonement A.
""O
Bramat-čna šola Narodnega gledališča. Pouk d m t-.-"’ti on e šole se vrši \ pondeljek, dne 1. maja ob >=20. uri (ob Vi8. uri zv.) kakor vedno v mali.kazin ski dvorani.
Kultura in umetnost
x G. Milan Skrbinšek, član našega gledališča jo gostoval včeraj v mest nem gledališču v Celju v Novačanovi drami »Veleja«.
Prodana nevesta, Dedni logar, Cigan baron v'Narodnem gledališču. V petek, dne 28. t. m. se vrši nestrpno pričakovana premijera, »Prodano mo-vesta«. Vstopnice so že od včeraj vse razprodane. V soboto 29. premijera znamenite Ludvigove tragedije »Ded-n? logar«. (Opozarjamo na podlistek, ki izide v petkovi številki »Tabora«). V nedeljo pa so vrši »Cigan baron« v proslavo 1. maja.
x Na simfoničnem koncertu v Gofz. ovi dvorani, ki se vrši 3. 5. 1922 pod vodstvom koncertnega mojstra Val. N. Cibulevskega, se bo izvajal feledeči spored: I. del. 1 ,Rimeki-Korsakov: Velikonočna svečanost, simfonična, slika;
2. Čajkovsky: »1812 leto«, simf. slika, se ponovi na splošno željo občinstva.
II.	del. Solopetje bariton in nastop tri-ja: gospa Bramdl-Pelikan, piAf. Bera® in g. Dane-r. III. del. 1, Glazunov: Sdenka E-azin, simf. poema; 2. Cajkov-sky: Slavijanska koračnica, simf. slika. Med prvim in. drugim delom bo 15 minut odmora, med drugim in tretjim pa 10 minrut. Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri gc-spej Zlate Brišnik v Slovenski ulici in g. HSferju v Šolski uliei. — Pri zadnjem koncertu koncertnega anojstra g. Val. N. Cibnlev-skega so zmanjkale vstopnice, zato posega občinstvo že sedaj pridno po t-stopnicah za konccrt, ki se vrši dne
3. maja 1922, ob 20. uri v Got-zovi dvorani. Ker bo naval velik, bi se moralo ukreniti vso potrebno za udobnost ljudstva, da ne bi kdo bil prikrajšan. Pri 'oncertu sodelujejo iz prijaznosti ga. Brandl-Pelikan, dobro znana in jako priljubljena mojstrica na go-slili, g. pTof. Beran, obče znan virtuoz na. vio*
inčelo ter g. Daner, izboren pianist, ki jedo izvajali trio.
x Soča. Naši primorski dijaki so izdali to dni tretjo številko svojega li-tografiratneiga lista in sicer kar na 24 straneh velikega kvarta. Vsebina je ra,znovrstna. a kvalitativno bolj šibka. Edino, kar ji da ja višjo ceno, je ljubezen do izgubljene domovine ob Adriji, ki preveva vse prispevke. Morda bomo o pirdliki spregovorili zopet obširneje o teh naših najmlajših.
x Jugoslovenska V. umetniška razstava o prilik! kraljeve poroke v Beogradu. Strokovno udruženje jugoslo-ven&kih oblikujočih umetnikov vabi vse umetnike, ki so zanimajo za to razstavo na sestanek, kateri se vrši v petek 28. t. ni. ob Vi8. uri v restavraciji »Unk>n« v Ljubljani.
.„,x Razpis natečaja za plakat V. ju-, goslovonske nmetniSke razstave v Beo-
Sfraa a
grad«. Izvršujoel odbor razpisuje tečaj za najboljši načrt umetniškega plakata za V. jugoslovensko razstavo, Načrt ima služiti obenem kot naslovna stran za katalog. Razpisano so tri nagrade: prva 2000, druga '1000, a tretja 500 D. Delo naj bo izvršeno črno ali največ v dveh barvah razun črne. Načrt mora biti 14. maja že v rokah odbora. Tekst se glasi:	Jugosloven&ka
Umetniška Izložba II. beogradska gimnazija — Poincarčova ulica — od 31. maja do 1. julija. Ulaznina 10 D. Tekst more biti napisan v latinici ali v cirilici. Velikost poljubna, , Iz-gotovljeni načrti naj se pošljejo na adreso: Jovan Bijelič, Beograd — Pozorište.
Sokofefro.
o Kralj in kraljica na vsesokolskoS zletu. Dopisnik »Slovenskega. Naroda« poroča, da je definitivno določeno, do so kralj Aleksander udeleži vsesokol-skega zleta v Ljubljani. Z njim pride* tudi Icraljiaa Marija.
o Subvencija za vs-csokolski zlet, Ministrski svet je na zadnji seji odobril Jugoslovenskemu Sokolskemu Sa-vezu 500,090 din-ariev podpore za vse sokolski zlet v Ljubljani.
o Vestnik tehničnega odbora JSS. Izšla je 1. do 5. številka tega Vestnika s sledečo vsebino: Miroslav Ambrožič: Za naš vsesokolski zlet.. 2, Tekma članic na I. jugoslov. vsesokol. zletu v Ljubljani. 3. Dr. Viktor Murnik: proste vježbe članica za I. jugoslovanski svesokolsfci slet v Ljubljani 1922. 4. K zletnim prostim vajam članic. 5. K sletnim prostim vježbama članova. C. K z letnim prostim vajam članov. 7. Dr. Viktor Murnik: Naprej. 8, Fer-nand Lagrange: Fizijologija telesnih vaj. Prevaja Miroslav Ambrožič. 5T Miroslav Ambrožič: pokrajinski zlet v Osijeku (konec). 10. Janko Kovačič.
11. Naznanila tehničnega odbora JSS.
12. Raznoterosti. Vestnik TO se naroča pri Jugoslovenskem Sokolskem Savezu v Ljubljani ter stane za celo leto 10 Din., za pol leta 5 Din., posamezna številka 1 Din. Poživljamo vse brate in sestre, da se naroče na prepotrebno glasilo TO.
o Češko Sokolstvo na L jugoslov. vsesokol. zletu. Po poročilih iz Prage se je prijavilo do določenega termina
11.718 češikili Sokolov in Sokolic za u-de-ležbona-J. jugoslov. vsesokol. zletu v Ljubljani. Med temi je 7223 telovadcev in 4495 nefelovadcev, in sicer 7083 moških in 4532 žen. Ne telovadcev moških 3264 in ženskih 1204. Kakor nam pričajo te številke, vlada meri češkim Sokolstvom velikansko zanimanje zanaa zlet. Zalibože bode moralo predsedstvo ČOS veliko število priglašenih črtati, ker ne dopuščajo prometne razmere tako ogromno udeležbe. Ako bi se hoteli vsi udeležiti, bi bilo potrebno 15 posebnih vlakov z 240 vagoni. Vsak u-deležnik bi si moral preskrbeti vizum avstrijske republike ter bi moral plačati za to 62.50 čK; kar znaša skupaj
125.000.000 avst. kron. Predsedstvo ČOS bodo imelo težko nalogo, določiti število udeležencev.
Šport.
: SK »Korotan« sklicuje dno 29. ¥*
m. izvanredni občni zbor, ob 20.^ uri V restavracij i »Maribor« z dnevnim re* dom: 1. poročilo predsednika in tehničnega odbora, 2. združitev SK »Korotan« z ISSK »Maribor«. Udeležba vseh' članov SK »Korotan« neobhodno pc ;reb.na. Tajnik'.
: Bapid : S.K. Primorje 2:1 (1:1).
V	Ljubljani odigrano prijateljsko tekmo je mariborski »R-apid« odločil v svoj prid z 2 :1.
: Ljubljana. Prvenstvena tekma lormes : Jadram 7:1.
: Nemčija : Avstrija 2:0. Minulo nedeljo na Dunaju odigrana medna/ ■odua tekma je končala z zmago Nem* čije. 35.000 gledalcev.
: Praga : Slavija. Hakoah (Dunaj) 1 (2 : 0.
: Budimpešta. Anmteure (Dunaj) t T. K. 4 :0 (2 : 0)).
: Ilirija (Ljubljana) se je z prestopom večino igralcev S. K. Športa ' Ljubljana) zelo ojačila tor je že minulo nedeljo postavila 3 močna moštva raapojje,
S^Jiaffot Vertranen! Kritik t »Maniiuiujfcr 2&tunic:«-i zanikuje M
ur®
•j;w;
Vsak dan koncert P. Winterhalterja v Kluis-Baru.1 Odprto do 2. ure zjutraj,
oceni prvenstvene teikrae Maribor: iMAK 3. goal za Maribor, ki je remiziral iz prostega strela, ne pa iz Drei-jneterstossa, ki sploh ne eksistira. Da se pa g. kritik prepriča o tozadevnem .popolnoma korektnem postopanju sod- j mika, ga opozarjamo na § 8 nogometnih pravil (stran 18) jugoslovenskega nogometnega saveza (Sehaffet Vei»-trauen!!). Da se pa njegovo zaupanje ido sodnika v bodoče izboljša oziroma zasigura, pa se mu priporoča, da prečita sploh cela nogometna pravila, seveda . . um Vertrauen zu schaffen!
Objave.
§ Na veliko prodajo tvrdko Franc Ma-atek v Mariboru na glavnem trgu stpv. 16. opozarjamo.
§ Ljudski koncert »Drave«. Narod-tio železničarsko glasbeno društvo »Drava« naznanja, rLa priredi dne 31. maja velik Jfjudski koncert, v proslavo kraljeve poroke. Vspored in natanč-neja poročila slede. Prosimo vsa ceaj. društva, da bi upoštevala to prireditev. Odbor.
§ I. Mar. Bioskop. Petek, soboto, nedeljo in pontleljek se predvaja v I. Mariborskem bioskopu senzacionelno pu-stolovna drama »Zagonetka sfinge« v
6	dolgih činih in z znamenito igralko Ellen Richter v glavni vlogi. Ta pu-stolovna drama je ppsneta v pustinji Afrike, ter presega vsa dosedanja dela Pri večernih predstavah godba.
Gospodarstvo.
Borza 26. aprila.
Zagreb, devize: Berlin 25.25 —26.75. Bukarešt 50, Milan 32.V-330, Pariz Cia— 625, Praga 124—125, Švica 1225—1240, Dunaj 0.89—0.96, Budimpešta 9—9.50, Varšava 1.75—2, valute: dolar 55, češke krone 130, napoleoni 215, marke 28.50, leji 44.50 046, lire 302.
Curih: Berlift 1.86, Newyork 514, London 22.74, Pariz 47.65, Milan 27.65, Praga 10.05, Budimpešta 0,66, Zagreb 1.95, Varšava 0.13, Dunaj 0.06%, avstr. ž. k. 0.06.
g Čeke za plačevanje carine unelje po sklepu fin. ministrstva Narodna banka.
g Monopolna taksa na vžigalice.
Uprava državnih monopolov je z nn-redbo z dne 1. aprila zvišala monopolno takso na vžigalice in sicer: male švedske »The Zawati Lan čer« in »Solo« na 0.28 Din., male parafinske »Mi-kado-Ruše« na 0.22 Din., veliko parafinske 3 Mik a'do -Ruše« na 0.32 Din. in in švedsko normalne »Mikado-Ruše« na 0.50 Din .
g Gozdno bogastvo Jugoslavije. Naša država se šteje med države, ki so najbogatejše na gozdovih. Državnih gozdov imamo skupno 3,218.560 ha (Srbija 800.000. Hrvaška-Sla von i j a 331.300, Bosna in Hercegovina (1,906.990, Slovenija 28.3(58, Bačka, Banat in Baranja
42.000,	Črna gora 100.000, Dalmacija 9786 ha). Gozdov v zasebni lasti je približno 2,459.558 ha in sicer: v Srbiji
350.000 ha, Bosni - Hercegovini 700.000 ha, Hrvaški 523.423 ha, Sloveniji 793.000 ha, Črni gori 50.000 ha, Dalmaciji
117.000 ha. Poleg tega je še 1,687.487 ha gozdov, ki pripadajo občinam ali družbam. Vse gozdne površine v državi je torej 7,500.000 ha. Naravno rezultira iz tega zelo obsežna lesna trgovina in industrija.
Darujte za,Sklad otroške bolnice* v Mariboru.
Glavni urednik: Itadivoj Rehar- ,/ Odgovorni urednik: Rndolf Ožin*'
ia!a oznanila
Skladiščnika, sta-eišo moč’ za sprejem in oddajo hlapr*. snre nin takoi družba „Akku-ir.ulator". Manjina ulica št. 10.
638 3—2
Stanovanje y sredin' mesta dobi brc/,piačno poštena, po-5podična (gospa), ki bi mi dnevno pomagala v trgovini. (rospo«fea ulica 38, Mariborska mlekarna.	610
Menjam svoje v sredini mcsln ležečo stanovanje, obstoječe i/. 2 sob. kahinje, kabineta. predsobe, z električno razsvetljavo in vsemi pritiklinam’, : a stanovanje iz 4 sob, kuhinje, predsobo in pritiklinami. Plačam enoletno najemnino in selitvene stroške. Ponudbe pn'l ,Zamenjava ‘t.a-novanjau na uornvo ,Tabor a“.	‘	637	3-2
Slamo, seno, krompir In drva ima ra prodati Andrej Oset, Maiibo'% Aleksandrova cesta 57. Telefon 88. Kupim vse vrste deželnih pridelkov.
600 10-8
Denarni zavod išče
pomožno mol
ki bi zamogla opravljati tudi bSa# gajniški posel. Telovadci imajo prednost. Ponudbe pod „648“ n0 upravo Sasta „Tabor“ z zahtevo pBaee.	043
- • ■
Trgovin
na prometnem proštom, v Meri boru z vso zalo?0 in inventarjem se po ugodni cerii proda. Po-u;lt>* n'1
upravništvo lista pod »Trgovina 300.000"
a.
615
•-	.i	‘
• -v !•' v, '\fS •
n Okna, vrata," podove, ladifske podove
,1 vsake koiičine po ’ zaželjenih dimenzijah v najkrajšem dobavnem roku in po konkurenčnih cenah nudi
m
3
m
«s
c
SbM
m
o
S
k
DRA1im,
m
Več tesarjev .
| in tesarskih preddelavc®' spreima t^koj IVAM KOTNIK, mestni tesar** aggjjj'mojster, parna žaga,
#5* (liana, Dunajska cesta 4 ItLl	619	6—1
pr j
m i
jdobrs, zobna in zdrobi)^! primerna za krmo, se 4*' najceneje pri 6^
Dragotin
TattenbacboVa ul. 24<
*y> *i
a industrijska delniška družba
•2,
o
N
S3
**%
m
Najsoiidaejši izdelki!
647
Zahtevajte proračune!
<
o
i
Bukova in stovi
eventueluo gozdna P°sC-t,i va z bukovim in hrastov' drevjem, sposobnim z3 P,fl sekanje, kupuje 1.1. Br® ianekovič, trgovina z som in parna pilana, z. greb, Kukovičeva n št. 3.	599	%
¥^mr»hmwmwmwwwmmmmwmW^
S«nr-—    ' ~	_	~	t"	.	1~~I.	:	'1 u~ "	'	'	1
I
I
I
t
>C
i
S
I
L l
Uelika prodaja
vseh vrst sukna, platna In sploh vsega manufakturnega in modnega blaga _se vrži pri tvrdki
franc lHasieic
na Glavnem trgu št. 16. — Prodajalo se bo
do 30 odstot. pod faktično ceno.
O resnično zalžmih ceaah se lahko vsak sam najbolj prepriča, ako si ogleda izložbe in bogato zalogo z na novo ocenjenim blsgom. —
, Vaakemu se s»etuje, naj ne odlaša z nakupom, dokler je še bogata izbira.
Velika prodaja traja samo od 1. do 22. maja 1.1. in sicer od 9. do 12. ure dop. in od 14. do 17. ure pop.
\ —	-•	Se priporoča	^	-683	*-*
Franc IVIastek, manufakturna in modna trgovina, Maribor, Glavni trg 16.
m ji«.--'r+mAi/Avi4AAtr KVtlifrtg	-l	/	.	J**-	•.	»,	/S.	m	«.
Castsik i» iMl»i*toli; KoBZtfrcli .Tabor41- «- Tisita: Mariborska tiskarna <t d.