Poštnina plačana v gotovini.
Maribor, sreda 12. februarja 1956
Štev. 35. Leto X. (XVII.)
MARIBORSKI
Cerva 1 Dtn
VECERNIK
ItrvMMvo m uprava: Maribor, Gosposka ul. K ' releton uredništva 2440, uprava 34SS lahaja razen nadalje in praznikov vsak dan ob 14. uri ' Velja meieino prajeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprefema tudi oglasni oddelek „Jntra“ v Ljubljani / Poštni c »kovni račun St. 11.409
99
JUTRA'
99
a5!to je prišlo do spprazuma glede
%v
^!;»ve Avstrije, da restavracija Habsburgov nj aktualna in da se ima smatrati * absolutna notranja zadeva. Bistveno v rašanje pariških diplomatskih razgo-i« vojaško zajamČenje neodvisno-^ Avstrije. Ta problem je bil tudi pred-jI ^ prejšnjih razgovorov suverenov in ^ Savnikov, ki so bili prispeli iz Londo-
»UNAJ, 12. februarja. V Zgornji Av-Kri« ie nastal med Heimatschutzoiu in «iUschakovei resen konflikt ter poziva , ^ntatsehutz svoje pristaše k slogi »v dneh bližajoče so borbe«.
kft&pgki
INTERVENCIJE V PRID JAVNIM NAMEŠČENCEM.
h Beograda nam poročajo: Narodni poslanci Lukačič, Prekoršek in dr. Fux so intervenirali včeraj pri generalnemu direktorju državnih železnic v zadevi zahtev železni-cariev, državnih nameščencev in vpokojcn-cev ter banovinskih in samoupravnih nameščencev, kolikor so njihove težnje v zvezi z določbami novega pravilnika o voznih Modnostih, ki bo izdan v najkrajšem času. generalni direktor je deputacijo poslancev ■^beznjivo sprejel in pokazal vso naklonja-l,Qst za iznesene zahteve, ki so vsled reduk-Prejemkov ostale še bolj upravičene. Prikovati smemo, da bodo določila novega 5tsviluika prinesla gotovo izboljšanje in °fejšave' gotovih dosedanjili trdot, katerih ^°do deležni tudi vpokojenci in banovinski Peščenci.
KONFERENCA JNS.
Sodstvo JNS jc včeraj ves dan nadaljevalo Sv°io konferenco. Posvetovanja so trajaia 0(1 10. do 13. in od 16. do 20.30 ure. Kon-!erence se je udeležio okrog 30 politikov, ^dsedovai ii .ie predsednik glavnega od-k°ra ,INS Nikola Uzunovič. Konferenca se. ^ nadaljevala še danes in najbrže zaključila. »SAMOUPRAVA« — REDIVIVA.
Kakor nam poročajo iz Beograda, bo da-le-s. ko-je dan krstne slave bivše radikalne s|anke, ponovilo začel izhajati organ nck-fai,ie radikalskc stranke »Samouprava«. List ^ bil ukinjen v začetku leta 1929, ko so bile politične stranke razpuščene. Sedaj bo iz-laial kot glavno glasilo nove JRZ. Glavni Ured„ik mu bo Bata Jovanovič, bivši glavni prednik skopljanskega »Vardaiia«. kot po-H'Sna urednika bosta poleg drugih sodelo-'®la beograjska novinarja Milorad Ivanič in "iloje Radosavljevič. Obnova »Samouprave« 1,ai Poudari kontinuiteto političnih smernic ^oradikalne stranke s smernicami sedanje
JRZ.
OPREMA ZA NOV PARLAMENT.
y računsko-ekonoms kem oddelku mi-‘Jistrstva za zgradbe bo 12. marca o>d-del za opremo nove zgradbe Najine skupščine v Beogradu, in sicer za ^upine od i —14. Največja je 13. skupi-1'a, za katere opremo je predvidenih l^tjon dinarjev. Interesenti lahko pošlje-tv Svoj(> Ponudbo za vsa dela, ali pa za j%ainexne skupine. Obenem s ponudbo ,’0rajo plačati pri blagajni ministrstva ^ Zgradbo 10% kavcijo.
Avstrija deSa diplomatom sive lase
^ARIZ, 12. februarja. »Temps« poroča Povoljni atmosferi, v kateri se nahajali Pogajanja med Hodžo, Flandlnom in ^Urrautoui. Med Hodžo in Titulescom ie dosegel popoln sporazum glede zbil .Miia z Avstrijo. Med Romunijo in Ceho-
Grozno ubofstvo sredi državnega mosta
Mesar Knapič je radi 5508 dinarjev do smrti razmesaril 46-letno Terezijo Konradovo
Točno ol) pol 12. uri se je pripetil na državnem moštu grozen dogodek, da je pasantom zastala kri v žilah. Močan moški je navalil z vso silo na neko manjšo žensko, s katero se je, prihajajoč od Kralja Petra trga. srečal točno na sredini mosta. Ni zinil besede, potegnil je nož in pričel z njim sekati po ženski, da se je vsa v krvi in neštetimi-zabodljaji ter zdelana kakor kos mesa zgrudila nezavestna na tla. Kot prvi je priskočil na vpitje na pomoč trgovski potnik Slavko Černetič. Medtem pa je moški zagnal nož v Dravo ter se napotil tnirno proti Glavnemu trgu. Černetič je prosil trgovca Hergouta, da opozori stražnika na Glavnem trgu na moškega. Prizor je bil še tem strašnejši, ker je ženska imela pri sebi triletno hčerkico trgovca Karla. Stražnik je moškega aretiral, ki je mirno vse priznal ter se podal k zasliševanju na policijo. Medtem je ženska na mostu izdihnila. Ubijalec je 471etni klavniški mesarski pomočnik Knapič Ferdinand iz Jelačičeve ulice 6. žrtev pa zasebnica Terezija Konrad, stara 45 let, sestra znanega prodajalca Kubičke na Glavnem trgu, stanujoča na Tržaški cesti št. 2.
Vzrok groznega dejanja je sledeči: Konradova je imela zavarovano Kna-pičevo mater pri nekem mariborskem zavodu. Knapičeva mati je v juliju umrla in je Konradova dvignila zavarovalnino. Od te zavarovalnine bi v smislu Knapičevih izpovedb na policiji moral Knapič dobiti 6000 Dinarjev. Nekaj je dobil. 3300 dinarjev pa bi moral še dobiti. V stvari je tekla tožba. Toda, ko jo je Knapič danes srečal, je mislil, da si sme sam delati pravico in ga je,
Casniške gredice
KAJ POROČA AGENCIJA STEFANI.
»Agencija Stefani« poroča iz Rima: »V starodavni cerkvi Jezusa Kristusa so na svečan način blagoslovili sliko Ma-tčre Božje, Id bo prepeljana v vzhodno Afriko. Ceremoniji so prisostvovali visoki vojaški in civilni predstavniki oblasti in zastopniki fašističnih organizacij. Kardinal nadškof je imel' pridigo, v kateri je zaprosil Mater Božjo, da naj da zmago italijanskemu orožju v Abesiniji.«
In KAKO PIŠE »SLOVENEC«.
V	današnjem uvodniku radikalskega dnevnika »Slovenec« pa beremo: »Cesto beremo v katoličanom sovražnih listih, da Vatikan z vsemi silami podpira italijanski vojni pohod v Abesinijo in celo to, -da je postal v tem pogledu popolnoma od visen od Mussolinija. Kdor trdi take stvari dokazuje, da mu ni do resnice.« Komu je tedaj do resnice?
PETA BOŽJA ZAPOVED.
K poročilu agencije Stefani pristavlja današnja »Delavska politika«: Peta božja zapoved pa pravi: »Ne ubijaj».
VELIKI OTROCI.
Tukajšnje radikalno tedensko glasilo
kakor pravi, nekaj tako zgrabilo, da je izvršil strahotno ubojstvo. Na policiji oiše pod tem naslovom: »Jevtič je or-
je hladnokrvno dejal, da nikogar nima, in da mu je vseeno, kaj z njim napravijo.
Grobarji locarnskesa pakta
ITALIJA IN NEMČIJA RAZBIJATA LOCARNO. PO RATIFIKACIJI RUSKO-FRANCOSKEGA PAKTA — BOMBA?
PARIZ, 12. februarja. »Daiiy Mail« poroča iz Rima, da se Mussolini resno bavi s tem, da se odpove locarnskemu paktu, če se skoro ne bo iz temelja spremenil evropski položaj. V tukajšnjih diplomatičnih krogih se sprejema ta senzacionalna vest z rezervo, vendar krožijo te informacije z vso vztrajnostjo. »Figaro« piše, da bo Italija preklicala Locarno, ako bi prišlo.do itali-jansko-nemškega sporazuma. Z druge strani pravijo informacije, da se okoli imenovanega pakta vodijo angleško-nemška pogajanja. Po teli informacijah bi Nemčija po ratifikaciji frncosko-ruske pogodbe preklicala locarnsko pogodbo in pričela nova pogajanja s Francijo.
•«
Nemci si žellio ..Kaiserja
ŠTIRJE KANDIDATI. LONDONSKE SENZACIJE. VILJEMA II. NI MED KANDIDATI.
LONDON, 12. februarja. V tukajšnjih diplomatskih krogih se je razširila senzacionalna vest, da se bo v Nemčiji v kratkem proglasilo cesarstvo. Največ pristašev monarhije je V meščanskih in kme tskih krogih. V glavnem se navajajo štirje kandidatje, in sicer na prvem mestu princ Viljem pruski, najstarejši sin bivšega nemškega prestolonaslednika, nato vojvoda Avgust Braunšvajgrski, ki ga forslra G.ring, /kot tretji princ Filip Hesenski, ki ga predlagajo gotovj narodno socialistični krogi, in na koncu vojvo da od Sacksen-Coburg-Gotha, ki je kakor znano v rodbinskih zvezah z angleškim kraljevskim domom.
Abesinski Babilon
NASPROTUJOČA SI POROČILA O VOJNEM POLOŽAJU. CIA-NO IN STARACE V KAIRU. — ABESINSKA VLADA DEMANTIRA.
LONDON, 12. februarja. - Reuter« poroča o napadu rasa Sejnina na italijanske položaje pri Makali. Abesinska poročila poročajo o uspehu, italijanska pa, da jc bil ras Scjum odbit in da se je moral umakniti.
RIM. 12. februarja. Vojno poročilo 120, maršala Badoglia se glasi: Nič važnejšega na eritrejski in somatski fronti. Po poročilih iz Džilmtija je bombardiranje Dessia po italijanskih letalih imelo velik učinek. Bombe so treščile v neko abesinsko taborišče in znaša število mrtvecev in ranjencev več stotin.
ADIS ABEBA, 12. februarja. »Reuter« poroča: Abesinska vlada kategorično demantira vest o zavzetju Džigdžiguja po Italijanih in o abesinskem porazu na severni fronti pri Makali.
RIM, 12. februarja. S parobrodom »Leonardo da Vinci« so odpotovali iz Sueza proti Kairu Mussolinijev zet Ciano, tajnik Starace in bivši tajnik Fari-nacci.
aniziral v parlamentu ropotanje t otročjimi igračami in zahteval vse bo-benčke. raglje itd. Prodajalka ga je vprašala: Pa za kolikšne otroke potrebujete te igrače? Moral je zaradi svoje majhne postave odgovoriti: Za večje kot sem jaz! Zadel je in vsaj sedaj govoril resnico! <
Nas pa zanima, kakšne postave je Peter Rešetar. Če je postava tako velika kakor je njegova rešetarska pamet, bi moral vprašati po igračkah za — novorojenčke.
NA ACO SO POZABILI.
Tukajšnja »Delavska politika« piše v svoji zadnji številki: »Banovinski odbor slovenske JRZ pa je v Celju zboroval. Poročajo, da so govorili o kreditih, razmišljali o davkih, v poročilu ni pa omenjen Aca Stanojevič in njegov glavni odbor.«
KAKO IN KAM?
Pod tem naslovom piše tukajšnja »Delavska politika« v današnji številki: »Naši klerikalci so vstopili v radikalna za-jednico. Napravili so to, ker drugače niso mogli priti do političnega vpliva. Menili so, vsaj so se že mnogo trudili, da bi pridobili Hrvate za svojo politično stranko. Prej tega namena niso dosegli, sedaj pa izjavlja celo zagrebški škof Ste-pinac, da ne bo nikdar dopustil, da bi se na Hrvaškem osnovala katoliška politična stranka. In res vidimo, da na Hrvaškem celo Križarji podpirajo gibanje dr. Mačka Stepinac je pameten človek in hoče ostati »nevtralen«, da lažje izposluje, kar želi in hoče, sicer pa tudi Mačkovo gibanje, ki je odločno protidelavsko in se sklicuje na katoličanstvo, popolnoma odgovarja njegovim načelom.
Pred seboj imamo sedaj tole sliko: Slovenski klerikalci so sedaj v radikalni zajednici, kjer pa v politiki, razen v nekaterih domačih vprašanjih, ne morejo odločati. V celoti tvorijo majhen otoček, ki ga morje lahko preplavi ob majhni pomorski nevihti.
Ni dvoma, da razvoj napreduje. Reakcija, ki jo doživljamo, je le prehodnega zn5čaja. Zato morajo gospodje imeti pred očmi resnični pregovor, ki veli, kdor veter .seje, veter žanje.«
■SkMimd xmt$wU Aškerčev večer
Ponedeljski večer je bil Ljudski univerzi posvečen Aškercu ob SO. letnici njegovega rojstva. Ljudska univerza je za to priliko povabila prof. M. Boršnikovo iz Celja, ki je zbrala veliko dragocenega gradiva o Aškercu, da predoči tudi mariborski kulturni publiki vzvišen lik pesnika, puntarja in borca Antona Aškerca. Predavateljica je v zanimivih, informativnih ter na široko zajetih izvajanjih orisala življenjski tok in pomen Antona Aškerca v slovenski književnosti. Po vsej svoji naturi je bil borben, uporen, vztrajen ter z vsem bistvom doslednega prostomiselstva prepojen. Iz takšnega značaja je mogla priti Slovencem krepka, sočna epika, ki je radi napadalne nature Aškerčeve zadobila mnogokje tendenčno smer. Aškerc je bil v svojem snovanju in ustvarjanju realist ter predstavlja v razvoju slovenske književnosti posrečen prehod k slovenski moderni z Zupančičem. Kettejem, Murnom in Cankarjem, ki si je pa svoje
L‘udskš univerzi
tukajšnji
zbirko je izdal pri Bambergu pod naslovom »Balade in romance«. Drugo zbirko »Lirske in epske poezije« je izdal leta 1896. Nedosežen je Aškerc v svojih narodnih baladah. Proti mehkemu striter-janstvu in Gregorčičevemu lirizmu je krepko uveljavljal v svojih pesnitvah realistično smer. Tu pa tam pa je zašel tudi na socialno polje in so ga radi tega smatrali za socialista.
Naj bodo mnenja o Aškercu takšna ali drugačna: Aškerc ima v slovenski književnosti svojo čvrsto pozicijo in izdaten pomen. Ima pa tudi zasluge za nacionalno probujo predvsem na področju bivše spodnje Štajerske, kjer je v mnogih krajih deloval kot kaplan oziroma provizor in je njegovo delovanje na tem polju bilo zlasti uspešno v času, ko je kaplano-val v Šmarju pri Jelšah.
Predavateljica, ki je bila za svoja izvajanja deležna toplega priznanja navzoče kulturne publike, je ob zaključku pokazala številnim hvaležnim poslušal
smuk 2 km nastopno mesto Ruška koča {svojo prtljago, jo vzamejo s seboj, da ne
—	cilj na Glažuti. — Ob 14.30. uri na- bo ostala na Pohorju, stop članov I., II. in III. razred v smuku v nedeljo, dne 16. februarja 1936: na 5 km. Proga za smuk na 5 km nastop- Qb 9 urj seja vodstva tekem v žup„i no mesto Ruska koca a cilj pn Martino- pisarnj y Narodnem donni. _ 0b 13. uri vem domu. Po končanem nastopu da- zbor vseh sinučarjev Sokolov v Nar0d-nov za smuk odide častni odbor, vod- nem domu< __ Qb 13-30_ urj odhod p0-stvo tekme ter celokupno članstvo v Ru- yorke do skakaInice na Betnavi pri Ma-
S? 7™, S1 K0m’ O IZ^U" f. Vlak0m riboru. - Ob 15. uri nastop in začetek ob 20.07 v Maribor. Pr, Glažut, po pri- skakalnlll tekem. _ 0b 20. uri razglasi-
hodu poslednje elan,ce na c.!] bo skupen tev rezultatov doseženih tekmah v Na-
odhod v Ruse - bokolski dom.	j	rodnem domu pd pozdravnem ve5eru.
Vsi tekmovalci puste nepotrebne stva- Tekmovalci-ke naj se upoznajo z tek" ri (prtljago) v Mariboru v Narodnem movalnim redom, da se bodo pravilo0 domu in Sokolskem domu v Rušah ter vedli za časa tekem. Edino na ta način bodo nosili s seboj samo najpotrebnej- bomo izbegli nesporazume in pritoževa-še. Na Ruški koči bo na razpolago pre- nja in s tem ne po nepotrebnem nadle-vozno sredstvo do Martinovega doma govali vodstva tekem. Želeti je. da bo na za prevoz prtljage tekmovalcev. Isti naj tem sokolsko-smučarskem zletu popolna se tudi pri odhodu v Ruše pobrigajo za, sokolska disciplina.
m	Jtmk$
raETSOKEat'??«"^'
ga učitelja v letih, ko je bil že močno iz-1 cem in gledalcem lepo število slik kra-erpan, hudo privoščil.	|jev jn oseb, ki so bile v zvezi z njego-
Aškerc je imel v Levcu svojega naj-; vini življenjem in delovanjem. Večer je boljšega mentorja, v dr. Turnerju pa do-jotvorii s prisrčnim pozdravnim nagovo-brega prijatelja. V slovensko slovstvo je j rom predsednik 5 h-IcVo univerze inž. vstopil kot mariborski bogoslovec pod | Kukovec, zakritim imenom Gorazd. Svojo prvo*
SokdskevtsU
Pred občnim zborom SokoSa matice
Udeležba na občnem zboru Je dosžnost vsakega poss meznega društvenega člana!
Drevi ob 20. uri bo imelo Sokolsko uruštvo Maribor matica svoj 28. redni letni občni zbor v gornji mali dvorani Narodnega doma. Odveč bi bilo posebej nagla sati važnost in pomembnost tega društvenega dogodka, opozoriti hočemo tem potom vse pripadnike Sokola matice na dolžnosti, ki jih nalaga sokolska organizacija svojemu članstvu in da je taka sokolska dolžnost tudi udeležba na vsakoletnem občnem zboru. Nocojšnji občni zbor bo 28. v društvenem delovanju Matice, ki je prehodila najtežavnejšo dobo društvenega sokolskega življenja.
Pred 28 let, je bil ustanovljen mariborski Sokol v takratnih za štajerske Slovence tako žalostnih razmerah. Vseh 28 let je mariborski Sokol požrtvovalno in marljivo deloval, vzgajal v Tyrševem sokolskem duhu svoje pripadnike, bil je čuvar in klicar slovanske zavesti, ponosa in zmage, v nacionalno ogroženem Mariboru pa je bil steber vsega, nacionalnega delovanja. Nepregledne vrste so šle skozi njegove telovadnice, prerojene iti prekvašene s čisto in nesebično ljubeznijo do naroda, pripravljene vselej na boj, če bi bila v nevarnosti domovina, če bi bilo v nevarnosti slovansko bratstvo. 2c zaradi tega nacionalnega poslanstva mora biti članstvo ponosno na svoje društvo in sveta njegova dolžnost je, da kaže svoj sokolski ponos tudi na zunaj, zavedajoč se: »Najprej Sokol, potem šele kaj drugega!«
Sokolska dolžnost in ponos pa bosta prišla najvidnejše do izraza na nocoj-
šnjem občnem zboru v Narodnem domu, ko bo društveni odbor polagal obračune delovanje v pretekli poslovni sokolski dobi. Tudi bo na nocojšnjem občnem zboru razvilo društvo program za bodoče sokolsko delo. Sokolsko društvo Maribor matica je pred velikimi nalogami, morebiti največjinti odkar • deluje. Realizirati bo moralo velike načrte lastnega doma, in novega letnega telovadišča. Ni pa to naloga samo društvenega odbora marveč je realizacija obeh velikih in prepotrebnih načrtov naloga in dolžnost vsega članstva. Le s celokupnim zaupanjem vsega članstva bo šla nova društvena uprava smek) na delo. katerega uspeh ne !>o v ponos samo sokolskemu članstvu in sokolski organizaciji, marveč v ponos nacionalnega Maribora in vse severne meje.
Dnevni red nocojšnjega občnega zbora obsega 8 točk. Na dnevnem redu je nagovor br. staroste, čitanje poslanice Saveza SK.J, čitanje in odobritev zapisnika zadnjega občnega zbora, poročila tajnika, blagajnika, načelnika, revizorjev, prosvetarja, matrikarja, zdravnika, gospodarja, lutkovnega odseka, socialnega referenta, narodno-obrambnega referenta. četnega referenta, gradbenega odseka, volitve društvene uprave, načelnika, načelnice in prednjaškega zbora, razpravljanje o letnem proračunu in določitvi članarine, samostojni predlogi in raznoterosti. Sokoli matičarji, drevi vsi na občni zbor! To nam veleva sokolska dolžnost in ponos’ — Zdravo!
Mariborski pSanlnski parlament je zboroval
Lepi uspehi vztrajnega planinskega delovanja - Spo* poinjevanje pianilnskih postofank — Izvolitev novega vodstva z inž. ŠSafmerjem na čelu
Maše Pohorje v znamenju sokolskih smuških tekem
Navodria Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije ob V. smuških tekmah na Pohorju
RAZPORED TEKEM:
V petek, dne 14. februarja 1936:
Predpoldne prihod tekmovalcev v Maribor — Narodni dom; popoldne ob 13. uri odhod tekmovalcev preko strelišča
—	Bolfenka za Pohorski dom in Mariborsko kočo; ob 13.25 odhod z vlakom od glavnega kolodvora v Ruše. Od Ruš do Ruške koče peš; ob 19. tiri seja vodstva tekme na Ruški koči.
V soboto, dne 15. februarja 1936: *
Ob 6.30 zdravniški pregled če bi bilo potrebno; ob 7. uri zbor članstva po žu-pah na zaznamovanih mestih. Vodnik
tekmovalcev je odgovoren za njegovo članstvo župe, da je pravočasno na ozna čenem mestu; ob 8. uri nastop članov I.. II. razreda na 17 km in lil. razreda na 12 km; ob 8.30 uri nastop moškega naraščaja B na 6 km; ob 9. uri nastop članic na 5 km. Vsa nastopna mesta .so označena z nadpisom. Proga 17 km nastopno mesto in cilj pri Ruški koči. Proga 12 km nastopno mesto Ruška koča a cilj na Glažuti. Proga 6 in 5 km nastopno mesto Ruška koča, cilj Glažuta.
Ob 13.30. uri nastop v smuku in to: 1. moški naraščaj B, 2. ženski naraščaj B, 3. članice na progi 2 km. Proga za j
Sinoči je bil v lovski dvorani hotela »Orel« 17. redni letni občni zbor mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva, ki ga je otvoril in vodil zaslužni predsednik g. inž. Š 1 a j m e r. Uvodoma je pozdravil številno članstvo, posebno pa zastopnika Tujskoprometne zveze gg. ravnatelja Loosa in Pieiferja, g. Pinterja za Združenje mariborskih trgovcev in Autokluba, g. kapetana Gnusa kot zastopnika Mariborskega zimskošportnega podsaveza, g. ravnatelja Bogdana Pogačnika kot zastopnika Slovenskega lovskega društva, gg. dr. Stamola in Goluboviča kot zastopnika ISSK Maribora, g. Vetriha za Mariborski smučarski klub in g. ravnatelja g. dr. Tominška kot zastopnika osrednjega društva SPI). Nato je g. inž. Šlajmer podal v kratkih obrisih predsedniško poročilo, v katerem se je zrcalilo ogromno delo, ki ga je mariborska podružnica SPD vršila v preteklem letu. Navajal pa je tudi vse križe in težave, ki jih je imela podružnica za uresničenje svojih načrtov. Sledilo je poročilo o zapisniku preteklega občnega zbora, ki sc je po predlogu g. Rada Lenarta soglasno brez čitanja 0-aobril.
Podrobno poročilo o delovanju SPD v preteklem letu je podal požrtvovalni tajnik g. Božo Gajšek. Iz njegovega poročila posnemamo: Podružnica je v letu 1935 štela 1 častnega člana, 16 ustanovnih ter 1032 rednih članov in se je število članstva povečalo od leta 1934 za 23, kar dokazuje, da se zanimanje za pla ninstvo vedno bolj širi. Podružnično tajništvo je v minulem poslovnem letu rešilo skupaj 2532 dopisov, ugodnosti polovične vožnje po železnici pa se je posluževalo 586 članov. Podružnica se je
00	svojih odposlancih udeležila raznih občni n zborov, sej in sestankov raznih sorodnih in tujskoprometnih korporacij ter je bila tudi z vsemi v ozkih prijateljskih stikih. Nadalje je g. Gajšek omenil, da bi bilo na vseh postojankah potrebno izvršiti razne preureditve, izpolnitve in obnove. Tega se je odbor tudi zavedal skozi vsa tri leta svojega delovanja, ■skal je vedno tudi sredstva, ki bi naj lužila vsem novim investicijam, a žal je radi pomanjkanja gmotnih sredstev moral ostati marsikateri načrt samo pobožna želja. Odbor je pri vseh investi-
obiskovalcev. V bodoče čaka Mariborska koča na dograditev Pohorske ceste in na telefonsko zvezo v dolino. Skrbni in požrtvovalni gospodar koče g. Pagofl je imel sicer vedno vse polno želj in orojektov, toda radi pomanjkanja finan-čnih sredstev se je uredilo le najnujnejše. Kočo na Klopnem vrfeu je lani poseti-lo 3025 obiskovalcev in se je dolgoletna želja marljivega gospodarja g. Soršaka za napeljavo vodovoda k koči uresniči' la. Mnogo dela, pa tudi izdatkov je tud' v preteklem letu zahteval Senjorjev dofl1, ki ga je morala podružnica izpopolnjevati mesto stavbne zadruge »Ribniška koča«; kateri manjkajo gmotna sredstva še boli
kot podružnici. Postojankin agilni >» skrbni gospodar g. Strašnik je našel s svojimi predlogi in nasveti razumevanje tako pri odboru, kakor tudi pri blagajniku, tako da se ie v minulem letu dokončno uredilo celo drugo nadstropje. S tein pa še nj dokončno urejena vsa stavba-Urediti je treba še marsikaj. Število obiskovalcev doma je doseglo v letu 1935 Število 3430. Cesta, ki se gradi iz Ribnice proti Seniorjevem domu. bo za dofl1 izrednega pomena. V minulem poslovnem letu je zopet oživelo zavetišče pf' Sv. Pankraciju in se je promet dvigni1 od 594 obiskovalcev v letu 1934. na 1040 v letu 1935, kar je prav posebno razve' selilo pedantnega in vestnega gospodarja zavetišča g. kapetana Novaka. 1?' gospodarskega stališča bi bilo sicer pri" poroči ji vo izpopolniti tudi to postojanko^ vendar je to podružnici zaenkrat nemogoče in to predvsem radi tega, ker ima podružnica poslopje samo v najemu in š« to tudi samo za krajšo dobo.
Izmed odsekov je prav uspešno delo-val zimskošportni odsek, kateremu je na-čeloval g. dr. Rosina. Odsek, ki mu ie bilo poverjeno tudi vse propagandno dc' lo, se je udejstvoval vsestransko. propagandnem polju se je odsek dejstvo-val zelo požrtvovalno s priobčevanjei11 propagandnih spisov ter ustvarjenje**1 propagandnega filma o Pohorju, ki ^ najbrže letos končan.
Odseku je bilo poverjeno tudi vse de' lo za organizacijo in prireditev predavan-1 Tudi to delo je odsek reši] častno. Prir6' dil je v preteklem letu 8 predavanj. Mar' kacijski odsek je v minulem letu raZ'
nrerivi!^2™ Je namcravaI pršiti, moral. niahnil zopet prav razveseljivo svoje de' Jaraa JlrfK t f*po,ozI,lva ,.fe" lo. Agilni načelnik odseka g. Škofič t« kolikor Jtl	!“!!£._	tohHna	Ilovo markiral nekatera planinska po-
razen tega je namestil mnogo oriefl' jskih tabel. Glede zimskih markacjl je stanje isto, kakor lani. Slabe izkušnje drugih podružnic, ki so jim neznani storilci popolnoma uničili vso zimsko kacijo, dajo misliti, ako se sploh izpte^*1 investirati večje vsote v ta namen. 'C Aljažev klub pod predsedstvom g. Pr
bH° neob!lod™ P°trebino in ko- j ta,	lCBit	namesti, mne
hkor je pač prenesla srbka društvena tacijskih tabel. Glede zimskih blagajna. Ravnovesje v društvenem pro- -	■	>	■ - — -
računu se je moralo predvsem varovati, da bi podružnica ne zabredla v nove dolgove, ko še že obstoječih ni bilo mogoče poplačati, ali vsaj primerno znižati.
Te ugotovitve naj bodo istočasno tudi
SE	®	a	V*	bile'?r’	Je^arta,	je	vršil	TvojT	vzvišeno"	***'
d ".S	-’ ,* ,b SC ft'logo Planinskega dušebrižništva z **
tev nan Jv	« /il®*	tfu ^popolni-, vnemo in	resnostjo. Mladinski odsek f
tev naprav v	svollh	planinskih postojan- bH ustanovljen na pobudo osrednjega
1 " ’	I *)0ra tudi	v okrilju mariborske podrti'
Mariborsko	kočo je	lani	posetilo 5970, niče SPD	šele koncem poslovnega l°ta
(er se je šele pričelo z organizacijo istega.
Iz blagajniškega poročila, ki ga je poda! vestni knjigovodja g. Soršak, je razvidno, da je znašal denarni promet v Preteklem letu 477.964 dinarjev. Premoženje podružnice se je kljub odpisom povečalo za 35.641.25. tako da znaša premoženje podružnice ob koncu 1. 1935 Din 549.681.33. Blagajnik g. dr. Maks Rojko le poročal o proračunu za 1. 1936, po katerem bodo znašali dohodki 279.190 dinarjev, izdatki pa 288.551 dinarjev.
V	imenu računskih preglednikov je po-r°čal g. Drago Rosina, ki je predlagal razrcšnico s pohvalo knjigovodji Soršaku, kar je bilo tudi soglasno sprejeto. Po kratkem odmoru so sledile volitve in se ie soglasno izvolila naslednja nova u-Prava: načelnik inž. Vladimir Šlajmer, odborniki pa: Franjo Majer, Rado Le-
nart, Božidar Gajšek, dr. Maks Rojko, Franjo Pagon, Ferdo Soršak, Miloš Gnus, dr. Leo Kac, Adolf Dostal, Vjekoslav Go lubovič, Franjo Vetrili, dr. Jože Goričar, prof. Viktor Gruntar, Ludvik Zorzut, Drago Senica in Alfred Kralj. Namestnika odbornikov:	inž.	Jože	Jelenc in dr.
Jože Bergoč. Pregledovalci računov: Drago Rosina in mr. Ciril Maver. Zaupniki: dr. Miroslav Dev, inž. Saša Dev, Virgil Škofič, Srečko Voglar, Borut Hribar, dr. Milan Šijanec, Medo Bureš in Vladimir Venuti. Delegati za skupščino SPD se bodo določali v odboru.
Pri slučajnostih so spregovorili gg. Ferdo Pinter, Kravos, Novak, dr. Tominšek, Roglič, Loos, Zorzut, Strašnik in kap. Novak. Vsem se je sproti zahvalil g. inž. Šlajmer, ki je naposled po triurr nem trajanju zaključil krasno uspeli občni zbor.
Rusk! večer v kazini
ls. februarja. Začetek koncerta točno ob 20, uri. Po koncertu prosta zabava. Jazz.
Teksno ranje za šahovsko prvenstvo Maribora v polnem teku
Tretje kolo prvenstvenega tekmovanja — Bien na čelu tabele
Sinoči se ie v »Centralu« pričelo trebe kolo tekmovanja za šahovsko prvenstvo Maribora. Rezultati so bili nasledki!: Stupan je premagal Koniča, Mašiček Perglerja, Bien Lobkova in Kukovec Lešnika. Partija Šušter:Dobrila se je po Ji. potezi končala remiz, partija Sterni-ša: dr. Lippani pa se je po 44. potezi pre fnrla. Stanje po tretjem kolu je nasled-
nje: Bien 3, dr. Lippani 2 (1), Konič 2, Kukovec 2, Stupan 2. Šuster l in pol, Lobkov 1, Pergler L Mešiček 1, Sterni-ša pol (1), Dobrila pol in Lešnik pol točke. V petek 14. tm. se prične četrto kolo, v katerem se bodo srečali: Mešiček: Dobrila, Lobkov :Pergler. Šušter:Stupan, Konič:Lešnik, Kukovec:Sterniša in Bien : dr. Lippai.
I«
»Kola smrt, ali tvofa smrt!
Svetotrojiški uboj pred malim senatom
Mali kazenski senat tukajšnjega okrož-lda ga bodo fantje najbrž zunaj kje ča-'iega sodišča se je danes dopoldne bavil kali in napadli. Komaj je Čuček stopil iz s tragičnim dogodkom, ki se je odigral gostilne in šel nekaj korakov, je srečal za božič pri Sv. Trojici v Slovenskih | Kukovčevo skupino ter se je Soricah in ki je zahteval življenje po- prerekanje. Končno je Čučka
sestniškega sina Lovrenca Kukove a. Na zatožni klopi je sedel 341etni mesarski pomočnik Peter Č u č c k, obtožen , zločina ubojstva. Ves tragičen dogodek slika obtožnica takole:
Obtoženi Peter Čuček in brat pokojnega Lovrenca Kukovca Leopold sta Lila že dalj časa v sovraštvu, in sicer radi tega, ker sta oba hkrati ljubila neko dekle. Na prvi božični praznik sta se °ba pred neko gostilno pri Sv. Trojici zo-Det srečala ter se pričela prerekati. Grozil je spopad med obema tekmeca-Da, pa je to preprečil neki orožnik, ki jc Pravkar prišel mimo ter je pričel oba mi-riti. Ob tej priliki je Leopold Kukovec zavpil proti Čučku: »Moja smrt ali tvoja smrt!« Popoldne istega dne jc Čuček obiskal Golobovo gostilno pri Sv. T rojici. kmalu zatem sta prišla tja tudi oba brala Leopold in Lovrenc Kukovec ter še dva druga fanta. Ko je nastopil mrak, je Čuček zapustil gostilno, nekega svojega znanca pa je prosil, naj ga spremlja, češ,
pričelo
Leopold
Kukovec zgrabil ter ga vrgel v sneg. Njegov brat Lovrenc Kukovec ga je še miril ter mu rekel naj pusti Čučka, toda zaman. Leopold je Čučka še tretjič zgrabil ter ga položil v sneg, toda to je bilo za Čučka preveč. V divji jezi je potegnil iz žepa nož, ga odprl in zamahnil v loku tako, da je slučajno zadel zraven stoječega Lovrenca Kukovca naravnost v srce, Lovrenc Kukovec se je takoj zgrudil ter nekaj minut zatem umrl. Pri obdukciji so zdravniki dognali, da bi bila tudi vsakršna takojšnja zdravniška pomoč zaman. Čučka so orožniki prejeli ter ga zaprli.
Pri današnji razpravi je Čuček svoje dejanje odkrito priznal, izpovedal pa je, da je to storil v skrajni razburjenosti in da ni nameraval Lovrenca Kukovca zabosti, ki je pač postal žrtev slučajnosti.
Čuček je bil obsojen na dve leti ječe. Upoštevalo se je, da ie bil izzvan. Čučka je zagovarjal dr. Gorišek.
^entovska žaloigra s smrtnim izidom
V	Gomilici v Prekmurju je zopet pa-človeška žrtev. Izdihnil je v krvi mlad fant Josip Raščan iz Trnja. Fantje So bili zbrani pri nekem posestniku. Bili so veselo razpoloženi in razigrani, ko je otopil med nje 24 letni M. Jerebič iz Gomilic. Kmalu zatem so se fantje med se-°i sporekli. Ker ni hotel Josip Raščan, bi v sobi prišlo do preteka, je pova-, l)*l Jerebiča iz sobe. Na dvorišču se je med obema razvil najprej pretep. Metala fta se preko dvorišča. Sredi te 1 jute bor-e Pa je segel Jerebič po nožu in zasadil m>ževo ostrino Raščanu v večkratnih zamahih. Z dvorišča se ie slišal vzklik na D°moč. Fantje so prišli skupaj in našli JiSega v krvi ob ograji za skednjem raščana s prerezano žilo odvodnico. Ra-
1	Izkrvavitve je mladi fant za nekaj tre-mitkov izdihnil. Jerebiča so prijeli orož-luki in ga radi uboja odpremilj v zapore Mariborskega okrožnega sodišča.
Strahovale! Pomurja na zatožni klopi
‘ Gred malim senatom tukajšnjega okro-Zl|ega sodišča je sedelo danes dopoldne obtožencev radi vloma, izvršenega v
trgovino Jožefa Hartmana v Očeslav-cih, kateremu so odnesli 174.200 Din. Razen tega jih obtožnica spravlja s 30 drugimi vlomi. Jemali in kradli so vse kar jim je prišlo pod roko od vina in kur pa do žganja in slanine. Med obtoženimi sta dva mladoletnika, radi česar je bila razprava tajna. Med obtoženci so: 23-letni delavec Rudolf Žnidarič, 32-letni mizar Matija Zemljič, 24-letnj posestniški sin Franc Krajnc, 28-letni delavec Karol Fras. 27-letni delavec Karol Kostrevec, 51-letni tes‘ar Alojz Kolar in 34-letni delavec Peter Rakuša, vsi doma iz okolice Očeslavci. Razprava ob času poročila še traja.
PLEZALNA TEHNIKA - MODERNI PRIPOMOČKI SODOBNEGA PLEZALCA
je naslov IV. predavanju alpinistične šole SPD Maribor. Predava mani alpinist in plezalec, znan iz filma »V kraljestvu Zlatoroga«, Zupančič Uroš. Predavanje se vrši drevj ob 20. uri v dvorani Ljudske univerze. Po končanem predavanju bo predavatelj vsem interesentom na razpolago ter bo praktično pokazal in pojasnil manipulacijo z vrvjo, klini itd. Tretje kolo prvenstvenega tekmovanju
Odličen gost. V Mariboru se mudi te dni znani arheolog dr. Valter Šmid.
Dar francoske vlade »Pedagoški centrali« v Mariboru. Odbor »Pedagoške centrale« v Mariboru se je pred nekaj meseci obrnil na g. dr. V. Rapotca, odvetnika in konzularnega zastopnika Fran cije v Mariboru, s prošnjo, da bi posredoval pri francoski vladi radi brezplačne odstopitve novejših francoskih pedagoških del. G. dr. Rapotec se je rade volje zavzel za stvar in te dni je prispela iz Francije za »Ped. centralo« v Mariboru pošiljka s 25 modernimi pedagoškimi knjigami, s katerimi se knjižnica društva znatno obogati. Za ugodno rešitev prošnje gre poleg g. dr. Rapotcu posebna zasluga g. poslaniku Francije v Beogradu in g. francoskemu konzulu v Ljubljani.
Kako bo z vremenom. Mraz bo nekoliko popustil, sledil bo najbrže sneg. — Tako pravi dunajska vremenska napoved.
Za rezervne častnike obvezno predavanje bo jutri ob 20. v dvorani bivšega kina Apolo. Kdor bi bil iz kateregakoli vzroka zadržan, je pravočasno dolžan to pismeno javiti neposredno komandantu mesta.
Woschnaggova tovarna v Šoštanju zapre obrat dne 22. t. m. Na cesto bo vrženih 350 delavcev in delavk. Utemeljuje se to s krizo usnjarske industrije.
Opozorilo. Osebe, ki niso dobile povabila na Ruski večer, prosimo, naj pustijo svoj naslov v trgovini g. Z. Brišnikove.
Mestni odbor upokojenih oficirjev in voj. uradnikov razglaša svojim članom: Legitimacije udruženja izdaja le osrednji odbor v Beogradu. Z legitimacijo so gotove ugodnosti zvezane. Kdor jo želi, naj se javi ob sredah po 18. uri na od-bo-rovi seji, ob drugem času pa pri tajniku. Potrebna je fotografija 3—5 : 7 cm in 6 Din.
Sokolsko društvo Studenci se zahvali vsem darovalcem, ki so izpolnjujoč zadnjo željo brata staroste Hrena, darovali za domače društvo. Darovali so do sedaj 600 Din. Po zaključeni zbirki bodo darovalci imenoma objavljeni. Zdravo!
Narodne noše otvorijo primorske ples v soboto 15. t. m. Vstopnice v predprodaji 8 Din na večer pri blagajni 10 Din.
V	soboto vsi v »Narodni dom«!
Pevski odsek »Drave« priredi v soboto
15. februarja pustno rajanje pri Grmeku Studencih. Maske dobrodošle. Automobiiski klub sekcija Maribor ima
svoj redni (11.) občni zbor v nedeljo, dne
16. februarja ob 10. uri predpoldne v lov ski sobi hotela »Orel« v Mariboru.
»Primorski ples« v soboto 15. t. m. je zadnji v letošnjem pustu! Udeležite se tega plesa. Dobiček je namenjen za do brodelne namene. Vabljene so vse narodne noše.
Prleška gostiivanja že pet dtigih let nesmo služili. Temi je bilo krivo to, ka smo ne meli nobenega pozavčina, ki bi nas vkžper zezva. Letos pa je temi vse drgači: »Mi pa mamo ženiha, liištnega no mlodega ...« Ka še čete več Pozav-čini že hodijo okoli, in talajo vabila vsem Prlekom od bluzi no doč, ka bi prišli stoto skažingo na fašensko soboto 22. totega mesca v Marprog na gostovanje, takak je to tan zapisano: oča naj stisnejo pod pazdiho džiirč vina. dobrega takak s nehino mleko, v kajer pa naj fteknejo klobose no falat mesa, mati pa naj stlo-čijo ven korpec šopanega purana, v drugo roko pa naj vzemejo bosman ali kaj driiga takšega. Južek pa Micika, vidva pa pomogajta nositi! — Če keri Prlek nebi doba vabila, naj si gre pujega v kanclijo doktora Laziča, ki mu pre za to zaj nede nič računa, takak prle.
Ljudska univerza v Studencih. V četrtek 13. t. m. ob 19. uri predava gosp. prof. Franjo Baš, »Narodnostni preporod Maribora in okolice«.
Posebni vlak na Dunaj ob priliki Velesejma! Društvo »Putnik« priredi v času od 8. do 12. marca t. 1. izlet na Dunaj s posebnim vlakom na podlagi kolektivnega potnega lista. Vozna cena v III. razredu iz Maribora na Dunaj in nazaj znaša Din 240, v II. rzredu Din 300. Predložitev
GRAJSKI KINO. Danes, sredo, zadnjikrat »Črne rože«. Willy Fritsch, LiHan Harwey. Samo dva dni
»ČELJUSKINCI«
veliki ekspedicijski film. Pripravlja sc »Bas-kirčeva«.
Kino • Union. Danes zadnjič ^dunajska veseloigra »Na poslednji postaji«, čeriiek prekrasni film »Zaljubljenci«, Gustav Fr.hlich in Renate Muller.
REPERTOAR.
Sreda, 12. februarja: Zaprto.
Četrtek, 13. februarja ob 20. uti: »Kariera kanclista Winziga«. Red A.
Petek, 14. februarja: Zaprto.
Sobota, 15. februarja ob 20. udi: »Ples v
Savoyu. Premiera. ■HnBBBnBBnnnnBBnHnDHMMnnH
davčnega potrdila ni potrebna. Prijave sprejema Putnik v Mariboru in Celju naj dalje do 25. februarja, kjer se dobijo tudi vse ostale informacije. Obenem opozarjamo interesente na Putnikove Velikonočne izlete v-Palestino in Egipt (30. marca do 22. aprila), in na specijalni izlet v Grčijo, ki se vrši v času od 8. do 15. aprila. Vse nadaljnja informacije, prijave, prospekti, nabava vizumov in valut po najugodnejših dnevnih tečajih pri Putni-ku v Mariboru in Celju.
Pred žrebanjem prvih premij Proti-tuberkuiozne lige. Pred kratkim smo poročali, da se je lotila naša agilna Proti-tuberkuiozna liga.s podvojeno silo problema, ki stremi za tem, da se v Maiboru zgradi azil za jetične. Dotok takozvane-ga azilskega dinarja je precej povoljen, vendar je treba gledati na to. da se dotok prispevkov pospeši. V ta namen je Liga sklenila uvesti žrebanje premij za darovalce, kar naj bi bila nekaka nagrada za marljive zbirače in podžig za še bolj- uspešno delovanje. Ta sklep naše Lige jc v javnosti naletel na splošno odo bravanje, saj gre vendar za to, da se v Mariboru čimprej ustanovi prepotrebni azil za bolne na pljučih. Da pa se pri mesečnem žrebanju premij ne bi preveč obremenil azilski sklad, se obrača Liga do javnosti, zlasti pa do podjetij in premožnejših slojih v mestu in okolici, s orisrčno prošnjo za prispevke, t. j, za darove, ki bi prihajali za premije v poštev, kakor živila, obleka, knjige, posoda in podobni predmeti. Liga je pooblastila svojega iukasanta g. Franca Sitterja, da te darove sprejme.
Dober plen policije. Včeraj je dobila mariborska kriminalna policija iz Djur-djevca obvestilo, da je od tam pobegnil v Maribor 28-letni pekovski pomočnik Karol Š. V Djurdjevcu so ga zasledovale oblasti, ker je vlomil pri svojem mojstru Pavlu Menzo vicu ter ukradel nekaj zlatnine in koš peciva, ki ga je Š. prodal. Tukajšnja policija je vlomilca snoči aretirala in ga bo po zaslišanju oddala sodišču.
Grehi prihajajo na dan. Včeraj smo poročali, da je bivši magistratih uslužbenec Franc Mauko osumljen tatvine srebrne ure in utaje denarja. Snoči pa je sledila nova ovadba. Krojaški mojster Leopold Celcer iz Slovenske ulice je naznanil Mauka, ker mu ni vrnil nove zimske suknje, ki mu jo je že 24. decembra posodil samo za dva dni. Mauka je policija včeraj izsledila in aretirala.
Aretirana je bila včeraj v Mariboru Ana L., ki je zagrešila drzno tatvino.
Zima je, suknje kradejo. Včeraj je neznani storilec ukradel zidarju Ivanu Novaku iz Krčevine zimsko suknjo. Ob plašč je bila istega dne tudi hišnica Marija Mlakarjeva s Koroške ceste. Obe tatvini sta prijavljeni policiji, ki zasleduje storilce. *
Po Slivniškem Pohorju so strašiti predrzni rokovnjači, ki so udrli v hišo posestnika Pavla Mejala in mu’odnesli razne predmete v vrednosti 1500 dinarjev. Vršijo se poizvedbe.
Nočno lekarniško službo imata danes v sredo Albaneževa in Vidmarjeva, jutri
v	četrtek pa Sirakova in Savostova lekarna.
Mož in žena.
»Nikar ne laži, videl sem te, kako si g; strastno objemala!«
»Res ie, objela sem ga. toda iz dostojnosti, ker me jc on prvi objel . ..«
Stran '4.
Mariborski »VeSernlff« Jutra
J Mariboru, chic 12. TI. 193(
RrERLITBlE^aOTSSKS**^®*
Anekdote a veiikik ktaltfU
Na neki razkošni in potratni proslavi, ki jo je priredil Ludvik XV. neke jeseni v versejskem parku je finančni minister rI errai z žalostnimi očmi motril v kralje-
vi	navzočnosti prekipevajoče navdušenje in veselje od opojnih pijač razgretih povabljenih gostov; Ob tej priliki je vpra šal kralj svojega finančnega ministra:
•>Kaj menite o današnji proslavi?«
■ Težko jo bomo plačali,« je odgovoril finančni minister.
Švedski kralj Kari \Ii. je v strelskem .iarku na bojišču narekoval pismo svojemu tajniku. V njun sator pa je priletela sovražna krogla in se zarila lik tajnika v zemljo. Prestrašen j> skoči! tajnik pokonci in kralj ga je vprašal:
»Kaj sa še zgodilo?«-»Niiliovo Veličanstvo, krogla . . .« je vse iz sebe kriknil tajnik.
^Menite, da. i mat a krogla, ki je predrla streho najinega šotora in se zarila kraj vas v zemljo, ter pismo, ki vam ga narekujem. kaj skupnega?«'je kralj jezno zavrnil svojega tajnika ter mu velel:
>Pišite dalje!«
Filip II, je bil velik sovražnik bleste-
čih ‘ceremonij in se je vselej preprosto oblačil, tako da ga je bilo težavno prepoznati kot kralja. Bil je velik ljubitelj umetnosti in jo obiskal vsako umetniško razstavo. Na neki razstavi ga je bogat Španec prosil, naj bi mu tolmačil pomen nekaterih slik, kar je kralj radevolje storil. Ko sta si ogledala razstavo, se mu je Španec predstavil in vljudno zahvalil, obenem pa ga je povabil v svoj domači kraj, ter mu obljubil, da ga bo počastil z izborno vinsko kapljico.
Kralj mu je odgovoril: »To je naravnost imenitno. Hvala za povabilo. Če pa boste prišli v Madrid, se zglasite pri meni, kjer vas bo počastil še z izbornejšo kapljico — kralj Filip II. 1«
Ko je Peter Veliki obiskal v Parizu sorbonsko cerkev, je krčevito objel kip kardinala Richelieja in dejal:
»Veliki mož! Če bi še živel, bi ti podaril polovico svojega premoženja, da bi 'se naučil, kako naj gospodarim z drugo polovico.«
kralj vprašal svojega vojvodo Gram-monta:
»Kako vam je-ugajal .Miserere’?«
»čudovito mehko za ušesa, Veličanstvo,« je odgovoril vojvoda, »toda strašno trdo za Folena.«
Napoleon je v nekem majhnem fran-icoskem mestecu, kjer je taborila njegova vojska, nameraval zajahati svojega osedlanega konja, kar pa se mu ni takoj posrečilo. Neki meščan je priskočil in mu skušal pomagati na konja.
»Hvala za prijaznost,« je dejal Napoleon, »na konja moram brez pomoči, saj nisem težek.«
»Vendar,« je odgovoril meščan, »ste protiutež celokupne sovražne sile.«
Peter Veliki je bil velik prijatelj narave in njegovo veliko veselje je bila bogata naravoslovna zbirka, ki so jo občudovali vsi njegovi podaniki. Ob neki priliki je svetoval velikemu carju šef kabineta, naj bi se za ogled zbirke pobirala vstopnina po rublju. Car pa je svojega služabnika zavrnil z besedami:
| »Mi ne morete nič boljšega svetovati? Menite, da se bo vzbudilo zanimanje
Dvorski orkester je	predvajal pred
Ludvikom XIV. nekega	večera Lullijev
»Miserere«. Kralj ie pokleknil in za njim je morala pasti na kolena vsa dvorska j med	narodom	za	mojo	zbirko,	če	bomo
družba. Po končanem	predvajanju je i zahtevali	od	njega	vstopnino?	Vaša	dolž
nost odslej bo, da boste vsakega obiskovalca moje zbirke počastili na moje stroške s čajem in pecivom. Le tako bo moja zbirka dosegla svoj namen in ruski narod se bo hitreje izobrazil.«
*
Ko je Peter Veliki obiskal Pariz, so mu pokazali nekega bogatega odličnika, ki je bil zelo vdan modi in je vsak dan oblekel drugo obleko. Car je zmajal '/ glavo in dejal:
»Mož ni najbrže zadovoljen s svojim krojačem. Zakaj si ne poišče drugega?«
Napoleon je nekoč ukazal sežgati vse zaloge angleškega in kolonijalnega blaga v francoskih pristaniščih, čez nekaj časa nato je obiskal podeželsko vasico in pot ga je vodila mimo župnišča. Zelo se je raztogotil, ko je zavohal vonj žgani kavi.
»O, tu pa se krši moja zapoved!«
Razjahal je svojega konja in se podal v župnišče, kjer je župnik pravkar kuha. okusno kavo. Ko je župnik opazil visokega gosta, je povesil roke in se priklonil'
»Hudiča, kaj delate?« ga je nahrub’ Napoleon.
»Prav to, kar Vaše Veličanstvo, ko Je ukazalo sežgati vse zaloge kolonialne?1’ blaga.«
% toa&fa Q&sitstva
Vneta priprava naših gasilcev za tloveko Ijubno delovanje
Odlično uspela tečaj gasilske župe Maribor desni breg
V	nedeljo 9. t. m. je gasilska župa sreza Maribor desni breg priredila tečaj za svoje čete. Istemu se je priključila gasilska župa Maribor-mesto s svojima četama. Tečaja se je moral udeležiti obvez-uo predsednik, poveljnik in tajnik vsake čete. Razven dveh čet od vseli 31 so bile vse zastopane. Župa je s tem nudila svojim četam, sedaj, ko je pri istih malo več časa, predavanja, ki so vsakemu gasilcu nujno potrebna. Našla je pri istih polno razumevanje in žela krasen uspeh. *— Otvoril in vodil je tečaj starešina gasilske župe Maribor desni breg g. Josip Klemenčič. Tečaj je trajal ves dan od S. do 17. ure le z odmorom za obed, ki ga je plačala župna blagajna. Ves dan je vseh 10C> tečajnikov z velikim zanimanjem sledilo predavateljem, ter se k debatam prav pridno in stvarno oglašalo. Predavateljem je bil, kljub ogromnemu materialu, čas le kratko odmerjen, a vsak ga je znal primerno in v najvažnejšem podati, tako da so tečajniki mnogo pridobili in bodo sedaj oni lahko pri doma-
čih četah to snov v glavnem obrazložili, ali se vsaj sami po smernicah predavanj ravnali. — Prvo predavanje o administraciji je imel starešina g. Josip Klemenčič. O motorki, nje sestavu, uporabljanju, čuvanju in popravljanju je govoril g. Josip Pfeifer. O dušljivih plinih, kolikor prihajajo v poštev za gasilstvo in civilno prebivalstvo, g. Melhior Rismal. O nastopih in redovnih vajah je teoretično in praktično predaval g. Milan Klemenčič. O gasilskih ceveh, njih uporabi, čuvanju in polaganju je predaval g. Anton Pšeničnik. O gasilski taktiki in pravilnem napadanju je nazorno govoril g. Alfonz Kessler. O prvi pomoči župni zdravnik g. dr. Ivan Zorjan. O komisijskem ogledu dimnikov še g. Alfonz Kessler.
Ob zaključku tečaja so tečajniki izražali svoje zadovoljstvo nad uspelim tečajem in se v marsičem dobro poučeni podali vsak na svoj dom, želeč si še na svidenje in iskren: Pomoz Bhg!
Orožnov smuk preko Pohorja
Vztrajnostna preizkušnja naših smučarjev - Krmarska vožnja od Mariborske koče do Vuzenice
Zimskošportni odsek mariborske podružnice Slovenskega planinskega društva je že pred leti opustil vsa tekmovanja v zimskem športu, ki mnogokrat nimajo one koristi, ki ga večina od športnega udejstvovanja pričakuje. Prav v Jem oziru hoče zimskošportni odsek SPD uveljavljati drugfo smer smučarskega športa. Izleti in skupni pohodi po zasneženih gorskih predelih, odkrivanje novih smuških rajev in spopolnjevanje v smučarskem znanju so cilji zimskošportnega odseka SPD.
Kot eldino preizkušnjo sposobnosti urnih vozačev priredi zimskošportni odsek SPD Maribor vsakoletni smuk preko Pohorja, z izhodiščem pri Mariborski koči in ciljem v Vuzenici. Odsek je imenoval ta znameniti pohorski tek po svojem usta novitelju dr. Janku Orožnu in ga bo letos četrtič izvedel v nedeljo 16. t. m.
Udeleženci naj se prijavijo v soboto 15. t. m. zvečer v »Mariborski koči«. Odhod iz »Mariborske koče« bo v nedeljo ob 6. uri zjutraj, od Klopnega vrha ob 10. uri, od Seniorjevega doma pa ob 14. uri. »Orožnov smuk« bosta tudi letos vodila naša znana športnika gg. Borut Hribar in Evald Koren. Kontrola je bila poverjena tajnici zimskošportnega odseka SPD gdč. Ljubici Cingerljevi. Zimskošportni odsek SPD Maribor je za to vožnjo ustanovil poseben znak, ki bo letos tretjič razdeljen med udeležence »Orožnovega smuka« preko Pohorja. Lani ga je dobilo 47 udeležencev in udeleženk. in se pričakuje, da se bo letošnje vožnje udeležilo nad 50 smučark in smučarjev.
Jpommfaite s« CMC
Ulmske Atovtoe
Zborovanje Rdečega križa v Ptuju.
Preteklo nedeljo se je vršil občni zbor Rdečega križa v deški meščanski šoli. Zbor je vodil banovinski zdravnik dr. Matija Mrgole. Zbora se je udeležil tudi inšpektor Wester iz Ljubljane, ki je podal smernice za delo v novem letu. Iz poročila, ki ga je podal učitelj Beno Brumen, je posneti, da obstoja v ptujskem okraju poleg okrajnega, še 6 občinskih odborov Rdečega križa in 23 poverjeništev. Rdeči križ je poslal v počitniško kolonijo 12 dečkov in 12 deklic iz najsiromašnejših slojev. Letovanje je trajftlo 3 tedne in znašajo skupni stroški 5884 Din. Nadalje je priredil Rdeči križ v preteklem letu koncert, ki ga je izvajal mladinski pevski zbor meščanske šole v Ptuju in cvetlični dan. Proslavil se je tudi teden Rdečega križa. — Rdeči križ je priredil bolničarski tečaj, ki je trajal od 14. oktobra 1935 do 17. januarja 1936. Tečaj ie posečalo 28 slušateljev in slušateljic in je bil uspeh prav dober. Za dijaško kuhinjo meščanske šole se je darovalo 600 Din, za ptujske brezposelne 300 Din, za protituberkulozni dispanzer pa 500 Din. Pri volitvah v odbor so izvoljeni po večini dosedajni odborniki: na novo so izvoljeni le okrajni glavar dr. Janko Vidic, vpok. orožnik And. Kovač in učiteljica Julka Kancler.
Šahovska tekma. V nedeljo dne 16. t. m. se vrši v Čakovcu tekma med Ptujem in Čakovcem. Match, pri katerem je Ptuj zastopan s svojimi najmočnejšimi igralci (gg. dr. Brumen, dr. Sch-ibel, dr. Sluga, Gornik, Širec, Schvab, Šoštarič, Zadnek, Zelenko. Špat) obeta zanimive borbe.
..Čuvajte Jugoslavijo"!
jleai/kdi 40 jvetu-
13 LETNA LJUDSKOŠOLSKA UČENK'
-	ŽENA.
Na učiteljskem zborovanju na Slovaškem je neki učitelj poročal o rcdketn j naslednjem dogodku: V svojem razred« je imel 13-letno učenko, ki je zelo neredno prihajala v šolo. Stalno je prihajala prepozno, večkrat pa je sploh izostala. Ker so bili vsi njegovi opomini zaman, se je učitelj nekega dne napotil K • otrokovim staršem. Ko je potrkal na vrata siromašne bajte, skoro ni mogel verjeti svojim očem, kar je videl. Njegova 13-letna učenka je bila takore-kočže žena mladega cigana. Osramočena je j povesila oči, ko je opazila svojega uči-* I telja, ki jo je našel prav pri pranju peri- : la. Mlado dekle je oviralo gospodinjstvo. f da ni moglo redno prihajati v šolo. Svo- f jemu učitelju je priznala, da je njeni J »mož« zelo siten in da mu mora vsako j jutro vse prinesti k roki in da zaradi teJ f ga pride večkrat prepozno v šolo.
SANKCIJE IN CVETAČA.
Pariško tržno nadzorstvo je te dni za* ; plenilo 12.000 glavic cvetače, ki je prispela iz Madžarske. Tržna oblast je narti reč ugotovila, da je bila cvetača italijanskega izvora. Je to že drugi primer ko : je pariško tržno nadzorstvo zaplenilo j večjo pošiljko italijanskga sočivja, ki ie 1 tudi deležno sankcij.
LET OKROG SVETA.
Mednarodna aeronavtična zveza I sklenila letošnje leto prirediti let okrog sveta. Hitrostna zračna proga bo vodil*1 ; iz Pariza preko Bagdada, Karatshija, Ha- 1 noija, Tokija, Seatle, San Francisca, New' yorka nazaj v Pariš. Hitrostnega leta okrog sveta se bodo udeležila najmodernejša letala.
Mali oglasi
Razno
CiOSTILNA PRI »ZLATEM KONJU«
Četrtek in petek izvrstne je-terne in krvave klobase domačih kolin. Vljudno vabi gostilničarka.	695
Službo išie
SLUŽKINJA
pridna in poštena, išče službo. Zna tudi nekoliko kuhati. Naslov v upravi »Veternika«. 689
Službo dobi
PRODAJALKO
z manjšo kavcijo sprejmem takoj. Naslov v upravi »Veternika«.	696
Iščem za okolico KUHARICO in sobarico (starost 30—40 let). Predstaviti se:	vila	'Kisa«,
Badlova ulica.	686
PRIDNA KUHARICA.
ki opravlja vsa druga liišiu dela se sprejme s l. marcem. Naslov v upravi lista. 610
Darujte za Pomožno akcijo!
Sobo odda
SEPARIRANO, OPREMLJENO SOBO
poceni oddani. Koroška c. 1$*
Prodam
TRAFIKO IN BRANJARIJ0
oddam. Naslov: Maribor: Koroščeva ul. 25.
MOTORNO KOLO »PUCH*
250 ceni, ugodno proda meh?" nična delavnica, Frančiškanska ul. 1J.	6^1
Stanovanje________
SOBO S ŠTEDILNIKOM
oddam. Zrkovska cesta 24-687
TRISOBNO STANOVANJE
oddam v bližina parka, PJ,
izve se Meljska cesta 14.*^
Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani
... .. ----  .	.	   ™	•	   l	.............. • —	I	I	       ■	------------ ----------
; predstavnik izdajatelja in urednik: RAD1VOJ REHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d predstavnik
STANKO DETELA v Mariboru.