politično in subjektivno produktivno: protislovje med univerzalnostjo političnega diskurza in njegovo mejo, ki jo politika srečuje manj v obliki meje z njenim "ekstenzivnim" drugim (kot "ne-politično") kakor v obliki notranjih intenzivnih razlik, ki izzovejo krizo politike (kot "impolitično").
Rodrigo De La Fabian
On the Imperative of Happiness in Contemporary Neoliberalism. A Psychoanalytical Reading of the New Spirit of Capitalism
Keywords: happiness, enjoyment; Lacan; positive psychology; neoliberalism
The article aims to make a psychoanalytic reading of the evolution of the spirit of capitalism. By reading Lacan, the paper shows that to achieve this we must distinguish between the level of enjoyment and that of happiness. If, in capitalism, the former has always remained the same, the latter, on the other hand, has undergone remarkable historical changes. Returning to the genealogy of neoliberalism made by Foucault in the late 1970s, and by analysing the recent expansion of the new discourses on happiness (positive psychology, the happiness index, etc.), the article shows three moments of the spirit of capitalism: the first, where the promise of happiness is replaced by that of enjoyment; the second, where the entrepreneur of himself finds happiness as a promise; the third, where happiness is not just a promise but also capital that the neoliberal subject must enhance.
Rodrigo De La Fabian
O imperative sreče v sodobnem neoliberalizmu. Psihoanalitično branje Novega duha kapitalizma
Ključne besede: sreča, užitek, pozitivna psihologija, neoliberalizem
V tem članku avtor poskusi predstaviti psihoanalitično branje razvoja duha kapitalizma. Opirajoč se na branje Lacana, članek pokaže, da je to mogoče doseči, če ločujemo med dvema ravnema užitka in sreče. Če je v kapitalizmu prvi ostal nespremenjen, je druga doživela velike zgodovinske spremembe. Opirajoč se na genealogijo neolibaralizma, kot jo srečamo pri Foucaultu poznih sedemdesetih let, in analizirajoč aktualno širjenje novih diskurzov o sreči (pozitivna psihologija, indeks sreče itn.), članek izpostavi tri momente duha kapitalizma: prvič, moment, ko obljubo sreče zamenja obljuba užitka; drugič, moment, ko sam podjetnik odkrije srečo kot obljubo; tretjič, moment, ko sreča ni več obljuba, temveč kapital, ki ga mora neoliberalni subjekt krepiti.
222