pp$"'r f poštnina plačana v gotovini. -Senfoj izjršil 8 izmen. V bridadi dela tudi Pernat Ivan iz tovarne Leskov žek Franc. Svoj letni plan je žc Izpolnil, njegov oče je delal v rudniku 26 let. Obljubil je, da očrtane v rudniku toliko časa, kolikor bo treba. — Najboljši je v brigadi Fras Jakob, ki ima že 62 let. Tako mariborski komunisti in nekomunisti pomagajo rudarjem v Hrastniku v borbi za plan in odgovarjajo obrekovalcem noše Partije. Ne delajo pa samo brigadirji Iz Maribora, na dolu so tudi iz Slovenj, gradca, po žteilu 34. TO Je 34 članska brigada tovariša Lenarta iz Dolnje Lendave, ki nosi ime »Miška Kranjca«. Iz Jesenova jih je 26 brigadirjev, iz Knoja 9, Sežane 20, Gorice 10, iz Tolmina 16. Iz Murske Sobota jih je pa 43, ki nosijo im« brigade »Stefana Kovača«. Vse brigade, imajo svoje celice. Tako je brigada »Stefana Kovača« iz Murske Sobote sprejela obvezo, ker je njen stalež manjši kakor pri Mariborski brigadi, da za čas treh mesecev, ko se bo nahajala na delu, izvršijo brigadirji poleg svojega rednega dela še 200 izmen. Vse brigade imajo redna posvetovanja, na katerih obravnavajo svoje napake in uspehe, dosežene pri delu. Komandanti brigad so v stalni povezavi s Partijsko organizacijo, sindikatom in upravo rudnika. Vsi jim gredo v pomoč, tako da se počutijo, kakor da so žc dolgo na rudniku. V Zagorju dela do sedaj že 116 novih delavcev V Zagorju je prišlo na Hudnik na delo 27 delavcev iz Kranja, Ljubljanska brigada in okolica Ljubljane sta jih poslala 27, iz Gorenje Radgone jih je prišlo 20, iz Kamnika 15, iz Most pri Ljubljani 15 in iz Sežane 2. Med njimi je 46 članov Partije. Povezali so se v celico in grupo. Vsi imajo udobno stanovanje in okusno hrano v rudniških menzah. Vsa tekoča vprašanja se rešujejo v Stalnem stiku s partijsko Organizacijo in upravo Rudnika. V delo na rudniku so se že kar dobro vpeljali. Na vseh rudnikih že dela 546 komunistov in funkcionarjev, ki združeni z ostalimi rudarji bijejo bitko za predčasno izvršitev planskih nalog. Vsi se zavedajo, da je za našo industrijo, ki potrebuje vedno več premoga, vsaka nakopana tona dragocena. Komunisti in frontovci sprejemajo obveze V soboto so se posamezni komunisti frontovci, ki so prišli na prostovoljno delo v zagorski premogovnik, obvezali, da bodo delali tudi v prostem času, da bi bil plan čim preje Izpolnjen. Andrej Slerben in Franc Knez sta se obvezala, da bosta v prostem času nakopala vsak po 20 ton premoga. Cvetko Kogovšek in Marijan Cupat bosta nakopala vsak po 15 ton premoga. Alojz Rataj, Janez Dimic, Mirko Blatnik in Ludvik Vire bodo nakopali vsak po 10 ton premoga v prostem času. Janez Dolenc in Franc Dobič, člana delovnega kolektiva »Triglav« iz Tržiča sta obljubila, da bosta delala pri raznih delih v jami v prostem času. Janez Dolenc bo opravil 30 ur, Franc Dobič pa 24 ur prostovoljnega dela. Sindikat rudarjev Trbovlje se bori za izpolnitev obvez Na izredni seji, ki jo je imela rudarska podružnica v Trbovljah, so temeljito pretresli vprašanje obvez, katere so si zadali za izvršitev plana do 29. novembra. Po temeljnem pregledu se je ugotovilo, da se obveze, ki so jih dali posamezniki za predčasno izpolnitev planskih nalog, lepo izvršujejo. Celotna obveza je znašala 17.000 ton premoga, izvršeno pa je do 1. novembra že 13.000 ton. Rudar Zupančič, ki je dal obvezo za 100 ton, je to' obvezo že izvršil in sklenil, da bo do 29. novembra nakopal še 20 ton premoga poleg svojega rednega dela. Vrhu tega se je obvezal, da bo na svojem delovišču vsakega kopača pravilno zaposlil in da bo vse nedelje do 29. novembra pridobil največ ljudi za delo. Paznika tov. Korošec in Požun Alojz, ki delata v njegovi tretjini, sta prejela Iste obveze. Med drugimi sklepi je bil sprejet tudi sklep, da sta oba upravnika na Vzhodnem in Zahodnem obratu, odgovorna za pravočasno iz-praznjevanje jamskih vozičkov; to je bito potrebno zaradi tega, ker vozič- kov vedno primanjkuje. V tem se je vodilo premalo računa. Na Vzhodnem obratu se je na Karolini uredilo posebno delovišče za Rudarski tehnikum, ki bo izvrševal svoje obveze ob nedeljah. Kolektiv Opekarne se je obvezal, da bb dal vsako nedeljo na delo 10 do 15 ljudi, pododbor Separacije vsako nedeljo popoldan 30 ljudi, uprava rudnika 11 ljudi, Zunanji obrat 30 ljudi, kolektiv CRD bo dal tudi 30 ljudi. Pododbor sindikata rudniških konzu-mov se je prav tako obvezal, da bo dal vsako nedeljo do 29. novembra po 30 ljudi kakor tudi elektroobrat, ki bo dal 20 ljudi in člani rudarske milice 9 ljudi. Člani sindikata rudarjev v Trbovljah hočejo na ta način še poleg svojega rednega dela pomagati s prostovoljnim delom rudarjem, da izvršijo obljubo, da bo letni plan izvršen predčasno. S pravilno organizacijo dela ter vestnim izpolnjevanjem zadanih obvez obstoje vse možnosti, da se naloga le. tošnjega planskega leta izvrši predčasno. Važno je sprejetje obvoz — še bolj važna pa je njih izvršitev Rudarji rudnika Hrastnik se vztrajno borijo za dosego planskih nalog. Na svojih sestankih, ki so jih imeli glede pretresanja za dosego planskiti nalog, so si zadali individualne obveze, da z njimi omogočijo dosego planskih nalog in predčasno Izpolnitev letošnjega proizvodnega plana. Dosedanji rezultati kažejo, da bodo morali pošteno prijeti, da zadane si obveze v celoti izvršijo. Glavna težkoča, ki ovira doseganje planskih nalog rudnika Hrastnik je v veliki meri stalno pomanjkanje Jamskih vozičkov. Kljub temu, da je danes rudnik Hrastnik dobil precejšnje število delovne sile, la da vlada med rudarji velika volja ln zavest za doseganje plana — se pa vzlic temu ne dosega. Na zadnji proizvodnji konferenci so razpravljali o možnosti, kako izboljšati Dačin dela. Brigadn! sistem dela se bo uvedel s petimi ljudi na delovišču, ker je taka obložitev za Hrastntški rudnik, ki ima drugačne delovne pogoje, najbolj prikladna. Povečalo se bo zlasti število ljudi pri dostavljanju lesa. Brez dvoma se bo na rudniku Hrastnik, ki dela pod zelo težkimi okoliščinami, bila med vsemi rudniki v Sloveniji najtežja bitka za plan. Doscdaj Je bilo sprejetih obvez za 908 delovnih lame«, ki jih bodo izvršili rudarji, nameščenci in tehnično osebje poleg svojega rednega dela. Obrat Ojstro se je obvezal izvršiti 232 izmen, do 3. novembra je bilo izvršenih le 73 izmen. Upravni odbor sindikata rudarjev se je obvezal za izvršitev 100 izmen. Vseh delovnih pa je bilo Izvršenih do 3. novebra 314 od »prejetih 908. Na konferenci, ki so jo Imeli najboljši rudarji ln uprava s sindikatom, je bil sprejet sklep, da se v mesecu novembru vse obveze v celoti izvršijo. Tudi hrastniški rudarji hočejo častno pričakati največji praznik narodov Jugoslavije1 — 29. november. V J urkt ostru pripravlja sindikalna brigada revirjev drva *a simo V dneh od 1. do 15. septembra se je formirala v revirjih sindikalna brigada, ki je odšla na sečnjo drv v gozdov« Jurkloštra. Brigada je štela 40 ljudi. V začetku je imela težkoče, slabo vreme, nevaje. ‘ivoet na novo delo. Toda težave so premagali. Grdo vreme ni trajalo dolgo. Brigada se je razdelila na skupine in delo se je pričelo. Med njimi je bila tovarišica Vilma ki so jo določili, da bo nosila vodo. Branila se je tega in rekla, da je prišla zarto, da postane udarnica. In res, Vilma ie postala ena najboljših brigadirk. Velika večina je zagrabila po- LpdčiČfiice. Bt^g&da je pripravila naid 3000 kuta, metrov, drv, kar, seveda ut malo — u3k ko bi hilo še več, tdda bilo je prerivala discipline. Znali pa so si pomagati 5= nedisciplinirane so poslali domov — in delo je teklo v redu dalje. Popis stanovanj — važ na naloga socialistične izgradnje V državi, ki gradi socializem je ena izmed najvažnejših nalog s področja dviganja nivoja družbenega standarda pravilno vodenje stanovanjske politike predvsem v naših mestih in industrijskih središčih, s posebnim poudarkom na dejstvo, da pomanjkanje stanovanj zelo neugodno vpliva na produktivnost dela povsod, kjer se ta problem pojavi. Stanovanjsko krizo v naših industrijskih centrih, ki ima korenine V. slabi meljudski kapitalistični stanovanjski politiki, ter v precejšnji stanovanjski porušenosti med vojno, veča še naraščanje prebivalstva, kar je pogoj industrializacije in splošnemu gospodarskemu napredku naše države. Iz prakse nam je znano, da se pomanjkanje stanovanj da rešiti na dva načina in sicer; a) z gradnjo novih stanovanj in b) z racionalnim izkoriščanjem in pravilno razdelitvijo že obstoječega stanovanjskega fonda. Jasno pa je, da tako prvi kot drugi način reševanja tega vprašanja zahteva predhodne točne podatke o sedanjem stanju stanovanjskega fonda ter stanovanjskih pogojev v katerih živi prebivalstvo. Prav zaradi tega je bila izdana že precej časa pričakovana odredba vlade FLRJ, katera določa, da se izvrši popis zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov. Na osnovi tega bomo tudi v Trbovi-ljah pozneje pa še v Hrastniku in Zagorju izvedli popis, katerega cilj Je: 1. dobiti popolno in Jasno sliko stanja fonda zgradb, stanovanj in poslovnih prostorov, da bomo tako imeli realno osnovo za planiranje novogradenj in vzdrževanje že obstoječih fondov. Zato je v prvi vrsti potrebno pregledati stanje fonda zgradb z gradbenega stališča t. j. njihovo razvrstitev, velikost, kapaciteto, stanje uporabno, nosti, preskrbo z instalacijskimi nat-pravami itd. 2. Dobiti sliko stanovanjskih pogojev prebivalstva kot enega najvažneje šili pokazateljev družbenega standarda, ki bo služila nadalje kot osnova za primerjanje pri nadaljnjih gradnjah stanovanjskega fonda. 3. Druge podatke, potrebne za upravljanje ln za distribucijo stanovanj. Popis bo torej poleg ostalega odkril še vsa tista neizrabljena odnosno nezadostno zasedena stanovanja, ki jih v Trbovljah ni mulo, ter na ta način omogočil marsikateri delavski družini udobno stanovanje. Podatki, ki bodo dobljeni s popisom, bodo torej močna opora naši ljudski oblasti pri pravilnem vodenju stanovanjske politike. Marsikatero upravičeno pritoževanje glede stanovanj bo odpadlo, toda tudi marsikateri nesocialistično čuteči lastnik se bo pritoževal, ker bo ljudska oblast njegovo preveliko udobnost nekoliko prikrajšala in jo dodelila tistim, ki vlagajo danes vse svoje sile v predčasno izvršitev petletnega plana. G. S. Obvestilo o popisu zgradb območja ML0 Trbovlje Na osnovi odredbe vlade FLRJ o popisu zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj in poslovnih prostorov (Ur. I. FLRJ št. 78-627 z dne 14. IX. 1949) obveščamo vsa podjetja, ustanove in prebivalstvo teritorija MLO Trbovlje, da s« bo vršil popis vseh zgradb, zgradb v gradnji, stanovanj In poslovnih prostorov v dneh 5. do 12. decembra t. 1. Podrobnejša navodila o načinu in smotrih popisa sledijo v naslednjih številkah »Zasavskega udarnika«. Smrt fašizmu — svobodo narodul Okrajna popisna komisija. Velik praznik hrastniških steklarjev, združen s proglasitvijo 189 udarnikov Kolektiv Steklarne Hrastnik tekmuje v počastitev oblastno partijske konference Od Vseh strani so prihajali delavci *n delavke v fizlculturni dom v Hrastniku, kjer So ta dan proglasili nove Udarnike. Hrastniškl steklarji stopajo od zmage do zmage. Tekma za večjo storilnost je postala last celotnega kolektiva, o čemer so se prepričali zastopniki vseh steklarskih industrij Jugoslavije ter pomočnik Zveznega ministra za lahko industrijo ing. (Seri, kakor tudi tov Nešič, generalni direktor industrije stekla. Tekmovanje v soboto je zelo razgibalo celoten kolektiv. Že prejšnji dan »o posamezniki zopet sprejeli individualne obveze, katere so po večini prekoračili. V soboto so tekmovali v čast oblastne sindikalne konference za ljubljansko oblast. V tekmvanju je sodelovalo 57 proizvodnih brigad in 8 dbdelovalnih brigad. Prva izmena je začela tekmovati že ob 5 zjutraj ter je prekoračila normo za 68.4%. V prvi skupini so bile najboljše brigade: brigada Benčine Emila ter brigada tov. Lena, ki sta presegli normo za 174%, nadalje brigada tovariša Cigeljnjaka, ki je prekoračila normo za 113.8%. V drugi Izmeni so bili rezultati najboljši, norma je bila skupno presežena za 108.3 %. Najboljša brigada je bila brigada tov Košlerja Roberta, ki je prekoračila normo za 97.5 %. V tretji nočni izmeni je bilo malo slabše kot v popoldanski, vendar je presežek norme vseh tekmujočih brigad v nočni izmeni 100.05 % zelo lep uspeh, odkar obstoji steklarna in odkar so uvedli tekmovanje po novem načinu dela 'za večjo storilnost. Sku-pen rezultat znaša 189 % ali 89 % preko norme. Jjctni plan bodo izvršili do 29. novembra V praznično okrašeni dvorani fiz-kultumega doma v Hrastniku so se zbrali udarniki in udarnice ter ostalo prebivalstvo, ki je prisostvovalo svečani razglasitvi udarnikov steklarne. Na proslavi so bili navzoči tudi generalni direktor industrije stekla tov. •Nešič, pomočnik ministra Zvezne lahke industrije tov. ing. Gerl in dele-gait centralne uprave zvezne kemične industrije tov. Milobanovič, zastopnik okrajnega komiteja KPS Trbovlje in zastopniki množičnih organizacij •Hrastnika. Po uvodnih besedah predsednika sindikalne podružnice steklarne, ki je pozdravil vse navzoče, je tov. Rački V svojem poročilu nakazal ■bodoče naloge Omenil je borbo, ki jo ije vršil kolektiv v prvem polletju, ko ■Je izvršil polletni plan vzlic težko-'čam s 100.3 %. Novi način dela je napravil revolucijo v, steklarni; doseženi so bili uspehi, na katere je kolektiv Steklarne lahko ponosen. Pohvalil je zlasti mladinsko žensko delovno brigado, ki jo vodi večkratna udarnica Sekula Matilda, ki je v tekmovanju v čast 30. obletnice SKOJ-a ves mesec prekoračevala normo ter znaša povpreček preseganja 149 %. Nato je govoril sekretar partijske organizacije v podjetju. Direktor steklarne tov. Cešnovar Franc je omenil težko borbo, ki jo je Kolektiv bojeval v prvem polletju. Analiza dela je odkrila celo vrsto napak, ki so vplivale na dosežene rezultate. Zboljšanje dela sindikata, partijske organizacije in tesno sodelovanje z upravo je rodilo plodne sadove, tako da je danes kolektiv steklarne eden najboljših v državi. Formirale so se nove brigade, tako da jih danes tekmuje po novem načinu dela že 57. Zlasti je poudarjal, predno je proglasil udarnike, da se je število udarnikov od zadnje proglasitve dvignilo od 49 na 188 ter enega racionallzatorja. To je uspeh pravilnega dela za plan In za socializem. Za udarnike je bilo proglašenih skoraj polovico žena. Med mladinci za 4kratne udarnike celotna brigada Smodiča Julija, Zalaznik Jernej, Zi-bert Franc, Zupan Vili, Kavšek Karl in Milovan Alif, poleg teh štirje za 3kratne udarnike, 13 mladincev za 2kratne udarnike, 29 mladincev pa je bilo prvič proglašenih za udarnike. Med mladinkami je bila Racinger Alojzija tretjič proglašena za udarnico, Knez Inga in Hrup Milka drugič, 12 mladink pa prvikrat. Izmed žena Je Sekula Matilda trikratna udarnica, tri so bile proglašene drugič in ena prvič. Udarniki, ki so bili proglašeni, so stari od 25 — 50 let. 8 kratna udarnika Sihur Anton in Vidmar Edi, ki sta oba nosilca jreda dela. Sedemkratni udarniki Sketako Avgust, Hudi Alojz II. Grum Ivan, šestkratni udarniki je Operšnik Ivan, petič je bilo proglašenih za udarnike 9, četrtič 6, tretjič 16, drugič 15 in prvič 11 udarnikov. Udarniki, ki so bili proglašeni, stari nad 50 let: Rački Jože, trikratni udarnika Stoklasa Edi in Kelner Julij, drugič je proglašen Ojsteršek Ivan. Prvikrat pa Pihler Emil, LoKner Emil, Škerl Karl in Učesanek Jože. Po proglasitvi udarnikov je stopil na oder 8 kratni udarnik Sihur Anton, je v imenu celotnega kolektiva dal obljubo, da bodo letni plan izvršili do dneva republike, hkrati pa je napovedal v imenu celotnega kolektiva po-jačeno tekmovanje v čast oblastne partijske konferrence, ki bo trajalo od 7. do 13. novembra. Nato so sledili pozdravni govori pomočnika Zvezne lahke industrije ing. Gerla, generalnega direktorja steklarske industrije, ki je izročil kolektivu steklarne pohvalno pismo. K uspehom kolektiva so čestitali vsi navzoči direktorji steklarske industrije, ki so v svojih -pozdravnih govorih želeli, kar največ uspeha. Kolektiv steklarne se zaveda obljube, ki jo je dal glede predčasne izvršitve plana, zato bo v tekmovanju na čast oblastne partijske konference dal vse iz sebe, da se tekmovanje uspešno zaključi, Kar je rečeno v resoluciji, ki so jo prečitall ob zaključku. Zagorski rudarji zavestno korakajo k visokemu cilju — v socializem Tudi v oktobru je rudarski kolektiv rudnika Zagorje dokazal, da se zaveda, kaj pomeni za izgradnjo naše indu-■ »trije in za izpolnitev letnega plana (vsaka tona premoga, ki ga nakoplje preko svojega osnovnega plana. Osnovni plan proizvodnje je v oktobru presežen za 7,7 •/*. Obrat Kotredež je presegel osnovni plan proizvodnje za 57,8 •/., obrat Podstrana za 10,2%, medlem ko sta obrat Kisovec za 4,7 •/• in obrat Senvnik za 9,6 % pod planom. Če primerjamo storitve v oktobru, vidimo, da je storitev na pripravi v premogu padla za 0.3 %, a storitev na odkopih se dvignila za 1,8 V«; jamska storitev se je povečala za 0,9 *lt in prav-tako tudi rudniška storitev za 0,9 %■ Toda zgornje številke niso zadovoljive. Moramo se zavedati, da se je rudarski kolektiv Zagorja obvezal izvršiti letni plan proizvodnje do 29. novembra t. 1. Ce hočemo ta plan izvršiti do tega termina, je potrebno, da se osnovni plan za- november preseže za Visok) odstotek, da se podvojijo vsi dosedanji napori, da celotni rudarski kolektiv nastopi s trdno voljo izvršiti dbve-zo, ki jo Je dal našim najvišjim forumom. Gotovo bi to ne bilo posebno težko, če bi vsi obrati presegali plan. 4z gornjih podatkov pa vidimo, da obrata Kisovec in Semnik ne dosegata plaha, da ovirata izvršenje plana do 'danega termina. Da nam bo jasno, v Kakšni meri ta dva obrata vplivata na preseganje plaha, Je potrebno, do si predočimo storitve v posameznih obratih. V primerjavi s septembrom so povečali oziroma znižali storitve: X. Storitve na pripravi v premogu: v Kotredežu povečali za 16 %, v Pod-srani za 4,7 •/•, v Semniku za 1,6 •/• v Kisovcu znižali za 12,6%! 2. Storitve na odkopih: Povečanje v Kotredežu za 1,6 %, v Semniku za 0,7 •/.. 3. Jamske storitve: Povečanje v Kotredežu za 0,7 %, v Podstrani za 18,6 V«, v Semniku za 1 %, znižanje v Kisovcu za 16,1 •/.. Tukaj se postavlja vprašanje: Zakaj obrata Kisovec in Semnik ne dosegata plana, zakaj nazadujeta s storitvami, medtem ko obrata Kotredež in Podstrana uspešno tekmujeta in znatno zvišujeta soritve? — Odkopne prilike so večinoma v vseh obratih približno enake, tudi premoga je dovolj odprtega, kar velja posebno za obrat Kisovec, ki, kakor vidimo, ne dosega plana ravno v kritičnem času, ko je treba rešili čast celotnega rudarskega kolektiva. Ce obrati ne dosegajo osnovnega plašna, je to pripisati tehničnemu vodstvu, ki ni skrbelo, da se pravočasno pripravi zadostno število odkopov, ki bi dali planirano produkcijo. Plan proizvodnje je znan vsem obra-lovodstvom. Z« mesece naprej morejo predvideti Vse potrebne priprave, da se zagotovi izpolnitev plana. Ce tega niso napravili, je to gotovo neodpustljiva pogreška, ki ima za posledico nedoseganje plana. Kljub navedenim neuspehom poedi-nih obratov se delovni kolektiv v polni meri zalaga za (predčasno Izvršitev letnega plana. Rudarji in ostali delovni kolektiv gredo po svojem red- nem šihtu v jamo, da nadomestijo manjkajočo delovno silo. V oktobru so napravili 281 šihtov ter nakopali ca 1010 ton premoga. V nedeljo, dne 30. oktobra je bilo Izvedeno med-obratno tekmovanje, v katerem Je zmagala Čretnikova brigada v Podstrehi; 15 mož je nakopalo in naložilo ter odpremilo do zavornega jaška 200 vagončkov (ca 170 ton) premoga. Tudi na zunanjih delih se udejstvujejo prostovoljci, posebno pri nakladanju premoga z deponije na restavracijo. Tako so v torek dne 1. novembra naložili dopoldne nameščenci rudniških konzutnov 132 vozičkov premoga, a popoldne nameščenci rudniške uprave (20 uslužbencev) 122 vozičkov. Tukaj je treba omeniti tudi aktivnost celice Zunanjega obrata, ki je organizirala redno udeležbo delovnega kolektiva Zunanjejga obrata na prostovoljnem delu na odkopu v jami. Vsak dan gre v jamo 6 tovarišev, tako da bodo pri tej akciji zajeti vsi, ki so količkaj zmožni za delo v jami. Na ta način bo zunanji obrat prispeval K predčasni izpolnitvi letnega plana. 29. november se približuje s filmsko hitrostjo. Delovni kolektiv rudnika Zagorje bo moral zastaviti, oziroma že zastavlja vse svoje sile, da letni plan deseže do tega dne. Uprava rudnika, partijska In sindikalna organizacija »e zalagajo, da bo plan dosežen do danega roka. Vse je pa odvisno od dobre organizacije in zavednosti našega delovnega kolektiva. Gotovo bodo zagorski rudarji tudi to bitko kljub raznim malodušnim iz jas vam poedineev častno dobili ter s tem vnovič dokazali svojo razredno zrelost. Naš rudar zavestno koraka k visokemu cilju — v socializem, kamor ga vodi Partija s tov. Titom na čelu. Teden RK je v okraju dobro organiziran Okrajni odbor RKS v Trbovljah se je dobro pripravil na izvedbo »Tedna RKS.« — Po naseljih vise plakati, ki prikazujejo prizadevanje RK, — v večjih krajih pa so prirejene razstave y izložbenih oknih, kjer so razstavljene knjige, albumi, brošure, omarice za prvo pomoč, skratka vse, kar obeležuj« zdravstveno-prosvetno delo RK. Po naseljih se vrše predavanja, ki obravnavajo zdravstveno in bolezensko vprašanje, kulturno-prosvetne prireditve pa propagirajo prizadevanje za zdravstvenim dvigom naroda. RK ne pozablja pri tem na Podmladek RK. Na vseh šolah se vrši »Dan Podmlad-ka RK«, v katerega je zajet sleherni šoloobiskujoč otrok v okraju in v katerem se seznani s cilji in prizadevanji RKS, pa tudi z dobrodelnostjo, ki jo nudi vsem potrebnim. Dan Podmladka RKS pa je namenjen tudi učvrstitvi organizacije Podmladka jugoslovanskega Rdečega križa. V ta namen bo določen načelnik Podmladka za ve* okraj. Izvršile se bodo volitve v odbore z javnim glasovanjem vseh Pod-mladkarjev RK. Voljen bo predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in hi-gieničarji za šolske sobe, stranišča, dvorišče in mlečno kuhinjo. Tako izvoljen odbor bo sprejel tudi plan dela za šolsko leto 1949-50, ki bo obsegal delo, ki naj bi bilo opravljeno v tem letu, predstavljalo pa bi napredek organizacije na šoli. Delo okrajnega odbora RKS pa se ne omejuje le na uvajanje delovanja v. Podmladku, marveč skrbi tudi za usposabljanje novih kadrov v svojem območju. Tečaj za zdravstvene aktiviste, ki se že vrši v Mariboru, združuje vrsto tečajnikov, izvzetih iz zadrug, obratov, kmetskih predelov, stremečih za tem, da bi nesebično koristili ljudstvu. Tudi v Trbovljah, Zagorju, Hrastniku in Radečah se bodo vršili v zimskem času tečaji za prvo pomoč. V te tečaje bodo pritegnjeni tečajniki iz vseh slojev. Udeleževali se jih bodft fizkulturniki, gasilci, člani predvojaške vzgoje, zadružniki, zlasti iz kmetsko obdelovalnih zadrug in vsi, ki imajo veselje za udejstvovanje na polju zdravstva. Zbiranje teh tečajnikov se bo vršilo prvenstveno v »Tednu RK«, kar predstavlja tudi eno izmed nalog v tem tednu, ki jih hoče izpolniti Okrajni odbor RKS Trbovlje. Proslava 32- obletnice Velike oktobrske revolucije v Zagorju V ponedeljek dne 7. novembra je delovno ljudstvo Zagorja proslavilo 32 obletnico Velike oktobrske revolucije. Dvorana Fiz-kulturnega doma je bila polna mladine in odraslih. Referat je podal sekretar rudniškega ko-miteta tov. Čebin Darko. Orisal je v splošnih potezah zgodovino delavskega gibanja ter poudaril pogoje, pod katerimi se je izvršila Velika oktobrska revolucija. Prikazal je vlogo Velike revolucije v svetovnem delavskem gibanju. Na koncu referata je poudaril borbo naše Partije za dosledno izvajanje linije mar-ksizma-leninizma, kot jo je začrtal neumrljivi Lenin. Po referatu so sledile recitacije in reprodukcije učencev zagorskih šol. ________________ OBVESTILO Društvo esperantistov Trbovlje priredi tečaji mednarodnega jezika. Vpis in začetek pouka bo v torek 15. vembra ob 18.30 v Soli na Vodah. Fkkulturu /in šparž Prijs85e!js!«a nogometna tekma v korist RK "Rudar : Iltadivar {Celje) 3:1 Na stadionu S$D Rudarja se je v nedeljo ob deževnem vremenu odigrala prijateljska nogometna tekma med domačim Rudarjem in Kladivarjem iz Celja. Po lepi igri, ki jo je prcdvedlo moštvo Rudarja, je zmagal Rudar z rezultatom 3:1. Gledalcev je tyilo preko 300 in čisti dobiček je šel v korist »Tedna RK«. Kvalifikacijska tekma za vstop v Slovensko ligo Proletarec : Miličnik (Lj.) 2:1 V Zagorju sta se v nedeljo srečala dva najresnejša kandidata za vstop v slovensko litjo, in to moštvo Miličnika iž I.jubijane in domači Proletarec. *— Tekma se je končala z zmago Proletarca z rezultatom 2:1. V prvem polčasu sta bila nasprotnika enakovredna, dočim je bilo moštvo Proletarca v drugem polčasu veliko boljše. Z dobro Igro je moštvo Proletarca zasluženo zmagalo. SŠD »Bralstvom (Hrastnik) : SŠD »Ločan* (Škofja Loka) 4:1 (2:0) V nedeljo 9. t. m. se je v Škofji Loki odigrala kvalifikacijska nogometna tekma za vstop v Slovensko ligo med »Ločanom* iz Škofje Loke in »Bratstvom* iz Hrastnika. — V začetku prvega polčasa so bili gostje v rahli premoči, katero so proti koncu prvega polčasa podvojili in prišli v vodstvo z rezultatom 2:0. V drugem polčasu so gostje zagospodarili na igrišču; domačini so pričeli ostreje, mestoma celo surovo napadati fizično šibkejše moštvo Bratstva, vendar je sodnik Čeh iz Jesenic z objektivnim nastopom surovo igro preprečil. — Moštvo Bratstva ni popustilo in je po Zadelu in Komlancu povečalo rezultat na 4:0. Tik pred koncem igre je v 85. minuti vratar odbil iz kota streljano žogo prosto stoječemu Blažiču, ki je brez oklevanja iz neposredne bližine poslal žogo v mrežo, s čimer je znižal končni uspeh igre na 4 :1. — Domačini se imajo zahvaliti svojemu odličnemu vratarju, da ni prišlo še do večjega poraza. Vključite se v telovadne vrste I Po poletnem ln jesenskem delu nn prostem je prišel čas, ko se moramo povrniti zopet v telovadnice, kjer se bo naše delo nemoteno, dasiravno ne koliko okrnjeno nadaljevalo. Vsa društva v našem okraju Imajo možnost, da vadijo čez zimo v lastnih telovadnicah, — izjemo dela le TD Trbovlje, ki še do danes nima svoje -elovadnl-ce, čeprav si merodajni činitelzji prizadevajo na vse načine, da bi društvo dobilo svoj prepotrebni tlzkulturnl dom. Vsako leto se izdelujejo načrti za gradnjo doma, vsi načrti pa se zavračajo, enkrat po Projektivnem zavodu, drugič ipo drugi odločujoči ustanovi,— telovadci, pa tudi športno društvo pa se stiskajo po najrazličnejših prostorih ln vdano čakajo, kdaj bo nadrejenim oblastem kak načrt le končno ustrezal, da bodo izdale gradbeno dovoljenje. To latentno stanje je prisililo TD Trbovlje tudi letos, da je zaprosila gimnazijsko uprago za souporabo telovadnice. Gimnazijska uprava Je. tudi letos dpkazala popolno razumevanje za težkoče TD in odstopilo telovadnico ob vseh dnevih razen srede, sobote ln nedelje ob večernih ufah, Tako je bil sestavljen telovadni red za odseke telovadnega društva. — Oddelki bodo telovadili po sledečem redu: ponedeljek in četrtek: od 18. do 19. ure tnladlnke, od 19. do 21. Ute članice; torek In petek: od 18. do 19. ure mladinci, .od 19, do 21. ure člani. Ko telovadno društvo- začenja z delom v telovadnici, vabi vse, zlasti pa mladino, da se v - čimvep jem številu vpiše v telovadne vrste in s tem dokaže čut za posplošenje, organizacije, ki si vedno bolj utira pot v široke množice širom naše domovine. Zakaj fotoamaftersko društvo v Trbovljah ne uspeva V nedeljo dne 0. novembra se je v Trbovljah vršil II. plenum LT okraja Trbovlje. Na tem plenumu so vsi delegati dali poročila o delovanju svojih društev In klubov. Eno izmed najslabših društev v vsem okraju Je vsekakor fotoamatersko društva Trbovlje. Vprašujemo se, kaj so vzroki, da društvo ne uspeva tako kot bi moralo. Svoje planske naloge je doseglo samo nekaj nad 30*/*, čeprav je leto 1949 skoro že zaključeno. Iz poročil in diskusije na plenumu je razvidno, da v veliki meri pade krivda na upravo društva. Odbor ni dovolj krepko prijel za delo že v prvih mesecih leta in je zato sedaj s planom v zaostanku. Odborovo mlačno delo je vplivalo tudi na disciplino med članstvom, ki prav tako ni izvršilo svojih obveznosti do društva. Ma- lomarno posečanje sestankov kaže nepravilen odnds članstva. Člani pa tudi uprave “društev in klubov LT se morajo zavedati, da je plan posameznih društev, v sklopu celotnega plana LT, del našega petletnega plana. Kajti je neizv»ševamje plana društva neizvrše-vanje petletnega plana. Zato je dolžnost vsakega člana društva, da doprinese svoj delež k izvršitvi plana in tako pomaga k čimprejšnji izgraditvi naše domovine. Poleg teh nCdostatkov v društvu sa-meVn, pa je dejstvo, da se je društvo moralo boriti s težavami, ki jih samo ni moglo premagati. Društvo še sedaj nima primernega prostora za sestanke in predavanja. Na razpolago ima le majhno tčmnico, KI pa ne ustreza. Tb seveda zelo ovira pravilno delovanje društva. Dolžnost višjih forumov in zlasti Okrajni odbor LF Je, da tudi to stvar uredi in omogoči v bodoče boljše delo V Fotoamaterskem društvu. — Dolžnost uprave in članov društva pa je, da krepko prhnejo za delo in nadoknadijo, kar so zamudili. Njihova naloga je, da plan dosežejo, ker le tako bodo dokazali svojo zavest in ‘pripadnost k socialistični izgradnji naše Jugoslavije. Da se delo v Fotoamaterskem društvu poživi, se je uprava društva obvezala, da skliče v soboto dne 12. novembra ob 5. url popoldne konferenco svojega članstva, na kateri bo temeljito pregledala svoje delo in določila točen 'načrt, da se bodo vse planske naloge do konca leta izvršile. Dolžnost članov pa je, da se konference udeležijo. Kajti le takrat, ko bodo vsi člani pomagali pri društvu, se bo društvo razvijalo in uspešno vršilo nalogo, ki mu je poverjena. Upamo, da se bo delo v društvu spravilo v pravi tir in bo na tretjem plenumu drugo leto poročilo Fotoamaterskega društva med najboljšimi. C. M. Z več Juta odgovornosti bi se izobraževalni tečaji na vasi lahko žc pričeli V trboveljskem okraju bi morali vaški kmečki izobraževalni tečaji začeti z delom že 1. nov. Vendar se zaradi malomarnega odnosa KLO in nekaterih množičnih organizacij, ki so prepustili vse delo organizacije tečajev Učiteljstvu, še ni pričelo. Na zadnji sestanek vseh vodij izobraževalnih tečajev jih: je od 16 prišlo samo 10, 8 pa je bilo neopravičeno odsotnih. Izobraževalni tečaj, ki je bil lansko leto v Razboru najboljši, ima tudi letos vse pogoje, da rodi prave sadove. Toda vsa organizacija sloni na upravitelju šole in fronta kakor tudi KLO nista sedaj pokazala dosti zanimanja. V Loki pri Zidanem mostu imajo v tem pogledu več razumevanja. Vsi mladinci so se obvezali na mladinskem sestanku, da bodo obiskovali tečaj. Slabše je v tem pogledu na Turju, da ne gdvorimo o Dolu pri Hrastniku, kjer je zadostni kader učiteljstva, vendar je bila poverjena organizacija tečaja upraviteljici, ki je okrajna aktivistka AFZ In prezaposlena z raznimi funkcijami poleg svojega rednega dela v šoli. KLO sploh ni vedel, da je potrebno, da se s tečajem prične, sigurno je okrožnico zaprl v pisalno mizo. V Izlakah je vodja tečaja naletel na vse razumevanje pri mladini in KLO-ju. V Dolah pri Litiji se OF v veliki meri zanima za tečaj ter nudi vodji tečaja več pomoči. Ne morejo pa se pohvaliti v Kolovratu, St. Gotardu, kjer sloni vsa organizacija priprave na učiteljstvu. Na sestanku vodij tečajev je bilo sklenjeno, da se bo s tečaji pričelo s 15. novembrom. Vseh vaških izobraževalnih tečajev bo 16, katere bo obiskovalo ca 400 tečajnikov. KLO In vse množične organizacije na čelu z OF bodo morale tem važnim tečajem posvetiti več pozornosti ter s sestanki v predvolilni kampanji prikazati ljudstvu vzgojni pomen, ki ga imajo tl tečaji, ki se vršijo v zimskem času. Delo pionirjev na vodenski šoli Živahna socialistična graditev je zajela tudi pionirje I. osnovne šole v Trbovljah. Skozi stene mrkih učilnic je prodrl vzpodbujajoč glas nove dobe in razvnel vsa mlada srca v enoten utrip. Razživelo se je šolsko delo, pionirji spoznavajo osnove globokih znanstvenih ved, spoznavajo obširno polje človeškega ustvarjanja, spoznavajo družbo in njen razvoj in polagoma doumevajo novo stvarnost. Udejstvujejo se v flzkulturt. — Skoraj vsa šola od tretjega razreda dalje je tekmovala za fizkulturno značko in položila vse norme. S tem Je mladina prvič uspela v svojem prizadevanju in užila zadoščenje ob Izpolnjenem trudu. Tako si krepi svojo voljo in teio, vzgaja se v disciplini in kolektivizmu. Sedaj se vrše vaje za jesenski cross, za čigar rezultate vlada veliko zanimanje. Četrto leto petletke teče ln pionirji si prizadevajo da bi k tej gospodarski bitki čimveč doprinesli. Zbirajo kosti, steklo, papir, železo in cunje, kar vse bodo naše tovarne porabile za izdelavo novih proizvodov. — Po prvem tekmovanju v zbiranju odpadkov sta dobili dve najboljši četi nagrade; vsi pionirji obeh čet so bili nagrajeni z zvezki. Čeprav sedaj ne pričakujejo več nagrad, nadaljujejo pionirji z enakim veseljem z nabiralnimi akcijami. Nabrali so že čez 1900 kg kosti, veliko pa je nabranega tudi železa, stekla i. dr. Na šoli je tudi dramatski krožek, ki je letos sodeloval že na proslavi AFZ, dobro je priredil tudi pionirsko dvode-janko »Sinko je zbolel« za akademijo RK, ki se je vršila 8. novembra. Pionirji nočejo zaostajati za svojimi očeti in brati-udamiki, ki se bore globoko v rovih za večjo storilnost dela. Tudi oni neutrudljivo doprinašajo svoj delež k uresničenju našega skupnega cilja rr socializma. PHEKLIC Sardinšek Antonija, Izgubila legitimacijo, in jo preklicuje. — Sardinšek Antonija, Loke 101, Trbovlje. Zasavski ocvirki Čudno je pri nas v Trbovljah! -- Ze več dni lije dež kakor iz škafa, če pa odpreš doma na vodovodu pipo — pa not^ne kapljice vode... Naš avtobus so pred kratkim pri Justinu BreŽhiku »podkovali« iu sedaj na vepelje trboveljskih sinrtnikov zor pet — vozi. — Kako dolgo bo to veselje trajalo — ne vemo>.. * V Zasavju se veliko zida. Celi stanovanjski bioki. — Pripovedujejo, da je projektant neke velike stanovanjske hiše dober matematik: projektiral je v hiši 18 družinskih stanovanj, kleti pa samo 17. — Kako si bodo stranke ra* delile kleti, bomo še poročaUl • Hrastniški kadilci so veseli! — Minuli teden so bile tralike kar štiri dni zaprte; po pelem Hrastniku nisi dobil nikjer nobene cigarete... * V Zagorju so imeli pretekli teden precej vina na razpolago, vendar so rudarji in ostali čakali več kot deset dni, da je urad za cene pri OLO sporočil prodajno ceno za vino, — Kaj hočete — pač hitra ekspeditivnost v času, ko je tehnika na višku! * Čudovite pravljice krožijo po Trbovljah o nekem množičnem lovu na divjega prašiča v gozdovih pri Radečah. Tudi jagri iz Trbovelj so bili zraven; eden izmed njih se je vrnil domov m brez puške. — Kje je ostala — ne ver mo. — Neka verzija pripoveduje, da se je lovec ustrašil merjasca in vrgel puško proč — druga pa pravi, da so izgube puške krivi baje — maligani v vinu.. . Natančne resnice žal nismo mogli dognati. * Kmetje na Razboru so imeli letos dobro letino sadja. Ponudili so sadjem več Trbovljam, ker nimajo posode, toda pri nas ni kupca-interesenta. zž Trboveljčani bi si želeli tudi sadjevca -i a ni nikogar, ki bi ga odkupil,,, * Odkar so se na povelje našega ge* nerala za vreme dr. Vitala Manohina odprle nebeške zatvornice, imamo vsak dan dež in sneg — na naših cestah pa namesto prahu — blato. — Na glavni cesti bi še šlo, saj smo tukaj blata vajeni — hujše pa je, če greš z Vod navkreber na Polaj, v Pauerjevo kolonijo in dalje na Gvido. Tam so pred nedavnim prekopavali cesto za nov vodovod In na tej cesti imaš 3edaj novost — prekrasno razmočeno Ilovico. Čudovita je ta ilovica in čudovito je gledati ljudi, ki hodijo po njej navzgor in navzdol. — Nekdo je rekel, da ga stopicanje ljudi po tej gladki ilovici spominja na hojo slavnega Charlie-ja Chaplina po vrvi v filmu »Cirkus«. Pa pustimo šale! — Pametni ljudje pravijo, da bi Se stanje te neprehodne in neprevozne ceste popravilo z nekaj furami gramoza iz kamnoloma. — Da, res nevarno je, da si kako stara ženl-čica ali kak star mož na gladki razmočeni ilovici zlomi nogo ali roko. ^ Torej I K dnetnaiogvagi KINO »TRIGLAV« ZAGORJE t predvaja: Sobota 12. nov. ob 5. in 7. uri zv-nedelja 13. nov. ob 10. uri in 5. in 7, uri zvečer Ameriški film »Straža na Renu« . •, v glavni vlogi Bet te Davis. 1 Sreda 16. nov., četrtek 17. nov. oM 5. in 7. uri zvečer :•*•* Sovjetski film V> »Prva plesalka«. >> KINO TRBOVLJE predvaja frafcco« Ski film »SEME V VETRU«. ’ Predvidene predstave: v petek ob 5. in 7. uri. v soboto ob ž>. in 7. uri v nedeljo samo, ob 3. uri. y ponedeljek ob 5. in 7. url. ^ c !o UrcdnUive Trbovlje n Uprava rudnika TrbovU« telaloa 34 =2 Tiskarna Slovenskega poročevalca m Odgovorni urednik Stane Šuštar