Cerkvene zadeve. Razstava cerkvene obleke v kn. šk. duhovnem semenišču. II. Izmed Habsburžanov so mil. knez navedli radi pomanjkanja 6asa le najznamenitejše vzglede jx>božnega češčenja presv. Rešnjega Telesa. Ze kar prvi iz te vladarske rodovine, Rudolf grof Habsburški, je pokazal pobožnost nasproti Najsvetejšemu v gozdu, ko je na lovu zadel ob duhovnika, ki je hitel s sv. popotnico v samotno ko6o. Grof je jahal; zagledavši Najsvetejše, sko6i s konja, poklekne na tla in po6asti Kristusa. Slede6 duhovniku, zapazi, da se ta sezuva za to, da bi prebredel dere6 potok. V tem hipu ponudi Rudolf duhovniku svojega konja in ga sam vodi do bolnikove ko6e. Po opravilu se zahvali duhovnik za konja, grof mu pa odvrne: «Bog ne daj, da bi še kedaj se usedel na konia, ki je nosil mojega Gospoda in Stvarnika; darujem ga vara, rabite ga v cerkveno službo*. Ginjen ga blagoslovi duhovnik in mu prerokuje, da ga bode Bog za to povišal k najve6ji 6asti. To se je 6ez 8 let spolnilo: grof Rudolf je bil izvoljen cesarjem mogočne države, postal je praded slavne vladarske rodovine, ki že nad 600 let zapoveduje ljudstvom. Viteški njegov potomec Maksimiljan I., (1493—1519.) je zašel blizu Inomosta na skalovju; ni mogel ne koraka naprej ne nazaj; prebil je celo noč in cel dan in 6akal rešenja, ni ga bilo; ljudje so se sicer zbirali globoko pod njim v dolini, pomagati mu niso mogli. On napiše na pergament, naj ga pride duhovnik z Najsvetejšim blagoslavljat, in Iisti6, okoli kamen6ka ovit, zaluči v dolino. Želja se mu je spolnila; iz vasi Zirl pride duhovnik ter blagoslovi z monstranco cesarja. Ne dolgo potem pristopi k ponesre6encu krepak mladeni6, ga prime za roko in ga varno pelje po skalovju do kraja, kjer ni bilo več nevarnosti, reko6: «Gospod, katerega ste klicali na pomoč, živi in vlada; on me je poslal, da vas rešira!» Reče in zgine. Monstranea zirlska je lepo shranjena v Laksenburgn pri Dunaju. Da se je obranila Štajarska krive vere, se ima najve6 zahvaliti pobožnemu cesarju Ferdinandu II. (1619—1637.), ki je neverjetno veliko storil in molil, da bi se ohranila prava vera. Častil je iskreno sv. zakrament. Na lovu se snide z duhovnikom, nosečim Najsvetejše k bolniku. Cesar sko6i s konja, kleče po6asti NajsveteiSe in sledi peš duhovniku do ko6e. Ko se duhovnik po opravilu obrne, zapazi v kotu klečeeega vladarja; vsled tega blagruje bolnika in tolaži z besedami: »Veseli se, dva kralja sta danes k tebi prišla, kralj nebes in zemlje in naš kralj Ferdinand!» Isti Ferdinand je na Dunaju nosil vsako leto na praznik presv. ReSnjega Telesa in vsak dan cele osmine gore6o bakljo v procesiji z Najsvetejšim. Neko6 mu desna roka od predolgega držanja otrpne in ote6e; dvorniki ga opozorijo, naj se sledeči dan po6ije, on jim pa odgovori: «Nikakor ne, saj imam še jedno roko, s katero lahko služim svojemu Gospodu!» Isti Ferdinand je bil slehern dan najraanj pri dveh sv. mašah; vsako nedeljo in praznik je prejel sveto obhajilo; zve6er pred sv. obhajilom se je ostro postil. Cesarica Eleonora, žena Leopolda V. (1657—1705.), je vselej med celo sv. mašo klečala. Ko so jo nekož prosili, naj se usede, je zavrnila: «Kako? Nobeden mojih dvornikov si ne upa pred menoj sedeti, ki sem vendar le uboga grešnica; jaz naj bi pa sedela pred svojim Bogom?» Najhujša nesre6a jo je zadela ravno med povzdigovanjem: otemnele se ji o6i in oslepela je. Bogu udana ni preveč žalovala, Se tolažila se je s tem, da je s svojim zadnjim pogledom videla najsvetejSi zakrament. Velika cesarica Marija Terezija (1740 do 1780) ie vkljub obilnemu poslu še našla 6asa, da je Iastnoro6no šivala cerkveno obleko, zahtevala to tudi od svojih dvornic in tako dejansko služila Najsvetejšemu. Obleko je pošiljala ubogim cerkvam po cesarstvu; pri Sv. Fran6iSku v Savinjski dolini najdeš dragocen ornat, napravljen Iastnoro6no od te cesarice. — V Tirnavi pri Dunaju je ustanovila družbo vednega 6eš6enja; njena pravila je dala vladarica prestaviti na vse avstrijske jezike in jih razdeliti po deželah. Kot lep vzgled navedejo mil. knez še žive6o kraljico špansko Marijo Kristino. Ko sta se z ranjkim možem, kraljem Alfonzom XII. vozila po sprehodih in došla duhovnika s sv. popotnico, ponudila sta mu kraljevi voz, sama pa mu peš sledila po cestah in ulicah glavnega mesta, dokler ni sprevidel vseh bolnikov. To je vzgled za ljudstvo; s tem se je kraljica priljubila Bogu, priljubila pa tudi ljudstvu! Ko so bili mil. knez v dvorni službi, so maševali neko nedeljo v cesarski kapelici; pri svojem prihodu pa že najdejo pred oltarjem kle6ečega nadvojvodo Albrehta, ki jih poprosi, naj zanj opravijo sv. daritev ter posvetijo poleg svoje še jedno hostijo zanj. Med celo sv. mašo }e priletni nadvojvoda kleče molil latinske molitve z mašnikom, ganjen prejel Gospoda in se po službi božji ponižno zabvalil za to, da so ga obhajali. Ta nadvojvoda je zmagal v bitki pri Custozzi; pred bitko je poklical duhovnika iz šotorja, da je blagoslovil vojake; po bitki je stopil raz konja, pokleknil na tla in se srčno zahvalil Bogu za zinago. 0 Francu Jožefu bi pa, zagotovijo mil. knez, govoril nad dve uri gotovo, ako bi hotel le nekoliko opisati pobožni 6ut in verni zna6aj presvetlega vladarja. Leto na leto se udeležujejo cesar na veliki petek procesije, v kateri se prenese Najsvetejše iz glavnega oltarja v božji grob; udeležujejo se je gologlavi, peš, vpričo vseh svojih dvornikov in najvišjih dostojanstvenikov. — Na praznik Rešnjega Telesa gredo v procesiji z gore6o sve6o; ud družbe Jezusove je dospel iz Belgije, da bi videl to svetovno znano dunajsko procesijo; gledal jo je iz c. kr. Avguštineja in zatrdil, da tako veli6astne procesije ni in ne bo videl, razun 6e se bo po božji milosti udeležil nekdaj one zadnje procesije v nebesa. — Na veliki 6etrtek umivajo cesar 12 revežem noge; na ta dan prejmejo očitno sv. obhajilo. Ko so neko6 po službi božji, raed katero so jih duhovnik obhajali, zapazili, da je cerkev prazna iii se jim je odgovorilo, da je vsled njihovega obhajila zaklenjena, so pokazali svojo nevoljo nad tem, reko6; «Tako ni prav; da grem k obhajilu, to sme vsak mojih podložnikov zvedeti!» — Krono vsega češčenja pa so si pridobili svetli cesar, ko so leta 1896. dovolili, da se smejo v Avstriji naseliti duhovniki družbe vednega 6eš6enja in sicer v Bolcanu na Tirolskem, kjer si pod cesarjem kot zaš6itnikom stavijo samostan in jubilejsko cerkev na 6ast presvetemu Srcu Jezusovemu.