Gorenjski časnik od leta 1947 Prvi fredhodmiktidnik Gorenjec leta iqoo PETEK. 7. NOVEMBRA 2008 Leto LX1, št. 89. cena 1,25 EUR, lo HRK Odgovorna uredkica: Marija Volčiak Časopis izhaia ob torkih in ob petkih nakiada: 22.000 izvodov WWW.CO RfcNlSKtCtAS.Sl Kamniški zavod nove V Zavodu za usposabljanje invalidne mladine Kamnik (ZDIM) bodo danes odprli nove prostore. Investicija tretje faze obnove in dograditve zavoda znaša deset milijonov evrov. Iasna ?aiadin tev, uiend pa ie enoizmen- vo in dograditev stare šole. ....................................... ski pouk/' je zaključek inve- nove zdravstvene ambulante Kamnik • V zavodu so danes sticije povzela direktorica in prostore službe zdravstve- s slovesnostjo zaključili več» ZUIM-a Zdravka Slav«, ki s ne nege, prenovo kuhinje in letno temeljito obnovo zavo- koncem leta po enajstih le- jedilnice, novo knjižnico s â- da, ki se je začela že v začet- tih vodenja zavoda odhaja v talnico in multimedijsko ku 90. let. "Tretja faza obnove, Id se je s podpisom po- pokoj. Že lani so ob 6o-letnid za- učilnico, novo avlo, hodnike, garderobe in druge sprem- godbe začela poleti 2006, je voda namenu predali novo Ijajoče prostore ter zunanje biia za nas največji zalogaj, telovadnico in terapevtski ba- površine s parkirišči in tako z organizacijskega kot s zen, Id je presegel vsa priča- športnimi igrišči. finančnega vidika, saj sta v kovanja, saj so ga KamniČa- ZUIM, ki ga obiskuje pri- investiciji sodelovali tako ni, predvsem številne šolske bližno dvesto gojencev, v šolsko kot tudi zdravstveno in druge organizirane skupi- njem pa je zaposlenih skoraj ministrstvo. Danes je za nas ne, sprejeli z navdušenjem, ravno toliko strokovnih de- vesel dan, dobili smo bistve- Gradnja, ki je bila zaključena lavcev, se je 2 investicijo zapi- no boljáe delovne razmere, ob začetku letošnjega Šolske- sal med najmodernejše to- vrsto pomembnih pridobi- ga leta, pa je zajela še preno- vrstne zavode v Evropi. Zdravka Slavec skupa) z gojenci zavoda v novem delu ZUIM*a Preprosto pustite, da naraste! NLB Postopno varčevanje NLB Poslovalnica Kranj, tel.; M 287 60. nlbO vvww.nl b. sî/postopn9 vd rce van ja V streljanju ubit moški Včeraj zjutraj je 51-letni Kamničan ustreli 47*letnega moškega. Policija je storilca že prijela ÎASNA PAIADIN Neuradno smo izvedeli, da ..............................................................................sta se moška med seboj po- Kamnik - Kamničane je vče- znala, že dlje časa pa naj bi raj zjutraj vznemirila novica bila v sporu zaradi Ijubosum- 0 umoru, ki se je zgodil pred ja. Priče so povedale, da je poslovno-stanovanjsko slav- bilažrtevdvakratustreljenav bo Svetilnik na Ljubljanski prsni koš, nato pa še v glavo, cesti. Več na 8. strani Rogla ÙKrvavec Oo 15. U. 2008 Ítí(orlstjte ůn ISt ÍÍ^ î^Unitur SMUČARSKIH VOZOVNlé wMvuninirfii i I Pri nas je denar vreden več. i } Gorenjska^ Bankil bi^ Bohinjske hotele bodo obnovili Pftba Lotrić Bohinjska Bistrica • Lastniki bohinjskih hotelov so predstavili načrtovano obnovo hotelov, župan Franc Kramar in ^lani občinskega sveta pa so precej skeptični. V Bohinju naj bi obnovili hotele, ki jih ima v upravljanju Alpe Adria Turizem, d. o. o., in katerih lastniJd sta družbi Alpinum, d. d., in Dunis, d. 0. o. Projekt sU na oktobrski Hotel Pod Voglom bo prvi dočakal prenovo, dela naj bi se seji občinskega sveta občine začela v prvi polovici leta 2009. / p^» totri^ Bohinj predstavila Aleš Božič, predstavnik programskega sveta štirih pogodbenih partnerjev, ki bodo projekt izvajali (Alpinum, Dunis, Kraški zidar in AA Turizem), in Marko Dolanec, lastnik družbe AA Turizem. Povedala sta, da bo projekt obnove hotelov potekal v treh fazah. Cilj je, da bi imeli v Bohinju vsaj tisoč hoteJ- skih postelj. ^ 5. stran 89 CS CO C/5 AKTUALNO Odpadna zdravila v lekarne vlada je pred kratkim sprej«la ured-bo, po kateri bo odpadna zdravila spet n^ožno oddajati v lekarnah. Lè- kdrr>e se morajo za to r>a}kasrieje do konca naslednjega l?ta opremiti 2 2a* bojn^ki. Za ljudi je to prijazna reiitev, za farmacevte pa niti ne. 3 SNOVANJA Križa rjenj« po Otočju Culag Avgusta je umrl ruski pisatelj Alek* mander l&ajevič Solženicin. Njegov Ar* hipelag Culag velja za ''delo stolna". v slovenščino ga je prevedel književni prevajalec, profnor Samo Savnik, izdala pa založba ZeloLepo v Kranju. lO, 11 ZANIMIVOSTI I Dobra letina ! gorenjskega vina štiri družine iz Radovljice in Begunj 2e skoraj desetletje in< pol pridelujejo in polnijo gorenjsko vino pod imenom šparon, ustanovite pa so tudi is* loimensko druSCvo. Letos je trta dobro obrodila, septembra $o st^snih 7$ itrov žlahtne kapljice. 19 ZADN|A Zmaga nad samim seboj Sandi Novak iz Dupelj je pred tremi leti in pol doživel hudo nesrečo, na fantovS6nl je nanj padel križ, po poškodbi glave je Izgubil vid. Na nedav* nem Ljubljanskem maratonu je pretekel 42 kilometrov, med tekom sta ga vsak pol poti spremljald prijatelja. 24 VREME Dawes injutribootíačnoin dđem>, v ned^o pa zmerno do pretežno oblačno in veSnoma suho z jutmfýo me^ po nižinah. o 7/13 O jutii: oblačno in dežeuno ifj C>3 VÛ \û 17708809 2 POLITIK danica,zavri@ g-glas.si GORENfSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 Klep znova o nepravičnih sodbah Danîca Zavri Zlebir Kranj • Vodja gibanja Zdiu- tako delo kaznovalâ s smrtjo. Dodaja, da sta bili v obeh so-dbah kršeni ustava in kon- ženi ob lipi sprave Stanislav vendja o varstvu đovekovih Klep, jurist in îcritik sloven- pravic in svoboščin. Sklicate- skega pravosodja, je na vče- Iji novinarske konference rajSnji novinarski konferenci (poleg Združenih ob lipi spet spregovoril o dveh so- sprave še Qvílno združenje dbah. ki po njegovem kažeta za nadzor nad institucijami na to, da je slovensko sodstvo ter Civilne družbe za demo-še vedno "v tesnem primežu . kracljo in pravno državo) komunistične doktrine". Gre pravijo, da razumejo krizo, za sodbo delovnega in sodal- ki jo doživlja Slovenija in bo nega sodišča in viSjega sodiS- imela vpliv na višino pokoj- ča v Ljubljani (iz let 1999 in nin, vendar bi oblast ravnala 2000) glede socialnega spo- pravično, če bi odSâpnila iz- ra "dr^vljana Stanislava Kle- redne pokojnine tistim upra- pa za pravico, ki velja za dru- víčencem, ki so postaji hero- ge aktivne udeležence boja ji. ker so pobijali lastne ljudi, pioti okupatorju". Obe od- Navajajo imeni Mitje RibiÛ- ločbi priznavata» da je bil ča in Zdenke Kidrič, češ da Klep med organizatorji proti- nimata moralne pravice do okupatorske dejavnosti, ven- izredne pokojnine. Ob tem dai se mu to ne šteje v pokoj • pa Kiep do takšne pokoymne ninsko dobo. Trdi. da zalo, ni upravičen, čeprav je bil ket ni deloval po nabgu Ko- 1941 obsojen na taborišče munistične partije Jugoslavs- smrti v Ukrajini, kjer je imel je, temveč samoiniciativno številko GFLCP Cover Sheet in proti zahtevi KPS, ki je za "3451^ KRATKE NOVICE IguegANA V torek nadaljevanje prve izredne seje Danes se je z odločanjem o mandatarju nove vlade začelo izredno^zasedanje novega državnega zbora. Poslanci o mandatarju glasujejo tajno. Potem ko bodo sprejeli tudi odločitev o delovnih telesih državnega zbora in glasovali o nekaterih mandatno-volilnih zadevah {predvideno je tudi imenovanje novega generalnega sekretarja vlade in odločanje o namestnikih varuhinje Človekovih pravic), bodo poslanci izredno sejo prekinili in jo v torek, u. novembra, ob 13. uri r»a-daljevali z dvema finančnima zakonoma. Gre za noveli zakona o bančništvu in o javnih financah, ki ju je v zadnjem času predlagala še vlada janeža janše. D. Ž. L)UBgANA Sovražni govor In družbena odgovornost Vladni urad za verske skupnosti je v sredo pripravil posvet predstavnikov verskih skupnosti na temo Sovražni govor in družbena odgovornost. Udeležilo se ga je 36 predstavnikov 16 cerkva in drugih verskih skupnosti. Boštjan Vernik Šetinc iz urada varuha človekovih pravic je predstavil pravno ureditev ter posledice sovražnega govora. Dejal je, da je sovražni govo^ eden od pomembnih koleščkov v začaranem krogu diskriminacije, pogosto ga povzročijo negativni stereotipi in predsodki. Dejal je, da je ključno spoštovanje drug drugega ter pravnega reda. Ilija Tomanić Trivundža^ asistent s Fakultete za družbene vede, pa je govoril o družbeni odgovornosti medijev. Slednji določajo meje dopustnega, zato imajo pomembno družbeno odgovornost. V razpravi so predstavniki verskih skupnosti^ razmišljali o različnih vidikih sovražnega govora ter poudarili pomen in odgovornost, ki ga imajo ob tem verske skupnosti. Te imajo namreč direkten dostop do svojih članov in imajo pomembno vlogo tudi pri vzgoji. D. 2. arilo izžri'lmni/Hu narocnikií časopisa Gorenjski Glas Knjigo prejme IVANA URSIČ iz Kamnika Poslanci Danes v državnem zboru poslanci na izredni seji odločajo o tem, ali bo Borut Pahor, ki ga je predsednik države Danilo Turk predlagal za mandatarja, sestavil novo vlado. Danica Zavri Žlebir novo vlado.^ Danes v držav- ..............................................................................nem zbom poslana razprav- Ljubljana • Od ponedeijka, Ijajo in (tajno) glasujejo o ko je predsednik dižave Da- kandidatu za mandatarja Bo- niio Ttirk v dižavni zbor po- rutu Pahorju. Če bo dobil zaslal predlog za mandatarja, je Borut Pahor tudi uradni kan- ' dostno podporo (po zagotovilih strank ima zagotovljenih d5dat Ob tem je predsednik 55 glasov, dovolj pa bi jih bilo Tiirk dejal: "V veliko zado- že 46), mora najpozneje v 15 voljstvo mi je, da je Borut Pa- dneh predlagati ministrsko hor, ki je ugleden slovenski ekipo. Posamezni kandidati politik in povezovalna oseb- za ministre morajo nato pre- nost, sprejel kandidaturo za stati "zaslišanja" pred pristoj- mandatarja prihodnje via- nimi parlamentarnimi delo- de." Borut Pahor, ki je to čast vnimi telesi. Pristojni odbor sprejel z veliko odgovornost- nato v 48 urah, lahko pa že jo» pa je rekel, da kandidatu- prej, pošlje predsedniku dr- ro sprejema v času velike go- žavnega zbora in predsedni- spodarske negotovosti, kar je ku vlade mnenje o kandida- po njegovem izziv in přilož- tu, Zatem ima predsednik nosL Obeta, da bodo iz tega vlade tri dni časa, da predle^ izšli kot zmagovala. Pravi, umakne in predlaga novega da krivca za krizne razmere kandidata za ministra. Pone bodo iskali v prejšnji via- sland o vladni ekipi nato gladi, tudi ne bodo Čakali na to, sujejo "vpaketu". UjwŠtevaje da odgovore na krizo da kdo vse roke, bi lahko novo vlado drug, pač pa bodo rešitve dobili najpozneje prvi teden iskali sami. Poudaril je tudi decembra. pomen krepitve zaupanja v Izvolitev mandatarja je pravno državo, skrb za Člove- prva toćka dnevnega reda đakove pravice in dostojanstvo, našnie seje državnega zbora. Volitve so bile že 21. septembra, postopki za sestavo Predsednik Danilo Ttirk s kandidatom za mandatarja Borutom Pahorjem t«k^s« Poslanci pa bodo odločali tudi o ustanovitvi delovnih vkde pa se že močno vlečejo, teles, torej parlamentarnih Predsednik države Danilo komisij in odborov. Slednjih membo ustave. Ta teden so bili do tega v poslanski sku- Turk je o tem dejal, da vse je 15, komisij pa 7, medtem potekala tudi usklajevanja o piniSDS,Češdanibi]aupoŠ- poteka v okviru rokov, ki so po zakonu predvideni za se- ko ustavne komisije po poslovniku še ni treba ustanovi- Itevilu mest posameznih po- tevana sorazmerna velikost slanskih skupin v delovnih poslanskih skupin (glede na stavo vlade. Kako bo torej vse ti takoj, pač pa mesec dni, telesih in o razdelitvi pred- volilni rezultat) in da je pred-skupaj potekalo naprej in preden jé vložen predle^ za sedniških in podpredsedni- log pripravljen izrazito v ško-kdaj bomo končno dobili začetek postopka za spre- Šldh mest. Najbolj kritični so doopozidje. « Obami čestitke tudi iz Slovenije Danica Zavrl Žlebir odhajajoči predsednik slo- ne le za Ameriko, ampak za ..............................................................................venske vlade Janez Jan^ je ves svet. Izrazil je željo za na- Ljubijana • V sredo ^odaj čestital senatorju Baracku daljnje uspeSno sodelovanje zjutraj je bilo že jasno, da je Obami za izvolitev za 44. med obema državama in zmagovalec predsedniških predsednika ZDA, poudaril upanje, da bo Obama kot volitev v ZDA temnopolti de- odlične odnose med država- novi ameriški predsednik mokratski kandidat Barack ma, ki so se Še dodatno okre- uspešno nadaljeval pot spre- Obama. Novoizvoljeni amen- pili v času slovenskega pred- memb. Zimanji minister Di- ški predsednik prejema če- sedovanja Evropski uniji ter mitrij Rupel pa je poudaril, stitke iz vsega sveta, tudi iz vrhu EU-ZDA. Id je potekal v da so ameriške volitve zaradi Slovenije. Čestital mu je Sloveniji. "V Sloveniji pripi- politične in gospodarske vio- predsednik Republike Slove- sujemo velik pomen nadalje- ge ZDA vedno prelomni do- nije Danilo Tiiric in ob tem iZ' vanju prijateljskega in tesne- godek za ves svet. Izvolitev razil zadovoljstvo nad odlični- ga sodelovanja tudi v prihod- prvega Afroameričana pa je mi in prijateljskimi odnosi nje," je zapisal premier )anez pokazala na veliko zrelost in med Slovenijo in Združeni- Janša in dodal, da predsednik visoko stopnjo demokiatič- mi državami Amerike. Po- ZDA v času resnih gospodar- nosti tamkajšnjih volivcev, ki udaril je skupne vrednote, sldh razmer nosi še posebno so premagali predsodke. Vo- zavzemanje za medsebojno odgovornost, ki presega nad- lili so pr<^am Baracka Oba- razumevanje med narodi in onalne okvire in ima vpliv na me, ki postavlja v ospredje kulturami ter zavzemanje za ceJoten svet. Predsednik SD vprašanja socialne varnosti temeljne svoboščine in flove- in kandidat za prihodnjega ljudi, izrazil je tudi veselje, da kove pravice, kar zanj pred- predsednika vlade Bon« Pa- je za podpredsednika ZDA stavlja trden temelj za nadalj« hor je Baracku Obami zaželel izvoljen senator )oe Biden, ki nje sodelovanje. Pri opravlja- iispešen mandat V čestitki je se je pred leti posebej angaži- nju predsedniških nalog mu med drugim zapisal, da nje- ral pri vstopu Slovenije v je zaželel veliko uspeha- Tudi gova izvolitev pomeni upanje NATO. škof)a Loka Januarja r^adomestne volitve na Codešiču Občinska volilna komisija Občine Škofja Loka je razpisala nadomestne volitve v svet Krajevne skupnosti Co-deŠiČ. Po smrti predsednika Ivana Logondra in po odstopu treh članov (Alenke Starman, Dušana Krajnika in mag. Aleksandra Igličarja) je namreč sedemčlanski svet ostal kar brez štirih članov. Na redni seji sveta KS Gode-Šič so tako sprejeli ugotovitveni sklep o prenehanju mandata. Občinska volilna komisija je nadomestne volitve razpisala za 11. januarja 2009, kandidature za člane» sveta pa je pri občinski volilni komisiji treba vložiti najkasneje do 17. decembra zvečer. V svetu KS Godešič pa ostajajo sedanji predsednik Ciril Golar, ki je bi) na to funkcijo izvoljen po Logon- drovi smrti, dr. jože Hafner n Brigita Čarman. M. B. GORENJSKI CIAS petek, 7. novembra 2008 i KTU> i LNO i nfo ®g-glas. si 3 lekarne Najkasneje do konca prihodnjega leta morajo biti lekarne opremljene z zabojniki za oddajanje odpadnih zdravil. 2a ljudi prijazna rešitev, za farmacevte niti ne. Suzana P. Kovačič Vlada je pred kratkim sprejela Uredix) o ravnanju z odpadnimi zdravili, po kâteri bo spet možno oddajati odpadna zdravila v lekarnah. Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufo je povedala, kako bo to potekalo v praksi. in sicer ta zahteva velja le do leta 2011." Kdaj bo lorej spet možoo oddajati odpadna zdravila v lekarne^ "Najkasneje do konca pri- hodnjega leta. Uredba namreč predvideva, da morajo veledroge ri [e, ki morajo poskrbeti za zbiranje odpadnih zdravil, lekarne za sprejemanje odpadnih zdravil ustrez- Mag. Andreja Čuftr, mag. iarm. spec. no opremiti najkasneje do 31. decembra 2009." rala odpadna zdravila, v farmacevtov na področju iz- praksi težave delala zahteva dajanja zdravil/' po ločevanju čistih in neči- Gotovo ie za ljudi najbolj stih poti v prostorih, kjer se Katera odpadna zdravila !e to dobra rešitev? Zakaj je pomembno, da odpadnih zdravil ne vržemo v navaden koš? "Zdravila v majhnih količinah in ob pravilni uporabi zdravijo, v večjih količinah pa so strup. Včasih na to pozabljamo že pri uporabi zdravil, še večkrat se niti ne zavedamo, da zdravila ne sodijo med običajne odpadke. Tako je na primer raziskava o pravilni in vami uporabi antibiotika med otroki, ki jo je letošnjo pomlad izvedla Sekcija javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu, pokazala, da skoraj polovica staršev neporabljen antibiotik odvrže kar med običajne odpadke. Odpadna zdravila gotovo dodatno obremenjujejo okolje. Pri Lekarniški zbornici prijazna rešitev, da lahko sprejemajo, izdelujejo in iz- bomo lahko prinesli v le- smo prepričani, da bi čim prinesejo neporabljena daj a jo zdravila. Težave bodo karae? prej morali začeti izvajati zdravila nazaj v lekarne. To imele lekarne verjetno tudi II Na podlagi izkušenj iz ukrepe, ki bi zmanjšali koli- smo v lekarnah v preteklosti pri samem procesu zbiranja preteklosti ugotavljamo, da čino odpadnih zdravil, saj se že izvajali,-'dejstvo pa ie, da odpadnih zdravil, saj se mo- so ljudje prinesli nazaj v le- pomemben sklop posledic so se od takrat pogoji za zbi- rajo določene skupine zdra- kamo vse mogoče in ne le ranje odpadnih zdravO pre- vil zbirati ločeno (na primer zdravila (na primer razlite te- neporabljenih zdraviJ nanaša tudi na finančno učinkovi- cej zaostrili, Ker Uredba ne narkotiki, citostatične in ci- kočine, celo proteze in pleni» tost. Sredstva, ki so bila na-prinaša dovolj jasne opřede- totoksične snovi) in le magi- ce). V tem delu je Uredba menjena neporabljenim litve postopka zbiranja od- stri farmacije imajo znanje, problem le prenesla na pri- zdravOom. bi l^iko bolje iz-padnih zdravil, bomo imeli da lahko ljudem pomagajo hodnost, saj so posebne koristili v zdravstvenem si- ob njenem uvajanju kar ne- pri ločevanju zdravil. Že se- omejitve, da morajo ljudje stemu: bodisi za druga zdra- kaj težav, Zaradi njene ne- daj pa v lekarnah primanj- prinesti zdravila v lekarne v vila, ki si jih bolniki ne more-dorečenosti nam bo na pri- kuje magistrov farmacije, nepoškodovani, originalni in jo privoščiti, ali pa za druge mer pri nameščanju zaboj- zbiranje odpadnih zdravil čisti embalaži, opredeljene potrebne preglede in zdrav- nikov, v katerih naj bi se zbi- bo tudi poseglo v redno delo samo v prehodnih določbah, stvene posege." Glavoboli zaradi turistične takse Uspešno pobiranje turistične takse je odvisno od učinkovitega nadzora^ tega pa lahko uspešno izvajajo tudi občinske inšpekcije, a samo če imajo podporo v lokalni oblasti. Simon Šubic pristojnimi službami in po- ne takse. "Brez ustrezne pod- smel kontrolirati tudi občin- ..............................................................................manjkanje kadra, država pa pore občine in pomoči polid» ski redar, ne pa da imajo so- Cerklje - Učinkovito pobira- na nesposobnost oziroma je to ne bi bilo mogoče. Tako bodajald dvanajst ur Časa za nje in odvajanje turistične nepripravljenost občin, da pa je, ko pridemo na Roglo prijavo na policiji. Tako se takse je tudi pol stoletja po takso pobere in jo nameni za in to zvedo gostind> v eni uri dogaja, da nekateri prijavo njeni uvedbi še vedno neieš- razvoj turizma. na novo prijavljenih vsaj opravijo šele po treh dneh," Ijiva uganka za večji del slo- "Trenutni način pobb^ja dvajset do trideset novih go- je Resmanova ponudila pre- vensloh občin. "Po naših po- in odvajanja turistične takse stov," je razložila. Tudi Boris prost recept za večji red na dâlîdh občina Cerklje prejme je optimalen, vendar je treba Sodja iz občinskega ledar-le tretjino pobrane turistične zagotoviti tudi učinkovit nad- stva Bled Iz lastnih izkuSenj ugotavlja, da imajo občine, ki so že ustanovile občinske in- takse," je trenutno stanje po- zor, saj je zakon učinkovit le nazoril Franc ČebuJj, župan toliko, kolikor je učinkovito tem področju. Marico Podrekar z direkto-rata za turizem na ministr- gospodarstvo je še stvu občine Cerklje. Tam so v to- izvrševanje oziroma nadzor špekdje, precej manjše teža- opozoril, da je pomembna rek na problemski okrogli nad zakonom," ugotavljala ve s pobiranjem takse. novost, ki jo je vpeljal obsto- mizi, ki jo je pripravila Skup- Vida Čeme, v občini Kranj Benarda Resman iz obči- ječi zakon o spodbujanju nost občin Slovenije, posku- ska Gora odgovorna za turi- ne Bohinj meni, da je treba šali odgovoriti na vprašanje» zem. Nadzor po zakonu ukiniti dvojnost pošiljanja razvoja turizma, pa^^alna turistična taksa za lastnike vi- ali je za neurejene razmere opravlja pristojni davčni or- podatkov, saj sobodajald po- kendov. "Na to določilo je si- kriva slaba zakonodaja ali gan, lahko pa tudi občinski ročiia o plačani turistični tak- cer vloženih več pobud za njeno slabo izvajanje. Odgo- inšpekdjski organ. "Ko pred- si pošiljajo davčnemu orga- presojo ustavnosti," je dodal, vor na zastavljeno vprašanje pisi dajejo pristojnost več nu, ki pa nima podatka o de- "Za ukinitev pavšalne takse kot vedno ni enoznačen. Ob- službam, nastopijo težave," iansko plačani taksi, saj z se trudijo predvsem tisti bst- dne krivdo za neurejeno sta- pri tem ugotavlja Nataša Kos njim razpolaga občina. "So- niki, ki so blizu vrha države/ nje valijo na neusklajeno za- iz medob^skega inšpekto- bodajaJec bi moral gosta vpi- pa odgovoril Rajko Puš, di- konodajo, davčna uprava na rata Vojnik, kjer uspešno sati v knjigo gostov v eni uri rektor občinske uprave slabo sodelovanje z drugimi nadzirajo pobiranje turistič- po njegovem prihodu, kar bi Kranjska Gora. Zorkovi nagrada za življenjsko delo Terezija Zorko, ki je deset let vodila okrožno sodišče v Kranju, je prejela medaljo za življenjsko delo na področju sodstva. Simon Šubic Kranj - Upokojena predsednica okrožnega sodišča v Kranju Terezija Zorko je v torek na slovesnosti ob dnevu slovenskega pravosodja iz rok pravosodnega ministra Lovra Šhirma in predsednika vrhovnega sodišča Franca Testena piejeJa medaljo za življenjsko delo na področju sodstva. Zorkova je sodnica postaJa jimija 197I/ prvo delo pa je kot kazenska sodnica do ^orko konca leta 1978 opravljala na občinskem sodišču v Radov- j m krepitev ugleda sodiš- id. Nato je delo kot kazen- ča in sodnikov, pri tem pa ni ska in pravdna sodnica nada- zanemarila primernega pri- Ijevala na radovljiški enoti te- stopa do drugih uslužbencev meljnega sodišča v Kranju, sodišča. "Nekdanja predsed- maja 1990 pa je postala vod- niča je zaslužna tudi za ob- ja enote v Radovljid. V začet- sežno prenovo sodne stavbe ku leta 1995 je začela oprav- v Kranju, kar ni samo olajša-. Ijati delo olaožne sodnice na lo dela sodnikom in sodnega dvibem oddelku, novembra osebja, temveč tudi približa- istega leta je postaJa v. d. lo sodna opravila strankam predsednice okrožnega so- sodišča, " je ob tem pripom- dišča v Kranju, 8. januarja nil Mihael Kersnik, sedanji 1996 je začela opravljati predsedrdk okrožnega sodiš- funkdjo predsednice sodiš- ča v Kranju. ča, zraven pa tudi delo sodnJ- Dan pravosodja (4. novem- ce na civilnem oddelku, ber} so letos praznovali šele Kranjsko okrožno sodišče je drugič, saj so ga razglasili vodila vse do upokojitve ok- šele v lani spremenjenem za- tobra 2005. konu o sodišču. 4. novembra Kot so zapisali predlagate- 1918 je začela veljati uredba je Terezija Zorko oprav- o ureditvi in delovanju pia- liala delo sodnice in predsed- vosodja takratnega pravosod- nice okrožnega sodišča s po- nega ministra Vladimirja sebno prizadevnostjo za raz- Ravniharja. Gorenjski Glas OCCOVORNA UREDNICA Marija Vol^ak NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICE Cveto Zaplotnik, Daniča Zavrl Žlebi r UREDNIŠTVO NOVINAR)!-UREDNIKI: Bo§tj'an Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovale, Ur$a Rstemel, Mateja Ram, Stojan Saje, Vilma Stancvnik, Simon lubic Cveto Zaplotnik, Danio Zavri Žiebir, Štefan ŽargI; ^Ini sodelavci: Marjana AhdSČ, Maja Bertoncs^j, Matjaž CregoriČ, Ana Hartman, Jože KoSnjek Milena M i klaváč, MihaNa^iČ, jasna Paladin, Marjeta Smdni kar, Ans Vol^ak OBU KOVNA ZASNOVA Jernej Strter, Tridfcel TEHNIČNI UREDNIK C^ega Flajni FOTOGRAFIJA Tina Doki, Corazd Kavčič LEKTORICA Marjeta Vozlič VODJA OGLASNEGA TRŽENJA Mateja Žvižaj COft£N|SKI CLAS (ISSN je re^istniana blagovna in storitvena zriamks pod 9771961 pn U^adb RS za inl^eirtualno Isslnlng. Ustanovitelj m Izdajstelj: Coren/ski gla^, d.0.0. Kranj / Direktorica: Marija Vokj&kj Naslov: dieiwelsova cesta 4000 Kranj / TeL: 04/30143 00. 04/2014» 13. e-mail: I nfo® g-gla».si; mali oglasi in osmrtnic«: tel.: 04/201 42 47 (spr^^ na avtomatskem od7hm»kg 24 ur dnevno); uradne ure: vsak defovni dan od S, do <9. ure / Gorenjski je poliednik, izhaja ob torkih jn pelkih, v nakladi 21.000 izvodov / Redne pril«|e: Moja čor / Cena rzvod*: EUft. I»tna naročnina* 13MS €UR: Redni plačnik« Imajo 10 % popusla, polletni 20% popusta, feinl 25 popusta; v cene )e vrad!unan DDV po stopnji S,} naročnina se upoiteva od ^ekeic llrvkIVe časopisa do pisnega prtliliea, k* vHp »d naslednjega obračunskega Obdobfft / OgUsneÁorirve; po ceniku: opasno trženje, tel.: 04/ 20t 42 4^. 4 GORENJSKA -/'^©gg»« » GORENJSKI GLAS petek» 7. novembra 2008 Stanovalci bloka dobili svojo spletno stran Na )€senicah so v enem od stanovanjskih blokov postavili svojo spletno stran, s katero želijo obveščati, pa tudi negovati dobre medsosedske odnose. Ur5a Petirnei zbor stanovalcev v našem ob- ..............................................................................jektu in ljudje so bili navdu- jesenice • Na leserucah je šeni nad novostjo. Zaenkrat eden od stanovanjskih blo- smo prvi stanovanjski objekt kov pied kratkim dobil svojo v Sloveniji, ki ima svojo splet- spletno stian, imenovano no stran," je povedal Niko spletna stran skupnosti sta* Kešina. Na spletni strani je novai^jskega objekta Ceste kopica zanimivih informacij maiàaîa Tita 47. Gre za no- in nasvetov stanovalcem, na vost, saj naj bi bila to prva to- ogled so izvlečki iz energet- vrstna spletna stran v Slove« skega zakona, stanovanjski niji. Pobudnik za njen nasta- zakon, statut Občine jeseni- nek \e bil eden od stanoval- ce ... Obenem pa stanovalci cev Niko Kešína. ki je stran na spletni strani dobijo tudi postavil in jo vsakodnev- osnovne informacije o stano- no dopolnjuje. Kot je pove- vanjskem bioku, v katerem dal. želijo tako negovati do- Živijo, o aktualnem dogaja- bre sosedske odnose, izobra- nju, zborih lastnikov in na» zevati in obveščati stanovalce jemnikov stanovanj... Niko pa tudj šir§o javnost. Obe- KeŠina upa, da bodo z zg!e- nem želijo ustvarjati pozitiv- dom spodbudili tudi druge no razpoloženje v stanovanj- stanovanjske objekte k posta- skem objektu ter strpno vitvi lastne spletne strani in s ozračje med stanovalci. "Te- tem pripomc^ k boljšemu den dni po tem, ko je spletna obveščanju in tesnejši pove- stran zaživela, smo tmeli zanosti med stanovalci. žirovnica Objavili seznam upravičencev za vračilo vlaganj z občine Žirovnica so sporočili, da so y ponedeljek na svoji $plet>n( strani vAvw.^irovnicâ.si in oglasni deski občine objavili seznam končnih upravičencev za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na območju .nekdanje krajevne skupnosti Žirovnica in naselja Potoki. "Skjpaj s seznamom, ki bo na ogled 30 dni, je objavljen tudi obrazec vloge za sklenitev poravnave in ustrezno navodilo," je pojasnil župan Leopold PogaČar. Dodal je še, da bo ta mesec občinska uprava v Žirovnici za dodatne informacije v zvezi z vračili vlaganj v telefonijo občanom na razpolago v času posebnih uradnih ur, in sicer ob ponedeljkih in petkih od S. do 14. ure ter ob sredah od 13. do iS. ure. A. H. Šenčur Razstava vezenih izdelkov v Senčurskem muzeju so v torek odprli razstavo vezenih, pletenih in kvačkanih izdelkov rokodelke Nataše Fleišer z naslovom Zapletena toplina. Razstava bo do 23. novembra odprta vsak torek in petek od 17. do 19. ure ter ob nedeljah od 10. do 12. ure. S. S. KOM UN AU RADOVU ICA, d. o. o. UubJJanska c. 27. 4240 RADOVU ICA Razpisuje prosto delovno mesto VOZNIK (m/ž) Kandidati niorajo izpolnjevati naslednje pogoje: [V. stopnja strokovne izobrazbe (voznik - avtomehanik), najmanj 1 leto delovnih izkušenj, vozniško dovoljenje kategorije 6, C. E. izpit TQM, znanje skivenskega jezika Kandidatk, ki izpolnjujejo pogoje, naj pisne pnlM z dokâziO poéljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Komunala RadovQlca, d. o. o., Ljubljanska e. 27.4240 RadovUka. Planica naj živi vse leto Športni delavci se strinjajo, da mora Nordijski center v Planici živeti vse leto, ne le v zimski sezoni. Mariana AhaČiČ nega centra, kot ga vidimo v ..............................................................................zasnovah, v Sloveniji še ni- Planica - "Nordijski center je mamo, vse naše konkurenč- projekt nacionalnega pome- ne tuje reprezentance imajo na/ki bo imel pomemben ne le enega, ampak več. vpiiv na lokalno skupnost. Upam, da bodo stvari tekle Ta je zainteresirana, da bo tako, kol so zastavljene," je tekel v smeri trajnostnega poudaril Frand Pet^ šport- razvoja tako z ekonomskega ni direktor za skoke. Direk- kot z okoljskega in socialne- tor Smučarske zveze Slove- ga vidika»" je na okrogli mizi nije Jaro Kalan je ob tem iz- Planica od leta 1934 do leta razil bojazen, da se projekt 2013 poudaril Stevo Ščavni* gradnje Nordijskega centra čar, direktor Zgornjesavske vendarle odvija prepočasi, regionalne razvojne agend- generalni sekretar organiza* je. Posvet je v sodelovanju s Centrom šolskih in obSol- cijskega komiteja tekem v smučarskih skokih v Planid skih dejavnosti v torek pri- Primož Firu^ar pa je pouda-pravilo Društvo Športnih no- ril, da gre pri Planid za po- vinariev Slovenije. membno blagovno znamko, Kot kaže, se je dogajanje v ki se je v desetletjih razvijala Planid vendarle premaknilo in uveljavila predvsem zara- z mrtve točke. Država je od di velikih in odmevnih prire- I^samemikov in agrarne ditev zalo vetTame, da bo nordijskega centra na tabli v Planici skupnosti poleti odkupila projekt po začrtanem ter- zemljišča, pripravljalna minskem planu peljala tudi gradbena dela na mestu stare Bloudkove skakalnice te- nova oblast. dja, "Dogovoriti se moramo športne objekte v državi, pa "Naredimo center, ki bo o tem, kdo bo nosilec ^odbe jih ne bi mogli izkoristiti. Čejo, ministrstvo za šolstvo živel 365 dni na leto," ie bila o Planid, sam'center pa za- Misliti pa moramo tudi na in šport pripravlja razpisno rdeča nit predlogov večine snovati tako. da ga bomo - to, da vzpostavimo sistem, ki in drugo projektno doku- udeležencev srečanja, Zav-mentadjo. Planica naj bi bila zeli so se za večpanožni tudi cenovno - približali Čim večjemu krogu različnih bo ljudem, ki jim bo država na prag postavila to veliko in- dô svetovnega prvenstva športni center, ki bi omogo- športnih ôrganizàdj," je po- frastrukturo, pomagal, da jo 2010 nared za prvo veliko Čal univerzalnost uporabe udaril Tone Jagodic, general- izkoristijo sebi v prid. tekmovanje. A s tem, so se tako glede športnih disdplin ni sekretar Olimpijskega ko- Upam, da se bo tudi zgodba strinjali uddežend torkove- kot letnih časov. Objekti so miteja Slovenije. Z njim se o odkupu zemljišč čim prej ga posveta, se planiška zgod- zgolj osnova» pravi progra- je strinjal tudi kranjskogor- zaključila; prehodili smo že ba le na novo začenja. mi, primemo upravljanje in ski župan Jure Žerjav. "Ne veliko poti in škoda bi bilo, "Skakald smo še posebej vzdrževanje pa so vsaj prav želim si, da bi rateški otrod Če bi se spotaknili na zad- navezani na Planico. TakS- tako pomembni kot invesd- imeli pred pragom najboljše njem koraku." Cecilija dopolnila 102 leti Ži ff Ana Hartman pomaga ljudem v stiski. "Ata me je vedno učil, da ie treba pomagati revežem," se spominja Cedlija ter ob tem pokaže pisma in čestitko, ki jo )i je za 102. rojstni dan poslal Frand iz Zdol na Štajerskem, ki mu že deset let red- valka Zgornje Gorenjske. ne hčere Helena. Mila in no pošilja denamo pomoč. Dobro razpoloženi slavljenki Pavla. "Mama si Čas krajša 2 Rodila se je na V<»varČko- Žírovníca • "Še dobro se so med dmgimi v roko segle gledanjem televizije, zelo vi domačiji v Zgoši pri Begu- spomnim, kako je bilo v tudi predstavnice Rdečega rada ima družbo. Večkrat njah. Zgodaj je izgubila mladih letih. Kadar ponoči križa in Karitas, pa tudi Edo vpraša, kdaj pride kdo od mamo, v dnižini je bilo kar ne spim, premlevam vse to. Kavčič, predsednik upoko- mlajših; ima namreč sedem deset otrok, Izučila se je za Bili so slabši Časi» tudi jedli jenskega društva. vnukov, enajst pravnukov in šiviljo; nekaj Časa je bila za- smo slabše kot sedaj. V živ šmitova mama kljub viso- dva prapravnuka," je pověda- poslena v Elanu in pletilstvu ljenju je bilo nekaj dobrega, ki starosti nima večjih zdrav- la Cecilijina hči Helena v Radovljid. Z možem sta si nekaj pa slabega," se sporni- stvenih težav. S sinom Fran- škantar. Šmitova mama je leta 1038 zgradila hišo v nja Cecilija Pristov, po do- cem živita skupaj v Vrbi, znana tudi po dobrih delih, mače Šmitova mama, iz vsak dan pa ju obiskujejo in saj še vedno vsak mesec po Vrbi, rodilo pa se jima je sedem otrok, dva sta umrla že Vrbe. ki je minulo nedeljo na pomoč priskodjoCedliji- svojih zmožnostih denamo v rosnih letih. imela 102. rojstni dan. Ob visokem jubileju ji je občina Žirovnica v sodelovanju z društvom upokojencev in svojd v torek pripravila slavje v Čopovi rojstni hiši v 2i-rovnid. "Naj vam prihajajoči zimski dnevi prinesejo veli« ko sonca in zdravja. Upam, da vam bo družina tudivpri-hodnje tako stala ob stzani in poskrbela za vas. Sami pa ostanite taki Še naprej, da se bomo prihodnje leto znova srečali," je župan Leopold PogaČar zaželel najstarejši občanki Žirovnice, Id je obenem tudi najstarejša prebi- Cecilija Pristov v družbi svojih otrok, vnukov, pravrtukov in prapravnukov GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 GORENJSKA '»/"©^e^« 5 Zbirni center začel obratovati i Center za ločeno zbiranje odpadkov v Cerkljah bo odprt ob petkih popoldne in sobotah dopoldne. Simon Šubic sebnem zaprtem prostoru bodo îuanili tudi vse vrste Cerklje • Sest tednov po nevarnih odpadkov {zdravi- uradnem odprtju Zbirnega la» čistila, barve, baterije centra za ločeno zbiranje od- ipd.). Oddaja odpadkov iz padkov v Cerkljah (ob gasil- gospodinjstev bo brezplačna skem domu) bo tâ danes do količine enega laibifeega vendarle za^el tudi obratová- metra» prav tako bo brezplač- ti. V zbirni center, ki bo od- na oddaja kosovnih odpad- prt ob petkih med 13. do 18. kov. Ob obisku zbirnega uro in ob sobotah med 8. in centra je treba imeti s seboj 13. uro, bodo lahko odpadke potrdilo o poravnanih obvez- pripeljali vsi, ki so vključeni nostih za storitev ravnanja z odpadki oziroma položnico za obračun komunalnih sto- v sistem ravnanja z odpadki, sprejemali pa bodo tako od- padke iz gospodinjstev in ritev na območju občine kot tudi iz poslovne dejavno- Cerklje. Oddaja odpadkov iz V zbirnem centru v Cerkljah bodo zbirali osemnajst stí, so sporočili iz občinske poslovne dejavnosti je plač različnih vrst odpadkov In nevarne odpadke. uprave občine Cerklje. V centru bodo sprva loče- Ijiva. Po t)esedah župana Fran- režima se bo treba temeljito eno pa bomo voljo ljudi še no zbirali osemnajst različ- ca Čebuija v Cerkljah še ved- pripraviti. Anketa, katero enkrat preverili na več zbo-nih vrst odpadkov od papir- no razmišljajo o uvedbi štiri- je odgovorila približno tre^i- rih krajanov, ki jih bomo poja, plastike in lesa do kovine» na j s tdne vnega odvoza ko- na občanov, je pokazala, da zimi izvedli po posameznih obrabljenih pnevmatik in munalnih odpadkov. "Na občani podpirajo idejo o šti- bivših krajevnih skupno-gradbenega materiala. V po- morebitno uvedbo novega rinajstdnevnem odvozu, vse- stih," napoveduje župan. Bohinjske hotele bodo obnovili ► Stran razpravo vključili, so skep- dejstvo, da Ski hotelu, ki že tični do predstavljenega tri leta stoji zaprt, do odprtja V prvi fazi bodo izvedene projekta, ker so bile podo- manjka le še obnova in opre- popolna prenova hotela Pod bne obljube dane že pred ma devetih sob in kuhinje. Voglom z depandanso, pre- nekaj leti, vendar rezultatov In Še tri leta bo moral poča- nova in dograditev hotela ni. Vsi so se strinfali, da je kati. Božič je na to dejal, da Believue z depandanso, do- skrajni čas, da hotele obno- hotel stoji, ker niso želeli končanje hotela Bohinj, ki mu manjkalo restavracija. VI j o. Šeie novinarjem» ki z vpra- projekta obnove pripraviti po delih, temveč v celoti za vse kuhinja, wellness in bazen, šanji nismo odnehali, je Bo* hotele. ter projektiranje in gradnja žič povedal, da se bo prva Na vprašanja o stanju ho- novega hotela na lokaciji faza začela operativno izvaja- telov in pritožbah gostov, ki Lev. V dmgi fazi bodo obno- ti v prvi polovid leta 2009, jih je bilo letošnjo poletno vo dočakali hotel Zlatorog, zanjo imajo za zdaj zagotov- sezono zares veliko (razbita Ski hotel in Apartmaji Tri- Ijenih 21 milijonov evrov, ki okna, poškodovana oprema, glav v Stari Fužini. Tretja so jih zagotovili sedanji štirje za pesi velike luknje v brisa- faza ni bila predstavljena. vlagatelji, točen znesek pa bo čah in rjuhah, počeni umi- Konkretnih odgovorov na znan, ko bodo izdelani pro- valniki, zastrupitve s hrano županova in svetniška vprašanja o Časovnem poteku jekti. Prva faza bo zaključena v treh do štirih letih. Sele in še kaj bi se našlo), sta oba na grobo ocenila, da je stanje posameznih faz nista dala. nato pridejo na vrsto Zlato- zeJo različno. Božič je kljub Tako župan Franc Kramar rog, Ski hotel in Apartmaji temu dejal, da je z upravljav-kot tudi svetniki, ki so se v Triglav, Začudenje je izzvalo cem zadovoljen. Naklo Globoka rana v naravi Okolica Nakla vse bolj izgublja nekdanjo idilično podobo. Za domačine je moteča asfaltna baza, iz katere se večkrat širita smrad in hrup, Poseben problem je gost tovorni promet, ki je povezan tudi z veliko gramoznico na jur* čkovem polju. Tam je nastala globoka rana v naravi, v katero dovažajo razne odpadne materiale, odvažajo pa pesek in zemljo. V sušni jeseni se je zaradi nenehnih voženj tovornjakov dvigal oblak prahu in $e Širil proti vasem. Posledice težkega prometa občutijo zlasti vozniki osebnih vozil na poškodovanih cestah. Vse to najbrž nf privlačno za turi- Gramoznica na Jurčkovem polju predstavlja globoko rano ste. S. S. v naravi. GG mali oglasi 04/201 42 47, ^posta: malioglasi^g-glas-si www.goren)Skiqla$.$i Razpis padel v vodo Občina 8led se je odločila razveljaviti razpis za oddajo gostišča jurček na Homu v najem, ker naj bi bili pogoji nerealni. Mateja Rant jemnik Primož Mikelj. če- ..............................................................................prav je sam podal odpoved- Bled • Razpis za izbiro nove- no izjavo in mu je po trime- ga najemnika za gostišče sečnem odpovednem roku Juniek naj bi bil po prepriča- najemna pogodba potekla nju občine Bled nerealen 23. septembra. Župan mu je tako glede višine cene naj- dal tudi možnost, da lokal ob ema objekta kot glede zahtev soglasju krajevne skupnpsti po nadaljnjem vlaganju v ob- odda v podnájem, s čimer so jekt Zato so se po sredinem zagotovili nadaljnje nepreki- sestanku župana Janeza Faj- njeno delovanje gostinskega farja z dosedanjim najemni- lokala. ''Očitno smo ponuM kom Primožem Mikljem in previsoko najemnino," je ob predsednikom krajevne tem ironično pripomnil Ro- skupnosti Zasip Cirilom man Beznik in dodal, da se Kraigherjem odločili razpis mu vse skupaj zdi zelo čud- razveljaviti. Tega pa ne'iazu- no in bodo zato od pristojnih me lastnik pwdjetja Veldes- institucij zahtevali, da preve- dur Ronaaa Beznik, ki je pri- rijo županovo ravnanje. "Gosta! na vse razpisne pogoje stiáče sem še vedno priprav- za najem gostišča lurček. Ijen prevzeti in verjamem. "Odločitev je nerazumna da nam bo uspelo. Razumel in neodgovorna do premože- bi, da se razpis razveljavi, če nja občine BJed," je prepri- ne bi bilo nobenega ponud- Čan Roman Beznik, ki je za nika. A še v torek naj bi bil najem gostišča ponudil celo razlog, da župan ni podpisal 1802 evra, torej precej veČ od najemne pogodbe, domnev- 1500 evrov, kolikor je bilo za- na črna gradnja. V sredo pa htevanov razpisu. Nerazum- to ni bila veČ črna gradnja ijivo se mu zdi tudi, da bo ampak nerealni razpisni po- gostinsko dejavnost še na- goji. Očitno nismo bili pra- prej opravijal dosedanji na- vi." Končno neskončno vrat! Protf»Jnl ulwtJ II »bM: BLED > induSlnjSM pro09jri4 «nlef, RMIŠK« c, 6VB T Od y S7 95 130. GSM: 031 / 346 85T UUaUANA. ProdBpi cenrer Rtjdrilit. jLttt)c W ilwih lor ihf ^m nfa boot; ubuui IIH' tvyiuiivl (jv'CAji^a l^ui pr?kcnte«l dunns lier Mjj«tiv's li>t K wjin xwthvuat^^rut tenure Oiui^ Kiiif» A««.«iani Hr I v flic ivwrv JO IV Na podlagi 50. in 98. čler^a Zakona o pnjstor^m načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07-2PNaćrt) In 45. člena Statuta Občine Železniki (Uradni tist RS, št. 132/04) Občina Železniki objavlja JAVNO NAZNANILO o javni razgrvtitvl dopolnjenega osnutka občinskega prostorskega načrta (v nadaljevanju: OPN Železniki) z Okoljskim poročilom. Javna razgrnitev bo potekala med 15. 11. 2008 in 15.12 ,2008, v sejni sobi Občine Železniki, Češnjlca 48. Železniki. Javna obravnava bo o rganizJ rana na Občini Železniki v sredo » 26.11. 2008, ob 18.uri. V času javne razgrnitve ima javnost pravico dajati mnenja in pii- pombe na razgrnjeno gradivo. Mnenja in pripombe ee posije na naslov Občina Železniki, óeénjica 48, 4228 Žele^ikj ali pa se îâ vpie v Knjigo pripomb. Rok za dajanje mnenj in pripomb poteče s potekom javne razgrnitve. Obravnavana bodo le podpisana in s polnim naslovom opremfjena mnenja in pripombe, OPN je izdelal DOMPUN, d. d., Bleiwesova 14, 4000 Kranj, st. projekta UD/401-109/07, maj 2008, dopolnrtve oktober 2008. Okoljsko poročilo za OPN Občine Železniki (Dopolnjeno po u^da- ievanju z nosilci urejanja prostora za pridobit» mnenja o ustreznosti}. je izdelal Olkos, svetovanje za razvoj, d. o. o., Jarska cesta 30. 1230 Domžale, št. projekta 816/07, junij 2008, dopolnitve september 2008. Razgmjenemu gradivu }e priloženo še; Pregled pobud, Domplan, 2007; Poročilo o geološki zgradbi, Geološki zavod Ljubljana, 1981; Energetska zasnova občine Železniki. ISPO, september 2002; Studija ranljivosti prostora, Oomplan, marec 2007; Strokovne podlage za poselitev, Oomplan, marec 2007; Dodatek za presojo sprejemljivosti vpfrvov izvedbe OPN Občine Žefeznik; na varovana območja Natura 2000: SPA Jelovica. pSCi Raîllovec (Dopolnjeno po usklajevanju z ZRSVN) k Okolj^mu poročilu za prostorekj" načrt Občine Železniki. Oikos, st. i^ojekta 816/07, junij 2008, dopolnitve septeml>er 2008; Revizija Dodati^a za presojo sprejemljivosti vf^ivov izvedbe OPN Oljčine Železniki na varovana območja Natura 2000: SPA Jelovica, pSCI Ratitovec k OKolh skemu poročilu za prostorski načrt Ot>čine Železniki, okolji izvedenec Andrej Uráč. unw. dipl. biol., št. poročila AA-06/08, maj 2008, dopolnjeno september 2008. Javno naznanilo se objavi v časopisu Gorenjski glas In na spletni strani občine Železniki (http://vAvw.zeiezniki,si/). Številka; 350-23/08-004 Datum: 4. 11.2008 Mitiael PREVC Zupan Občine Železniki Stavba dveh družin v Lomu je razkrita. Martin in Marija Štamcar imata Sest otrok, denarja pa nič. Stotan Sate Lom pod Storiičem - "V četrtek zjutraj me je zbudil silo« vit hrup. Naenkrat se je zatresla hiša. Vstala sta tudi brata. Skozi okno smo opazili dele naše strehe nižje pri sosedu. Zmanjkalo je elektrike. TaJcoj smo klicali starša, ki sta bila že v službi, " se je spomnil neprijetnega dneva poâtnic Erik Štamcar, ki obiskuje prvi letnik Tehničnega centra v Kranju, Brat Anže je dijak četrtega letnika iste šole, Samo dijak tretjega letnika Lesarske šole v Skofji Loki, Kristjan pa je v četrtem razredu osnovne šole. Z njimi si deli eno od sob v nad- Martin In Marija Štamcar ter smovi Kristjan, Erik in Anže pred razkrito hišo stropju brat David, ki je zapo- jal streho nad našim stano- silno opremili za prenočeva- je prehitelo oktobrsko neurje sien. Sestra Mirjam ima svojo družino na Bohinjski Beli vanjem. Podrl je oba dimnika in nosilec električne na- nje treh sinov." M ed torkovim obiskom in jim povzročilo nove skrbi. "Za nas ie bila ta nesreča "Jaz delam v zasebnem peljave. Elektrikarji so na pri Štamcarjevih je Martin velik šok Tolaži nas, da lus- podjetju v vasi, zato sem se nov drog napeljali žice, da je že vedel, da so domačini se- mo ostali sami. Za pomoč se lahko hitro vrnila domov, vas spet dobila elektriko. Ga- kalivgozdules,kiga jedaro- dogovarjajo v kraju, tovarni Mož je šele med malico opa- silci so streho pokrili s po- vala Občina Tržič. Brezplač- Sava in druStvu ljubiteljev zil, da smo ga klicali. Dopol- njavo, ki pa jo je odtrgal ve- no ga bodo razžagali v Lomu VW-hro§čev. Zelo smo hva- -dne je prihitel iz Kranja. Do- ter. Nihče si ni več upal na in priskočili na pomoč pri ležni vsem, ki razumejo našo mačin Tone je poklical gasil- streho zaradi dežja in noči. postavitvi novega ostrešja, ce iz Loma in Bistrice, ki so Ponoči je začelo zamakati Velika težava pa je denar za stisko. V drugem stanovanju živi šestčlanska družina. Stric se lotili dela na strehi," je skozi strope v treh zgornjih novo kritino in druga nujna Zdravko in žena Marica sta opisala prve ukrepe Marija sobah. Šele v soboto nam je dela na strehi, za kar bodo bolehna upokojenca. Njuna štamcar. Mož Martin je na- uy)elo namestiti novo po- potrebovali več kot šest tiso- hči Martina in Slavko imata daljevak "Ko so mi rekli, da njavo. Uničene so talne ob- čakov. Privarčevani denar so otroka v vrtcu in šoli. Na sre- je odkrilo streho, nisem niti loge, pohištvo in druga lani porabili za menjavo čo so vsaj oni zavarovali sta- verjel. Šele spomladi smo oprema iz sob. Danes seiîî oken in vrat. Za obnovo stre- novanjô. Kôr bo treba na novo zamenjali salonitne plošče s kovinsko kritino. Mislil peljal najino spalnico na odpad. Sedaj spiva midva in he so letos najeli posojilo za osem \et Zaradi denarne sti- prekriti vso streho, bodo tudi oni potrebovali denar za to, " sem, da je veter odnesel le Kristjan v dnevni sobi, eno ske so zavarovanje hiše pre- je pojasnil Martin Štamcar v kakšno ploščo. 2al je razde- od zgornjih sob pa smo za- ložili na poznejši čas, Žal jih imenu obeh družin. Odstranjujejo povsem nov parket Danica Zavtíl Žlebir šem primeru pomeni, da gre "operacija" zamenjave bo tra- ....................................... za ii, kakovostni razred. V jala približno tri tedne. Doda- Skofja Loka • V tdovadnid pri pogodbi smo se namreč do- ja še, da bo telovadnica pri osnovni šoli Jela fanežiča v govorili za vgradnjo parketa šoli Jela Janežiča predvidoma Skofji Loki, ki bi morala biti že dograjena, so ta teden za- 1, kakovostnega razreda, Id sodi med trd les. Glede na lahko začela obratovati v začetku decembra- V oči pa je zbodlo še nekaj: ko je naša Čeli odstranjevati pravkar po- ugotovljena dejstva je bila položeni parket. Zakaj je sploh dana zahteva za zamenjavo sodelavka popoldne po drugi prišlo do tega, smo vprašali parketa, kar bo izvajalec ure- uri odšla fot(^afirat odstra- na občino Škofja Loka. Za- dil v prihodnjih dneh oz. ted- njevanje parketa, ni bilo na nimalo nas je tudi, kdaj bo te- nih, seveda na svoje stroške." delovišču nikogar več. Ob lovadnica, v katero vlagajo je na naše vprašanje odgovo- takšnem tempu dela se ne vse štiri občine na Skofjelo- ril Alojz Bimtaj s škofjeloške čudimo, da se nekatere na- škem, končno odprta. "V novozgrajeni telovadni- d osnovne šole Jela Janežiča v Podlubniku je bil položen klasični hrastov parket Glede na sorazmerno velik delež "beljave" v parketu, je bila s strani investitorja (občine), uporabnika (OŠ Jela fanežič) in nadzorne službe (Lokain- ženiring) podana zahteva za izvedbo meritev trdnosti navedenega vgrajenega parketa. Meritve je izvedla strokovna institucija iz Ljubljane. Pregledani vzord parketa so pokazali, da je v telovadnid vgrajen parket, tó ga po trdoti lahko uvrstimo v kategorijo srednje trdega lesa, kar v na- občinske uprave. Celotna ložbe vlečejo v nedogled. 1 i -- S V tdovadnici menjajo že položeni parket drug^ kakovostnega razreda z rtovim. / ^oio: viim» sianovmk KRATKE NOVICE Skof)A Loka Ločani v Smederevski Palanki jutri, 8, novembra, se bodo župan Igor Draksier in predstavniki Škofjeloškega ori« entacijskega k'luba (ŠOK) udeležili slovesnosti ob biieju ŠD Jasenica v pobrateni občini Smederevska Palanka v Srbiji, Škofjeloški orientacijski klub s tamkajš» njim športnim društvom sodeluje Že od leta 2000, najuspešneje na področju izmenjave mladih Športni-iov. Njihovi tekmovalci se tako udeležujejo orientacijskih tekmovanj v Sloveniji, loški pa podobnih v Srbiji. Športni strokovnjaki iz ŠD jasenica so pomagali tudi pri organizaciji Evropskega mlajšega mladinskega pn/enstva v orientacijskem teku ieta 2006 v Škofji Loki {EYOC 2006). Prihodnje eto pa bodo od 2, do 5. julija 2009 organizatorji EYOC 2009 ^^ Kopaoniku v Srbiji. Občina Škofja Loka sicer goji prijateljske stike $ še osmimi občinami v šestih evropskih državah. D. 2. ééé» GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 1 i ft •• •• MM« •••••• U » vi Ima. stanovnikígfg-gias.s i 7 v prvo ime nase To nedeljo na svetovno prvenstvo v Tokio odhaja naša članska karate reprezentanca, v ekipi pa največ stavijo na 23-letno Ivo Peternel, ki je na zadnjem prvenstvu osvojila peto mesto. Vilma Stanovnik Kranj • "Zavedamo se, da je konlairenca na svetovnem prvenstvu mo6ia in da je karate nepredvidljiv Šport, kjer je rezultate težko napovedovati. Toda ne bi bil pravi trener» če od tekmovalcev ne bi pričakoval tudi kolajne. Tako dekleta kot fantje so zadnje tedne dobro trenirali, zagotovo pa imajo za visoko ekipno uvrstitev več možnosti dekleta kot fantje," je na priložnostni tiskovni konferend v sejni sobi hale Tivoli poudari] izkušeni trener Jani Mere, o pričakovanjih pred odhodom na dolgo pot pa je spregovoril tudi predsednik Karate zveze Naâd reprezentanca karateisiov (Iva Peternel je druga z desne v prvi vrsti) se je Slovenije di. Igor Zelinka: predstavila pred odhodom na svetovno prvenstvo na japonsko, kjer se bo za ugled "Čeprav je Japonska daleč in svojega športa borila tudi pred predstavniki MOK. je Tokio eno najdražjih mest na svetu, samo se odločili, da Ma pot v nedeljo odhajajo "Moja želja je, da bi se na pr- sem si preveč želela dobrega tja potuje naša devetčlansh iva Petemel. Špela Muha. venstvu izkazala po najbolj- rezultata, zato sem bila s tem reprezentanca, tri dekleta in Vesna Bezgovšek, Bor Dere- ših močeh, saj sem se prek zelo obremenjena. Tako se šest fantov. V Tokiu bodo ani, Zlatko Tkalec. Matija med 13. in 16. novembrom Matijevič, Jan Mere, Mladen poletja veliko pripravljala tako fizično kot na tekmah. Zeîo bom sedaj skušala čim bolj sprostiti in pokazati, kaj tudi predstavniki Mednarod- stojnič in Jure Toman. Glav- dobro mi je šlo julija na s veto- znam," je pred odhodom na nega olimpijskega komiteja, nj adut reprezentance je go- vnem študentskem prven- Japonsko povedala 23-letna atsolventka Fakultete za var- saj je karate kandidat za olim- tovo Iva Petemel, članica Ka- stvu. kjer sem osvojDa tretje pijski šport Želimo pa si, da rate kluba Kranj, ki je na mesto, manj pa sem bila za- nostne vede iz Podbrezij Iva se naši tekmovalci v hudi zadnjem svetovnem prven- dovoljna tnaja na evropskem Petemel, ki bo v Tokiu nasto- konkurend izkažejo, kar po* meni vsaka uvrstitev med sedem najboljših." stvu leta 2006 v Tampereju prvenstvu, Iqer pa sem nasto- pila v svoji kategoriji do 53 kina Finskem v absolutni kon- pe končala pod pričakovanji. lograniov, v absolutni katego-kurend osvojila peto mesto. Vzrok za to je bil najbrž, da nji in v ekipi. Skakalci letos obljubljajo več ODBOJKA Jutri, v soboto, bodo kranjski skakalci v skakalnem centru na Gorenji Savi uradno zaključili poletno sezono, naši najboljši orli pa že mislijo na zimo. Vilma Stanovnik Kranj • Smučarski klub Triglav bo v Skakalnem centru Gorenja Sava jutri, 8. novembra, od 9. ure naprej pripravil zaključno prireditev poletne sezone v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji. Na štirih ska> kalnicah bodo organizirali klubsko prvenstvo za vse kategorije skakalcev od 8 do 15 let, hkrati pa bodo Triglavani poskusili osvojiti 37. naslov najboljšega kluba v Sloveniji. Na srečanje so poleg članov SK Triglav vabljeni tudi Šo- )ernej Damjan in Robert Kranjec bosta v novi zimi glavna larji do deset let starosti, kise aduta trenerja Matjaža Zupana. /Poto;Tinao»ki nameravajo vpisati v brez- i TfigNTO j Italijani premočni j Naši prvaki, odbojkarji ACH I Voiley 8leda so minuli torek I nastopili na prvi letošnji tek- j mi najelitnejšega evropskega I klubskega tekmovanja. V ilgi f prvakov so namreč gostovali i pri ekipi Trentino Volley v I Trentu in pred več kot tri tí- f soč navijači morali priznati f premoč favoriziranim gosti- I teljem, ki letos niso favoriti : zgolj v naši skupini E, tem-: več v celotnem tekmovanju. : Italijanski prvaki so bili več- : ino tekme boljši nasprotniki, : naši prvaki pa so tekmo za-: čeli v krču. Tudi v nadaljeva- : nju naši niso imeli možnosti za več kot nekaj lepih dose- : ženih točk In poraz 3 : o {25 : 17» 25:18,25:20). Seveda pa uvodni poraz v elitni'ligi prvakov Blejcem ni vzel toliko plačno šolo skokov, v katen hunca sezone pa bosta novo- števku svetovnega pokala pa, : moči» da se te dni ne bi pri-lo v decembru pričeli na letna turneja in svetovno pr- da bi bil kdo uvrščen med ! pravljali na novo pomembno 1:0 snegu vzgajati nove skakalce, venstvo v češkem Liberecu. najboljšo dvanajsterico," je i tekmo, ko se bodo v torek v Minulo sredo pa so se v "Na novoletni tixmeji si želi- povedal Športni direktor i dvorani Tivoli ob 20.15 P^" prostorih Gorenja v Ljublja- mo kakáno uvrstitev do dese- Franci Petek in dodal, da so • merili 2 dunajskim moštvom ni pred novo zimsko sezono tega mesta, na svetovnem njihovi načrti usmerjeni tudi ! Aon hot Volleys. Dunajčani predstavili naši najboljši ska- prvenstvu pa je cilj vsaj ena že v nasledjijo olimpijsko se- i so v torek doma s 2:3 izgu- k alci in vodstvo nordijskih uvrstitev med najboljših zono. Kot je dodal ^vni tre- j bili z ekipo Beauvais Oise, s reprezentanc. Že28. novem- Jest. V svetovnem pokalu si ner Matjaž Zupan» zdaj še i katero se bodo Blejci doma bra se namreč na Finskem želimo na posamičnih tek- iščejo kraj sklepnih priprav. • pomerili ^o. decembra, v go- začenja letošnji svetovni po- mah več kot enkrat priti na to pa naj bi bil Pragelato ali i steh v Franciji pa 16. decem- kal v smučarskih skokih, vr. stopničke, v skupnem se- Ullehamer. i bra. V. S. VABILA PRIREDITVE Nogometni spored • V Prvi ligi Telekom bo ekipa Domžal, jo od ponedeljka vodi trener Vlado Badžim, jutri, 8. novembra, ob i6. uri gostila moštvo Luke Koper, V 2. SNL bo ekipa Triglava Gorenjske v nedeljo ob 14. uri gostovala pri Livarju v Ivančni Gorici, pari v 3. SNL • zahod pa so: Tinex Šenčur - Krka (danes ob 18. uri), Kamnik - Kalcer Vodoterm, Kranj -Brda, Roletk Dob - Sava Kranj (vse jutri ob 14. uri). Pari v 1. gorenjski ligi: Visoko • Hrastje Šenčur, Šobec Lesce - Naklo, Niko Železniki • Alpina Žiri (v Žireh), Polet • Veiesovo, Bled Hirter- Bohinj, Ločan - Kranjska Gora. Vse tekme bodo jutri ob 14. uri. V. S. Košarkarski spored - V krogu lige UPC je Helios v torek gostil Alpos Šentjur in zmagal s 102 : 62, ekipa TCC Mercator-ja pa jutri ob 19. uri gostuje pri ekipi Epic Misel. V 5. krogu i. SKL za ženske je ekipa Triglava že igrala z Merkurjem Celje In izgubila z 49: 62, jutri, v soboto, ob 17. uri pa ekipa Odeje v dvorani na Podnu gosti HIT Kranjsko Goro, Domžalčan- ke pa ob 18. url gostijo ekipo Konjic. V1. B SKL za moške ekipa Šenčurja CP KR gostuje pri jančah, Triglav pa ob 20.15 v dvorani na Planini gosti moštvo Hrastnika. V 2. SKL • zahod ekipa Radovljice jutri ob i8. uri gosti Pingvine Šmartno, j ničani se bodo doma ob 19. uri pomerili z ekipo Kolpe Črnomelj, Tinex Medvode že danes ob uri gostijo moštvo Krke mladi, ekipa Stražiiča pa gostuje pri Ajdovščini. V. S. Rokometni spored • S tekmo med Merkurjem in Cimosom Koprom se je v sredo začel 8. krog v i. ligi MIK za moške. Lo-čani so doma pričakovano izgubili s 27 : 34. V i. A ženski ligi bo Sava Kranj v nedeljo ob 18. uri gostila Brežice, Ločanke pa so tekmo z Ollmpijo že odigrale. V i. B ligi za moške bo ekipa Alplesa Železnikov jutri gostovala pri Radečah MIK Celju, v 1. B ligi za ženske pa bo ekipa Merkurja Naklo jutri ob 18. uri gostila Millenium. V 2. ligi za moške bo ekipa Kranja jutr ob 16. url gostila ekipo Aleša Praznika, ob 19. uri pa bo v Cer-cljah tekma med ekipama Cerklje P. Kepic in Radovljico. V. S. Odbojkarski spored - V zaostali tekmi 4. kroga 1. DOL moški so odbojkarji Calcita Kamnika s 3 : o (22, 14,18) zanesljivo ugnali SIP Šempeter in tako zabeležili pn/o letošnjo zmago. Že danes odbojkarji Asteca Triglava gostujejo v Murski Soboti. jutri, v soboto, ob 20. uri se bosta v ŠD Poden s Šk. Loki pomerila Knauf Insulation in Calcit Kamnik, V 1. ženski ligi v soboto Calcit Kamnik gostuje v Benediktu. V moški 2. DOL se bo UKO Kropa ob 18. uri v OŠ Lipnica pomeril z vodilno ekipo Šoštanj TopolŠica. pri ženskah pa ŽOK Partizan Šk. Loka ob 17. uri v OŠ Šk. Loka Mesto igra 2 HIT Novo Gorico II, Jesenice Bled pa ob ig. uri v OŠ T. Čufar na Jesenicah gostijo Kajuii Šoštanj. V 3. DOL igrajo doma - National Žirovnica : Salonit Anhovo il (OŠ Žirovnica ob 19.00), Caícit Kamnik II : Logatec (OŠ Stranje ob 15.00) • ženske - Holidaj Autos Bled : ŽOK Triglav Kranj (OŠ Bled ob ^8.oo) in Pizzeria Morena : Ml^di Jesenice (OŠ Žirovnica ob 17.00). B. M. Floorball spored - V 8. krogu članskega državnega prvenstva za moške bo ekipa Galaksa jutri, v soboto, ob 20. uri v Železnikih gostila Polycom Brlog, v Idriji se bosta ob 16. uri pomerili ekipi Eirod Školča Loka in Mali Princ Idrija, na Vrhniki bo ob 18. uri derbi med ekipama Borovnice In Insportom, Zelenci Kranjska Gora bodo ob 13.30 gostovali v Ljubljani, ekipa Ži-rov pa odhaja v Mursko Soboto k Bogojíni. V. S.* Balinarski spored - jutri se začno odločilni boji v super ligi. V ligi za prvaka bo Lokateks Trata ob 15. uri na domačem igriš* ču gostila Zabiče, že ob to. uri pa bo na traškem balinišču tudi dvoboj za obstanek v super ligi med Planino Kranj in Dragomerom GUT&.PET. S. S. A odeo)ka - Tekma petega kroca 1. oržavke ODBOJKARSKE LICE RADE N S KA C LASSIC Danes, v petek, 7. novembra 200S. bo v dvorani OŠ lil v Murski Soboti ob iS. uri teVma petega kroga odboj- aster karskega državnega prvenstva mehkih. Odbojkarji Astec Tri^avd se bodo pomerili z ekipo Caiu^MIr. Vabimo čim več navijačev ns novo tekmo krsnjsklh odbojka rjev. ROKOMETNI KLUB SAVA KRANJ vabi na ogled rokometne tekme 1. A DRŽAVNE ŽENSKE ROKOMETNE LIGE RK SAVA KRANJ tn ŽRK BREŽICE v nedeljo. 9. 11. 2008, ob 18.00 uri v Športni dvorani na Planini! i iS^ UreCredit Bank xyro^tTïZmn Gorenjski Glas 8 5Í mon. s ubic GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 L| ubijana Blejskima policistoma medalja za požrtvovalnost Blejska policista Marko Mulej in Blaž Svetlin sta v sredo prejela medalji za požrtvovalnost, ker sta 7. julija iz potoka rešila nezavestnega vožrirka, ki ga je v prometni nesreči na ce- sti med Bledom in Bohinjem vrglo )z avtomobila. Minister za notranje zadeve Dragutin Mate in namestnik generalnega direktorja policije Matjaž Šinkovec sta poleg blejskih policistov sprejela §e pet policistov in dva obdana ter se jim zahvalila za hrabrost ali požrtvovalnost. Medaljo za hrabrost je tako prejel policist Gregor Kovač s Policijske uprave Ljub* jana. medalji za požrtvovalnost pa policista Rade Ivkovič in Dužan Černe iz PU Krško^ ki so julija sodelovali v reševalni akciji po nesreči pri Hidroelektrarni Blanca, v kateri so pokazali posebno osebno hrabrost in pri tem ogrozili tudi svoje življenje in zdravje. Medalji policije za hrabrost sta prejela tudi policist Damjan Herodež iz PU Celje In občan Igor Li-povšek iz Žalca, ker sta iz deroče in narasle Savinje rešila utapljajočega se moškega. Pri tem jima je pomagal policist Igor Orešnlk iz PU Celje, ki je zato prejel medaljo za požrtvovalnost Medaljo policije za hrabrost je prejel še občan Dušan Dejak iz Ribnice, ki je iz gorečega avtomobila rešil ujetega voznika. 5. M 0 f I x-^» 'I 5 \ :f m f, i S sprejema pri ministru Dragutinu Matetu / ^eie: cpu škořja Loka Prijeli še drugega vlomilca Kriminalistom je uspelo izslediti tudi drugega vlomilca v av-tomehanično delavnico v Škofji Loki. Gre za devetnajstletni-ka iz okolice Celja, ki so ga celjski policisti tudi že prijeli in zaslišali. Loški policisti so v soboto zgodaj zjutraj prijeli dvajsetletnega storilca, ki je okoli 1. ure skupaj z leto mlajšim Celjanom vlomil v avtomehanično delavnico v Škofji Loki, medtem ko je devetnajstletnik takrat ušel. Iz delavnice sta odnesla veČjo količino različnega orodja, roČni dvigalki in dvesto I i trs k i sod z nafto. Železniki Iz blagajne izmaknil denar v torek okoli ure je trgovini v Železnikih 37-letni domačin izkoristil odsotnost blagajničarke in iz blagajne vzel okoli šeststo evrov gotovine, nato pa odkorakal iz trgovine. Poli« cisti so kasneje ugotovili njegovo identiteto, ga zaslišali in pri njem tudi našli ukradeni denar, ki so ga zasegli. S. S. K.L.P., d. o. o. Trgovina na debelo s kemičnimi proizvodi Murnova 16,12^ Mengeš Za prodajno enoto v Kamniku, Lijubljanska 45 Vabi k sodelovanju 1. komercialista na terenu (m/ž) Za območje cele Slovenije s končano V. stopnjo strokovne izobrazbe, z vozniškim izpitom kategorije B in večletno prakso na področju talnih, cevnih in gradbenih izolacij. 2. vodja skladišča (m/ž) S končano IV. ali V. stopnjo strokovne Izobrazbe, z izpitom za vodenje skladišča, z izpitom za viličarja in kategorije 8. 3. ekonomist (m/ž) S končano VII. stopnjo ekonomske smeri, z aktivnim znanjem nemškega ali angleškega jezika, z vozniškim izpitom kategorije B, Vsi kandidati, ki jih delo zanima, lahko oddajo pisne ponudbe na gornji naslov. Kandidati bodo o izidrh obveščeni v 13 dneh po pregledu njihovih prošenj. ubit moški Včeraj zjutraj je svietni Kamničan ustrelil 47-letnega moškega. Policija je storilcu že odvzela prostost. Jasna Paiadin Kamnik - KamniČane je včeraj zjutraj vznemirila novica o umoru, ki se je zgodil pred poslovno-s tanovanj sko stavbo Svetilnik na Ljubljanski cesti. Kot so nekaj ur po dogodku v sporočiju ZA javnost zapisali na Policijski upravi Ljubljana, je bij Operativno komunikacijski center PU okoli 7. ure zjutnj obveščen, da je v Kamniku prišlo do streljanja. Policisti, Id so bili takoj napoteni na kraj dogodka, so pred vhodom omenjeno zgradbo našli na tleh )ežeč^a moškega, ki ni več kazal znakov življenja. Zdravnik, ki je prišel na kraj dogodka je potrdil smrt mo- Kamničan je bil ustreljen pred pekarno z vrečko kruha v roki. / foio. pjiaón škega • šlo naj bi za 47-letiii- ka iz okolice Kamnika. Pri- Polidsti s preiskavo Še na- bil polit s krvjo, v neposredni mnevno sodelavca, s katerem bližno petsto metrov od kra- daljujejo, zato so z informad- bližini je ležala vrečka s km- sta bila že dlje časa v sporu ja dogodka so polidšti od- jâmi skopi. V okolid Svetilni- hom. Netiradno smo izvede- zaradi ljubosumja, čakal pred da naj bi do streljanja pri- stavbo. Priče so povedale, da šlo v trenutku, ko je žrtev sto- ga je dvakxat ustrelil v prsni pila iz pekarne. Moška sta se koš.natopa Še v glavo. Druge vzeli prostost osumljencu. ^ se je včeraj trlo radovedne- 51-letnemu Kamničanu, ki se ob prijetju ni upiral. Zase- žev, ki so šokirani spremljali delo forenzikov in kriminali- gli so mu pištolo znamke Cr- stov. Pločnik pred pekarno, med seboj poznala in storilec podrobnosti okotiščiji umora veria zastava M57 (TT). kjer je prišlo do streljanja, je je na svojega manca in do- poucisti še preiskujejo. Županskemu kandidatu pogojna kazen Drago Leskovšek, lastnik nočnih lokalov in nekdanji kandidat za župana Škofje Loke, je zaradi povzročitve hude telesne poškodbe obsojen na pogojno kazen. Simon Subîc okoli i. ure zjutraj v nočnem skovška pričakuje 37 tisoč duje strah in v kritičnih situ-lokalu Netopir v Kranju uda- evrov odškodnine, je sodnica acijah nikogar več ne čaka, Kranj - Na krámském okrož- ril v obraz in kasneje obrcal napotila na dvilno pravdo. da potegne prvo potezo. Pet- nem sodišču se je ta teden Branka Petriča, mu zlomil Leskovšek se je zagovarjal, ričeva Modba je seveda dni- končalo sojenje 5i-letnemu nos in poškodoval po obra- da je Petriča, ki naj bi mu gačna: "Leskovšek je s tremi Dragu Leskovšku od Svetega zu, rokah in nogah. Za opi- dolgoval denar, samo enkrat moškimi, vsi so nosili črne Duha, lastniku nočnih loka- sano kaznivo dejanje kazen- udaril, za hude poškodbe pa kape, priletel v lokal. S pestjo lov na Mlaki pri Kranju in v ski zakonik predvideva do da je bil oškodovanec sam me je udaril v nos, nato sem Dragočajni ter dvakratnemu petletzapora, sodni senat, ki kriv, ker naj bi kasneje zara- zbežal ven. Zunaj me je po- kandidatu za župana Škofje ga je vodila sodnica Andreja di pijanosti večkrat padel po drl in brutalno obrcal." Po Loke. Sodni senat ga je spo- Ravnikar, pa se je odločil za tleh in stopnicah. Pojasnje- njegovih besedah, ga je Le- znal za krivega povzročitve pogojno kazen pol leta zapo- val je še, da je bil pred deve- skovšek pretepel, ker je za- hudih telesnih poškodb, s ra s preizkusno dobo dveh timi leti ustreljen v hrbet, od poslil pund, id sta pred tem tem ko je 9. februarja letos let. Oškodovanca, ki od Le- tedaj naprej pa težko obvia- delali za Leskovška. Vozniki naj nazdravijo s solcom Prihaja martinovo, zato policija znova opozarja, da alkohol ne sodi na cesto. Vinjeni vozniki so do i. oktobra povzročili 49 nesreč s smrtnim izidom. Simon Šubic ranosti, pri skoraj 18 tisoč izvedla poostrene nadzore ....................................... voznikih pa so ugotovili, da psihofizičnega stanja voz- Kranj • Dvanajst odstotkov so vozili v vinjenem stanju. nikov, ti pa se bodo koordi- povzročiteljev prometnih Ker je alkohol poleg hitrosti nirano izvajali tudi v sosed- nesreč v letošnjem letu je najpogostejši vzrok za pro- njih državah, je napovedal vozilo pod vplivom alkoho- metne nesreče, policija ob Robert Sušanj, vodja sekla, ti pa so do i, oktobra martinovem (od 5. do 12. torja prometne policije na povzročili 49 prometnih nesreč s smrtnim izidom. novembra) izvaja vrsto Generalni policijski upravi, aktivnosti v okviru medre- Poleg skupne akcije bodo Povprečna stopnja alkoho- sorske preventivne akcije policisti posameznih polid- liziranosti povzročitelje smrtnih prometnih nesreč je 1,57 promila. Slovenska pol id ja je sicer v prvih devetih mesecih odredila 295 tisoč preizkusov alkoholizi- nedelje po vsej Sloveniji zgodnjih jutranjih urah. Alkohol ubija • največkrat nedolžne. Podobno aktivni pa bodo tudi v prazničnem decembru. jskih uprav izvajali tudi poostrene nadzore na lokalni ravni; nekatere podnevi, druge zvečer, nekatere pa Polidja bo od danes do tudi pozno ponoči ali Šenčur Kraja na gradbišču Neznani storilec je v noči na ponedeljek z gradbišča vrtca v Šenčurju vzel 170 opažnih plošč, dvanajst zagozd za shranjevanje elementov in drug material v skupni vednosti približno dvajset tisoč evrov. S. Š. i D A T R I S a6 Priloga Gorenjskega glasa urednik: Miha.Nacuč@sioi-wet Martinovanje ni čaščenje sv. Martina, je splošno pirovanje. Kdo se pa ob vseh goseh in drugih mesenih jedeh, ki jih v tem času na martinovanjih zaužijemo, in ob vsem vinu, ki ga popijemo, sploh še spomni na Martinov plašč in njegovo visoko simboliko? eni Martinov Miha Naguč pojedinah, ki so jih prirejali, največ ("tajkuni"); darovanje skrinji In se vprašaš, ali si potrošniške apedte in več .......................... dâ bi proslavili dobro (ali sla- je povsem neposlovno, ne- i bil sv. Martin ve- bo) letino. Ti običaji so bili profitno, s poslovnega \idika sel, ko bi priSel (in so še) med ljudstvom noro ravnanje. Lažje dajo ti- Ja, paja... pripravljen polovico od tega darovati za dobre namene? prihranili? Potem bi lahko tudi več darovali. Morda nas bo dogajanje samo prisililo v spet kaj naokrog in zelo trdoživi; ko je Cerkev vi- sti, ki imajo malo ali nič. Če Darovati vse ali polovico je to, časi največjega obilja so videl kako ga Slo- dela, da jih ne bo mogta od- bi imel zelo velik plašč, bi ga seveda pretirano. )e pa zato mimo. na to kažeta tako vend častimo? So- praviti, jih je priredila za svo- pravzaprav marsikdo žrtvoval veliko ljudi, ki so pripravlje- okoljska kot finančna kriza. deČ po Številu njemu posve- jo rabo in jim za patrona počenih cerkva, bi naáe dežele stavila sv. Martina, ki je gone bile le dolina šentflorian- dovai ravno v tem časti polovko in ga dal zmrzujoče-mu. Še več: v omarah imamo ni in dejansko darujejo ne- Skrajni čas je torej za spre- kai in to še večbral ponovijo. membo potrošniških in ska ampak tudi šmartinska. polno starih in odsluženih ali Tudi sam sem kdaj že kaj okoljsko potratnih vrednot. Sv. Martin {316-397), ki je novih in nerabljenih plaščev, malega dal, a priznati mo- V tej luči se lahko tudi Mar- Niko Kuret je v vseh sioven- dejansko živel, pa ni bil ne ki bi jih morda z veseljem ram. da sem več malih in ve- tinov stari z^od pokaže kot skih deželah (vključno z za- požeruh ne pijanec NdS3)ro- dali, če bi jih prišel kdo iskat likih darov od dobrih ljudi znova aimialen. Ko pridemo mejskimi) naštel kar 121 tno: bil je izjemni posamez- A ne gre za to, Martinoi^a prejel. To me navdaja z za- v svojih spoznanjih tako da- Martinovih cerkva! Ce bi ta nik, ki je iz vojaka postal plašča ne smemo jemati do- upanjem in 2 željo, da bi leč, pa si zasluzirrio, da vse naš veliki zavetnik poleg Škof. Osrednje dejanje njego- besedno, ampak kot metafo- tudi sam več dal. Sicer pa ne skupaj zalijemo, v primerni tega videl, koliko vina popije- vega življenja je bilo darova- ro, kot prispodobo tistega, kar šteje le darovanje, mogoče je družbi kaj pojemo in popijemo in gosi (in drugih mese- nje plaSČa. V knjigah o svet« imaš: stanovanje^ hišo, avto, bolj realno odrekanje. Kako mo. Čas je torej za Martino- nih jedi) pojemo, bi bil naj- nikih beremo, kako se je zgo- njivo, vino v kleti in dobrote v bi bilo, ko bi zmanjšali svoje vo gostijo... brž zgrožen. Globoko pa bi dilo. Častnik Martin je neke- se razžalostil, ko bi videl, ga hudo mrzlega večera jahal kako malo jih Še posnema v tabor svoje enote v Amien- njegov zgled darovanja pol- su, severno od Pariza. Pri ovice lastnega plašča nežna- mestnih vratih ga je ogovoril nemu revežu! slabo oblečen berač in ga Gosi in vino z Martinom prosil za dar. Martin ni imel pravzaprav nimajo dosti pri sebi ne hrane ne denarja M G'rtlttOVC^U skupnega. V obojem vidimo in ni vedel, kaj naj mu da. • v v le, lôio si je Cerkev priredila Potem pa se je domislil: vzd plUSCU yiC stare poganske običaje. Naši je svoj široki častniški plašč, . . davni predniki se kar niso ga z mečem přeřezal na dvo- SJŤICJŤIO JCmClti mogli načuditi vsakojesen- je in dai polovico beraču, da J* I J skemu dogajanju v vinskih bi se ta vsaj malo ogrel To je (X0u&S&(Xy\0f kleteh, v katerem se sok iz bilo njegovo nadvse Človeško , , stisnjenega grozdja po dolo- dejanje, v katerem ni nič ču- ampak kot Čenem Času kar sam od sebe dežnega. Čudež se je zgodil v ^ J spremerti v opojno vino. To naslednji noâ, ko je Martin fnetOjOrO, kot je bil za njih pravi čudež, po- nenadoma zagledal Kristusa. , J , doben tistemu» ko je Kristus ta pa je bil oblečen prav v po- prispodobo na svatbi v Kani galilejski lovico njegovega plašča! In je vodo spremenil v vino. Jezu- slišal, kako je rekel angelom tistega, sovo dejanje je bilo seveda "Martin, ki je šele na poti h . , ^ dejanski čudež, sprememba krstu, me je oblekel v ta kav IfTiaSl vinskega mošta v vino pa je plašč." Martin, ki še ni bil , J . y čisto navaden kemični pro- kristjan, je, ne da bi vedel, stanovanje, niso, ces, W ga zna danes razložiti ravnal ravno tako, kot piše v vsak študent kemije. Nekate- avto, njivo, vino n "vinarji" pa gredo še korak evangeliju: "Resnično, povem vamr Kar koli ste storili . . J J naprej: iz vode s kemičnimi enemu od teh mojih naj- V kleti in dobrote dodatw naredijo umetno manjšihbratov, ste meni sto- , , vino in ga naivnežem proda- rili." (Mt 2340) V SKTIHJI ... In se jajo za pravega. Podobno je z izpostavljati danes Marti- j, , gosmi. Te naj bi Martina s nov «gled je nekoliko "odšte- vprasas, ah si svojim gaganjem izdale, ko kano". Naj začnem kar pri , P se je skril mednje pred tisti- sebi in se vprašam, ali bi bil pripravljen mi, ki so mu hoteli sporočiti pripravljen za bo^i Ion daro- novico, da je izbran za škofe, vati neznanemu človeku ali polovico od tega To seveda ni dejanje, zaradi za meni neznane namene J , katerega bi morali vsako je- polovico svojega preraože- darOVatl za sen v Martinovem času upn- nja? Ne bi, priznam. Tega dobre namene? zoriti nad njimi pravi masa- preprosto ne zmoremo. Živi-ker. Gosi in druge pernate in mo v časih, ki so v znamenju kosmate živali so bile že od prisvajanja m ne darwanja. Ja, pa ja ... davnih časov žrtvovane na Najtei^e dajo tisti, ki imajo Sv. Martin reže svoj plašč, mozaik na oltarju ftrne cerkve v Žireh 10 GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 POGOVOR Snovarn Avgusta je umrl ruski pisatelj Aleksander Isajevič Solženicin (1918-2008). Njegov Arhipelag Gulag velja za "delo stoletja". V slovenščino ga je prevedel profesor Samo Savnik, izdala pa založba ZeloLepo v Kranju. Profesor Samo Savnik, književni prevajalec Miha Nacuč Kakšno delo je Sdženidnov Arhipelag (v vašem prevodu 0(očje) Gulag? Nam ga lahko nâjprej na knitko predsta* vite? "Zame je to delo 20. stoletja. Nobeno drugo se ne more primerjati z njim. Po mojem je to delo preprečilo 3. svetovno, atomsko vojno. Omogočilo je razpad Sovjetske zveze, Jugoslavije, osamosvojila se je Slovenija in se brez ene-ga samega strela zdnižila Nemčija. Bil sem užaljen in skoraj sram me je bilo, da so o slovenskem prevodu Harry-ja Potterja za^iali tiušč 2 vse-, mi reklamnimi bobni, o slo-^'ZidYïlC JC venskem prevodu Gulaga pa je menda pisal samo Gorenj- Otočje Gulag sW glas. RusW šahovski vele- , mojster Viktor Korčnoj je de- delo 20. stolena, jal, da so sovjetski oblastnih počeli vsemogoče, da bi Ijud- Nobsno delo jenebraliSolženiona. Solženicin je 1.1970 dobil se ne ynove Nobelovo nagrado za knjlžev- Profesor Samo Savnik» prevajalec Soiženicinovega Otočja Gulag v slovenščino (Kranj 2007] Pisatelja je vojaška obveš- let Ali kot tist^ krojača, ki je mtazu deset tisoč kilometrov zna vse.' Ana Grigoijevna je nost. Ker je predvideval» da bi Čevalna služba aretirala fe- šivanko zabodel v časopis na daleč, jih okužili s sifilisom, to znala. Zna izvabiti solze in pTiyHetJCitl ga v Stockholm pustili, nazaj bniarja 1945 v Vzhodni Pru- steni, v oko oblastnika na sliki jih spridili, nmožili zločince smeh, zna zbuditi napetost in v domovino pa ne, ni šel po siji, ker je v zasebnem pismu in je za to dobi] 10 let - teror. in vse to zvalili na hrbte jeátr- olajšanje. Ana Grigorjevna je Z njim nagrado. Nobelovemu odbo- prijatelju zapisal nekaj ne- To ddo ni fikdja, izmišljija. jev z rdečimi nosovi'. Mene je pisala spomine, napisala pa je m je posial govor, v katerem spodobnih besed o Stalinu, Morda se zdi izmišljija nam, v tej knjigi v prvi vrsti zanimal ljubezenski roman, kakšnih Bil Seyyi UZuUcH je med dru^m zapisal: "Kdor njegovi slabi ruščini in sla- ki • hvala Bc^ • nimamo ta- odziv velikega Človeka in veli- je malo. razglasi nasilje za sv0)0 meto- bem vodenju vojne. Peljali so kih izkušenj. kega umetnika, kar je Čehov In zdai k vprašanju: zakai le , - , --------,---------- .. . . m SKoraj sram do. si mora izbrati laž za na- ga v osrednji zapor SZ na bil, na vse, kar je tam videl, sli- izšel slovenski prevod Otočja čelo. Preprosta odločitev pre- Lubjanko v Moskvi. Na posta- Druga od SdŽenidnovih glav- Šal in doživel Takega dela pri Gulag v slovenščini s skoraj meje bilo, ko so prostega možatega človeka je, ji podzemeljske železnice je nih del so v skwenščinj izšla nas nimamo. Take reči naših četrtstoletno zamudo. Po eni da ne sodeluje pri laži, ne videl množico ljudi, ki so po Že kmalu po njihovih prvih iz* literatov ne zanimajo pa tudi stiani gre verjetno za odpor O slovenskem podpira zlaganlh dejanj. Pisa- tekočih stopnicah prihajali z dajah. Arhipelaga Gulag iz kos jim niso, ker ne obvlada jo do pričevanjsldh del, po drugi J . telji in umetniki imajo na vo- dna proti površju. Vedel je, da prevodu Ha frv/a Ijo Se več: zmago nad lažjo. V bi moral zakiičati. kaj se mu leta 1973 pa s skoraj četrtstoletno zamudo. Kako razložiti boju z lažjo je umetnost zme- je zgodilo, pa mu glas ni hotel to dristvo? Potteria zagnali raj zmagovala, zmeraj zma- iz grla. Čutil je, da nekoč ne imam občutek, da sloven-ga.' Solženicin je bi) torej pre- bo zakričal peščid naključnih skih prevajalcev in založb ni- trušč z vsemi pričan, da se nasilje in resni- ljudi, da bo zakričal 200 in koli ni zanimala tako imeno edina izjema Voranc ničesar, kar je kolikor toliko strani za tisto, kar mi je rekel podobno vsakdanji resnično- znanec, ko sem mu pripove- sti. V takih delih teče voda po doval o delu, ko sem ^ prvič klancu navzgor', da se izrazim slikovito. Morda bi bil prebral. Dejai je: 'Jaz bi se nad tem ne navduševal. Gulag je izšel pri založbi, ki jo gmotno ca izključujeta. Zato je pred več milijonom ljudi. V tem vana pričevanjska književ- Nekatera dela Dostoievske- podpira ameriška CIA. Ti to reklamnimi svoje delo postavil te besede: delu je povedal zamolčano in nost. Leta 1893 je A P. Cehov ga so večkrat prevedena, tudi nič ne pove?' Vendar je v taki . J , V tej knjigi niso izmišljeni prikrivano resnico o zaporih, iVi^al svoje najobsežnejše delo kratki roman Igrok (Igralec, obliki kot pri CIA-i izšel Gu- bobni, nití dogodki niti imena ljudi. taboriščih in nasilju, o tem, da Otok Sahalin. 2e kmalu po Srečkar. Srečelovec), ki ga je lag tudi v Rusiji- Pisatelju so je bilo stalno zaprto približno izidu je izšlo v nemškem in Dostojevski napisal skupaj s za to delo 1.1990 podelili ni- 10 odstotkov prebivalstva (od francoskem prevodu, v slo- svojo drugo ženo, stenografi- sko državno nagrado, ki pa je J5 do 20 milijonov ljudi), da je venskem pa prvič po iiz letih njo Ano Grigorjevno, nobe- ni sprejeL" Šlo skoraj izključno za nedoiž- v mojem prevodu. Medtem den pa se ni lotil njenih spo- ^ . , imen ne navajam, je to le ne ljudi, ki so jih zaprli na so v več prevodih in ponatisih minov na moža in njimo V podnaslovu Arhipelaga Gulaša pa je zato, ker đoveški spomin ni podl^ tako nesmiselnih ob- izšla njegova prozna in dram- skupno ži\i)enje. Tudi to delo Gulag piše, da je lo "poskus O slovenskem prevodu Ljudje in dogodki so poimenovani s pravimi imeni. Če gre samo za začetnice, gre samo iz osebnih vzrokov. Če menda ohranil njihovih imen - ven- tožb kot npr. Irino Tuânsko, skadela. Čehov je odšel na ta sem pivi prevedel, in to več dar je bilo vse natanko tako.' ki so jo aretirali, ko je šla iz kaznjenski otok In spoznal, kot osemdeset let po njego- , Solženidna so izgnali iz dO' cerkve in jo obtožili, 'da je mo- 'da smo v ječah uničili na mi- vem nastanku. Naslov sem pisal samo movine dobra tri leta potem, liJa za Stalinovo smrt' (kdo je lijone ljudi, uničili smo jih za mu dal: Življenje z genijem. Gorenjski glas. " h. febmaiia 1974. umetniškega raziskovanja". Česa? "Gre za poskus raziskova» nja terorja, teroristov in tero- ko je dobil Nobelovo nagrado, slišal to molitev?!) Obtožili so prazen nič, brez preudarka, Je delo nadarjeno? L N. Toi- rizirancev. Solženicin se je jo terorja in je za to dobila 25 barbarsko, ljudi smo gnali po stoj je rekel: 'Kdor zna ljubiti, opiral na lastna doživela in na t « POGOVOR Snovanja 227 prič. Teroriziranci so imeli dostikrat već srca kot te- Pri pouku marksizma so nas zato, ker ni na voljo uradnega moramo ljudje potegniti sku- Katera Solženidnova dela bi v prejšnjih časih učili: če bi podatka.) Avgusta 1018, le ne- paj, da preživimo/ Ko sem bib treba še prevesti v sloven- "V Otoguje roristi. Pri Ugli^ so med voj- Lenin Se živel, bi do vsega kaj dni pred atentatom F. Ka- prevajal knjigo Vasilija Pe- šdno? Tudi O^e v celoti? Solžcviicivi izpovedal zamolčano no nemška letala napadla ko- lega ne prišlo... Solženidnpa planove na Lenina, je Lenin v skova o živih mamutih' Pre- "Drugih S olženidnovih del lono zapornikov. Stražarji so jasno pokaže, da ni bil Lenin brzojavki penzenskemu gu- živeti v tajgi> ki bo izšla te ne poznam. Za najobsežnejše razbežali, zaporniki so pa nič boljši od Stalina oziroma bemijskemu izvršnemu ko- dni, sem nenehoma mislil še delo velja menda 'Krasnoe polegli in po napadu počaka- da je surovost sistema, ki sta miteju pisal: 'Sumljive (ne na te besede. Pomagati dru- koieso' (Rdeče kolo, Rdeči va« li, da so se stražarji vrnili. ga udejanjala, že v njegovem krive, temveč suiîiljive) jetre- gemu, in to brez vsiljevanja, liar). Ne vem, ali je to samo- Zaprti knjigovodja je moral bistvu in se je izkazovala že v ba pozapreti v koncentracij- je tam nekaj samoumevne- stojno delo ali zbirka. Cdotnj ^^ DVikvivatlO taboriščniški podružnici njegovih začetkih? Kakšni sko taborišče zunaj mesta.' ga. Gulag ima 1800 strani Tudi -T v taboriščniški podružnici njegovih začetkih? Kakšni sko taborišče zunaj mesta.' opraviti inventuro. Stražar je ljudje so bili pravzaprav ti Po Leninovi smrti je Stalin Gulag ima 1800 strani Tudi V času panslavizma smo pisanj sam je menil, da je že napregel konja in ga odpdfaJ. boljševiki? hodil tako, da je stopal v nje- se čutili majhne, šibke in na me ji znosnega, da ga uteg- resnico o Ko je knjigovodja delo opra- "Koncentracijska taborišča gove stopinje (glej Otočje Gu- same. Josip Jurčič si je v be- ne Še kak dragulj pokvariti- 7nY\(\r\\\ cn nactïïla na î^nÎriAvr» lao nrtolavti ^arln Avrnt*» in Ipínírn 7anÍ«al n^Uai ^am ^m cp nHlnfll Whnr ± ' vil, je videl, da se ga je stražar v SZ so nastala na Leninovo lag, poglavji Žarki Avrore in ležnico zapisal nekaj takega Sam sem se odločil za izbor, medtem napil in odvrgel pu- pobudo. L 1921. tri leta pred Otočje vznikne iz morja). kot 'Naša sreča je že v tem, ker sem opazil očiten razlo- tClhoriŠČíH IH ško. Pijanega stražarja in pu- njegovo smrtjo, so delovala že Ohranila se je bfzoja^fct, ska- da Rusija sploh obstaja.' Dru- ček med tem, kâr je pisal na ško je naložil na voz, pobral s polno paro. Že v prvih me- tero je Lenin ukazal, naj gi so nad Rusijo vihali noso- podlagi lastnih spominov in H,aSÍlÍVi O tCYH in preštel vse naboje in se sedh po Oktobrski revoluciji ustrelijo carja Nikolaja II. in ve - zdela se jim je preveč za- doživetij in kar je pisal na J ' ' skupaj z njim vrnil v Qboriš- je Lenin zahteval 'najbolj od- njegovo družino. Eden tistih, ostala, tuja in nesvobodna, podlagi pisnih virov." če, da bi bedaka ne ustrelili. ločne drakonske ukrepe za ki so streljali, se spominja, da tlačansrvo je na primer od- Morda me je najbolj pre- vzpostavljanje discipline'. So so krogle odietavale od hčer- pravila šele 1.1861." tresla zgodba sovjetskega toi- drakonski ukrepi mogo6 stojanca. Tolstojand so zavra- brez zapora? Decembra 1917 čali orožje in ubijanje ljudi. V je predlagal kazni take vrste: ke Anastazije, ker je imda v obleki všite diamante." Vidi Solženidn v komunizmu le slabo? Se nečloveški Imate do Rusije, Rusov in ru* ske kulture kako posebno afi-nîtelo? "V kritičnih trenutkih ie to daje bilo stalno zaprto približno lo začetku vojne I 1941 so ga 'Zaplembo celotnega premo- Boljševiki so bili, kakršni so način udejanjanja te nad^^e velik riarod, ki zna stisniti odstOtkoV mobilizirali in poslali na alga- ženja ... zapor v ječi, pošilja* bili, a s svojim prevralom nistansko mejo. Ob prvi pri- nje na &onto in prisilna dela uspeti ne bi mogli, Če jim zobe. Ko je bil Napoleon 1. 1812 pred Moskvo, je car ložnosti je odvrgel puško in za vse, tó bi se pregrešili zo- pobegnil Čez mejo. Upal je, per veljavni zakon' Kaže, da dnigj ne bi sledili, jih pndpi- rali» z njimi "kolaborirali"? Človeške utopije lahko pono vi? "Solženidnnegovorioko- Aleksander 1. čutil, da lahko munizmu na splošno kot o Rusijo reŠi samo Kutuzov in da ga bodo poslali v versko se je vodilna misel Otočja - Kakšen narod so pravzaprav ideji ali ideologiji. Teoretizi> ga je postavil za vrhovnega strpno Indijo, toda Afgani- prisilno delo - porodila že v ti Rusi, v časih panslavizma ranje ga ni zanimalo, vedno poveljnika, čeprav ga ni ma- govori le o komunistih kot o ral in bi ga najraje utopil v žli- stand so ga ukJenili in vrgli v prvem pooktobrskem dnevu. naši veliki bra^? ječo. Po končani vojni so ga Že tedaj je izračunal in nas vmUi v Sovjetsko zvezo. Sod- pomiril, da bo uničenje taborišča v Dachauu, je po- zaslepljendh, ki nočejo vide- 1. 194I/ ko so bili pred Mo- prebivalstva (od 25 do 20 milijonov alistična domovina ga je po- manjšine izkoriščevalcev, Id hvalil samo dva naroda Ko se je moj oče vrnil iz dobrih ali slabih ljudeh, kot o d vode. Enako je storil Stalin liij/ii ] An ip rvTÍÍřa v nafhaini ii» ncv ta «1 pni iř»nri>i W no^fnrt vídf»- 1. ici/ii. Vn «o hili nrpH Mn- J J skoraj izključno ti,karjevsemnaočeh,tudio skvo Nemd. Za poveljnika slala v sibirsko taborišče. Med ga bo izpeljala včerajšnja Ruse in Špance. Ko sem bil komunistih kot ljudeh odpr- moskovske obrambe je posta- kopanjem ilovice je začelo večina najemnih sužnjev raz- sam v Rusiji, sem čutil velik tih oči, odprte glave in odpr- vil pcraejše^ marala 2uko- ^^ nCClolŽHe snežiti. Zaporniki so odšli v meroma lahko in bo terjalo razloček med evropskimi tega srca. Kaj luvedem odlo- va, ki je pri Halhin Golu v ^ zavetje, tolstojanec pa se je manj krvi'. {Po predvideva- Rusi in Sibird. Cehov je v re- mek iz dela (str. 191 in 192): Mongoliji z nmožično upora- naslonil na lopato in se zastr- njih Emigrantskega profesor- portaži o Stbirdh zapisal: 'To 'Gre za tiste ljudi, za katere je bo tankov in letal tako nažgal mel v dal javo, v kateri so se vr- ja statistike Kurganova nas je niso ljudje, to je Čisto zlato.' bilo komunistično prepriča» tinČile snežinke. Sneg mu je to 'razmeroma lahko' notra- V poletnih večerih sem sedel nje nekaj osebnega in intim- niso dotikali SZ. (Boji pri padal na glavo, ramena, roke, njeuničevanjeodzačeticaok- v parku pred Študentskim nega in ne beseda, ki so jo Halhin Golu v Mongoliji kot da bi bil kip. Pomislil tobrske revoludje do 1.1959 domom v Moskvi in kramljal imeli vedno na jeziku. Taki med Japond na eni strani in sem, kaj neki se je zgaiulo v stalo ... 66 (z besedo: šestin- z domačini. Sibirski inženir ljudje na prostosti niso tmeli Rusi in Mongoli na drugi so ngsmiSelniH srcu tega človeka, ki je bil kaz- šestdeset) milijonov ljudi. Za mi je razloček takole pojas« pomembnih položajev, v ta- trajali od 28. maja 1939 do 15. novan zato - kerni hotel ubi- to številko ne moremo dati nil: 'Pri nas v Sibiriji je riara- boriščihsobiliravadnidelav- septembra 1939. Odločilna nhtn^h " ljudi, ki so irzi,: " Jih zaprli na podlagi ati." roke v ogenj, navajamo jo va tako trda in neizprosna, da d ... Boris Mihajiovič Vino- bitka je bila 20. avgusta. Ja- gradov, s katerim sem bil pond so izgubili od 52 do 53 skupaj zaprt, je bil v rriladih tisoč ljudi, Rusi in Mongoli letih strojih, po delavski uni- pa 9S24 ljudi.) Žukov je bil verzi in fakulteti je postal in- edini, ki si je pred Stalinom ženir za nizke gradnje, bil je upal udariti po mizi in dvig- dober inženir. V šaraški je niti gias." opravljal zahtevne gazodina- mične meritve pri turbinskem reaktivnem motorju. Leta 1941 je pristal, da posta- Ste v Rusijo tudi kdaj potovali in tam živdi? "V Moskvi sem krajši čas ne partijski organizator. V študiral ruski jezik in rusko usodnih oktobrskih dneh 1. književnost s štipendijo ru- 1941 (16. in 17. oktobra, ko so ske vlade. Imel sem srečo in bili Nemd pred Moskvo in so Čast, da je bil moj profesor že zasedli nekatere najbolj vnuk pisatelja L N. Tolstoja, oddaljene tramvajske postaje) Imel je lep glas, zato so bila je hotel dobiti navodila, kaj nj^ova predavanja koncerti, storiti. Telefoniral je oa vse pred katerimi se skrijejo vsi konce in kraje, toda telefoni poklicni in nepoklicni pevd. so molčali, hodil je po uradih Nihče si ru nič pisal in vsi in ugotovil, da ni bi3o nikjer smo si vse zapomnili. Kot žive duše, vse je odneslo, kot profesor sem ga poskušal poda bi jih pobral piš. Vsi uradi snemati." so bili prazni Kaže, da na višje urade ni šel. Vrnil se je k Več vaših prevodov je v zasvojim in rekd: 'Tovariši! Vsi dnjih letih izšlo pri kranjski voditelji so pobegnili- Toda - založbi ZdoLepo? S kom pri mi smo komunisti, branili se njej sodelujete? Imate do bomo sami!' In so se branili. Kranja tudi sicer kak pose- Toda za besede 'vsi so pob»- ben odnos? Tlili', so tisti, ki so pobunili, "Pri založbi sodelujem z nj^, ki ni pobegnil, za osem njenim urednikom Milanom let zaprli (za 'protisovjetsko Nardinom. V Kranju živiU agitadjo'). Bil je tih delavec, brat in sin z družinama." požrtvovalen prijatelj in samo v intimnem pogovoru je pri- Spoštovani profesor, naj- znal, da je veroval, da veruje hvala za ta pogcmr in in bo veroval. S tem se ni po- ^ posredovanje niske kultu- Slovenska Izdala Otočja Culag» ilustracija Matjaž Poklukar, Kranj 2007 stavljal." re v Slovenijo "via Kranj". 12 GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 POGOVOR Snovanja Nejč Slaparje eden tistih kranjskih umetnikov, ki ga poznajo vsi. Ljubitelji likovne umetnosti ne le po sivobradi pojavi, ampak tudi po njegovih delih, na primer črno-belih geometrijah, ki se v optični prevari obarvajo. Srečaš ga zvečer na odprtju razstave, uro zatem na glasbenem koncertu, naslednji dan na toplem soncu na Pungertu. Nejč Slapar, slikar in harmonikar Igor Kavčič bovi, ki je bila dobra hairao- ............................................nikaiica in pedagc^inja. Ve- ekam prazna se liko me je naučila, pa sem mi zdi hiša, kot želel v tej smeri tudi nadalje- bi se kam selili? vati. Po pogovoru z očetom. "Saj se selim, ki je v tistih Časih videl več A ne daleč. Niti priložnosti v pravu, medici- kilometer ni od tukai." nI, tehniki, tudi gradbeniš tvu, sem se premislil. Za Kakšen je danes iz Stražiáča v StražiSče. Kot slednje sem se odločil tudi da se ne morete loćiri od odnos veČine Okolla. v katerem ste tako zato, ker je na gradbeno šel sošolec Miha Golob iz Kam- ustvarjalno kot drugače pre« nika. s katerim sva bila kot Uudi do živeli vedno svojega življe- "rit In hlače". Naredil sem umetnosti? nja ... dva letnika, potem pa sem šel Odrojstva semStražišan. kar v službo na Projektivno Kakih petnajst let sem živel v podjetje v Kranju, kjer sem * Nc^pr^ te blokih na Planini, drugače večinoma risal načrte..." pa vseskozi v StražišČu. Moja vprašajo: "A key prva pot za daJj časa od doma Niste se odločili niti za kate- je bila sicer že v petdesetih rega od študijev v povezavi dčlaš ? Pa tudi letlH, ko sem pn tnna j stih Sel z likovnost jo ...Vosnovno- NejčSlapar.slikarJn n j egova hami0nlka,n0vembra2008;Fot'':Cor,zdK^i ^ v internat v Kamnik. Tam šolskih letih ste namreč kaj pvodaš?" laz sem v zavodu za usposablja- imeli nekaj odličnih profe- se po prvi službi nikoli več muziko. Pridružil sem se an- sem zaslužil več kot oče, ki je nje invalidne mladine, kot se pa jim vmem z le imenoval takrat, obiskoval sorjev. ^'SevStražiščumeieučU nisem ukvarjal z njim. Mi je sambiu Radia Tržič, v kale- vsak dan hodil v siiižbo." pa znanje, ki sem ga pridobil rem so ob meni igrali tudi še dva višja razreda osnovne slikar Milan Batista» v Kam- na fakulteti, kasneje precej Andy Amol, Marjan Ogrin. Kako. da ste se potem odlo- VpraSat^em: soie, leta 1964 pa sem tudi niku pa prav tako znana sli koristilo pri mojem slikar- nekaj tudi Lado JakŠa... čili za delo grafičnega obli- končal gimnazijo. Potem karja Ferdo Mayer in Aladin skem razvoju, od opisne geo- Igrali smo na vesebcah, za- kovalca v Gorenjskem bsku? "ÍGdíy ste pa vi sem §el Jtudiiat gradbeniš- Lanc. Rad sem risal in slikal, metrije. prostorske predsta- bavah, plesih, modnih revi- "Izvedel sem. da v Gorenj- tvo, čeprav sem najprej mis- ampak ko se je bilo treba od- ve, senčenja do potrebne teh- jah, na Gorenjskem sejmu, skem tisku ustanaWjajo nov zadnjo sliko lîl. da bi se ukvarjal z ^sbo. lodtí, sem se odločil, kot sem nične natančnosti. Končal sem namreč nižjo se. Z gradbeništvom sem Sem se pa v tistem obdo- V Tržiču so bili zloglasni plesi v tako imenovani "sokoini- oblikovalski oddelek. V sedemdesetih letih so namreč kupili?" glasbeno Solo pri prof. Golo- prekinil ekspresno hitro, saj bju začel resneje ukvarjati z d". Zaslužek je bil dober, saj menjali tehnologijo tiskanja. USB 120 RAČUNALNIK IN JAZ RoBEirrGušnN Leta nazaj so računalniki Vhódjt univenalen in nanj žj^noiýt ^MnÛHàé niidije (žu- HUrosti vmtínika USB paja z voíSa. Vozišča brez hst- imdi na zadnji strani ceh vrsto lahko priključimo hiterokoli nanji trdi disi:^. Običajrv? preko so med 1,5 m 12 MB na sekun- negfi vira napajanja nimoČpri- prikljuâxn', kamor sU priključili komponento strojne opreme, pri VSB vhodov pretakamo na ali iz do (Mbps), novejša različica k^učiti na vozl^, Če porabi več monitor, ti^calnik. pa mifto in tem pa se oprema in računalnik računalnika podatke. Kerjedáo- USB2 pa zmore delovati s hi- kot 100 mA toka. Tretíi tip so Hpkovnico, kihko pa seveda tudi medsebojno "zmenita", kako varûe USB voďíi hitro, je prenos trostío 480 Mbps. mprave ali anáeško i» druge zunanje naprave raču- zagotoiňti pravilno delovanje, podatkov hitr^H kol pri drugih Ločimo fri tipe USB kompo- je naprava, združljiva z USB, nalnika. Ti prikljuâci oziroma USB vhodi so veČ ali manj že vrstah vhodov. Zaradi lažjega neyú. Prva jt gostite^' ali an^- ki je priključena na to vodilo, whodi so bili iste barve, sicer pa skoraj povs^ zamenjali ostale prikupljanja in odklapljanja iko "host poznan tudi pod Naprtsve so lohko tudi vozliča, različni po obl iki. Nekateri so vrste priključkov m tako imajo imajo pogpsto računalniki USB imenorn izvorno voz iifife, k i je USB-monitor, na primer, lahko bi^i okrogli, drugi pravokotni, računalniki, v veliko primerih, vhode kar na čdni strani. integriran na osnovno pl^Čo cdi ima Še vtiče za priklop mîâce in nekateri pa so imeli še konusno že skoraj samo USB vhode. Na- K nj^ovi priljubljenosti pri- nameščen kot kartica v mčunal- tipkovnice. V tem primeru je obliko. Ker seje dalo v vhod, z nje priklopimo vse. od tipkovnice speva preprostost uporabe. No- niku. Nadzira ves promet na vo- monitor tudi vozlišče. tnalo truda, prik^učiti tudi na- in m^Ske, pa vse do tiskalnika in prave z manjše porabo električ- dil u in je hkrati tud i vozlišče. Zadnja stran računalnika je počen prMuček, so proizvajala fotoaparata. nt moči Sř lahko napajajo kar Drugi tip je vozUHe ali an^^ko včasih videti kar precg kompli- računalnikov začeli vhode in USB pomeni univerzalno se- iz te^ vodila in ne potrebujt^o "hub", ki omogoča točko priklo- drano, saj poleg mnogih vhodov priključke barvno označevati, rijsko vodilo ali an^eško "Uni- íasřwega napajanja z električno pa ali vtič za priklop naprav na vsebuje še reže za hlajenje práco Tako je na primer vhod za tip- versai Serial Bus". Je večnamen- energijo. Operacijski sistem ra- vodilo. Vozlišča so odgovorna za ventilatorja, pa priključek za kovnico zelen, prav tako pa jc à» vodilo, namenjeno prik^učku čunalnika sam poskrbi za mzío- odkrivanje naprav, ki so prik^u- računabiiSko cmrt^c in inter- zden tudi prik^uček tipkovrxke, različrUh zunanjih strojnih na- gpnje ustreznega gonilnika za čene ali odklopljene, in omogo- nd. Da se pri vsem tem lažje \ňj(Áičast je priključek za miSko prav na računalnik. Naenkrat pravilno ddovar^e naprave, ko Čajo upravljanje z električno znajderr\o, je še kako koristno, in moder za monitor. Tako je lahko prik^uámo do 127 nebrav, le-to prikljuàmo na raáinaln^. mo^o za te naprave. So napisa- da so vsi vhodi enotni in s pri- bila možnost napačnega pri- Najbdj p<^xto v pral^ srečamo Prenos podatkov pri USB vo- na iz vodila ali pa imajo lasten klapljanjem nimamo težav. k^učka že bistveno manjša. Bo- na USB prik^učkih di^talne fo- dilih poteka po štirižUnem ka- zunanji wr napajanja. Voz/«& ^ USB je zdo uporaben način, & jazen po napačni povezavi pa toaparate in kamere, pa USB blu (ozemljitev, napajanje +j z lastnim virom napajanja se naj bo naše obvladovanje raču-povsem odpade pri USB vhodu, spominske k^uâce, tiskalnike m V in parica za prenos poda- lahko spcji z vozličem, ki se na- nalnika 6m bdj enostavno. GOI^NÍSKI GLAS petek, 7. novembra ioo8 POGOVOR Snovanj prešli so na tako imenovani Vaša želja po pridobivanju tudi mene. Kasneje sem sko- se, ko je sosed prišel iz služ- To niso bili navadni kozold, "Xíjfeo SttlO ofset tísk in so potrebovali novih znanj ni nikoli usah- zi geometrijske zakonitosti be» smo morali vse skupaj ampak sem jih oblikoval na nove grafične obHkovake. niia ... Čutil sem, da bo to prava stvar zame, ne glede na to, da nisem imel fomialne izobra- Mogoče je to posledica in raziskoval predvsem odnos med Čmo in belo. Ob interfe- umakniti z dvorišča, potem pa znova in znova. Prvič smo drugačen, samosvoj način. IzddaJ sem već kot Štirideset tematske vzgoje. V Zavodu rend valovanj med čmo, ki poskusili na cerkvi sv. Vol- slik kozolcev." 2â usposablianje invalidne sploh ni barva, in belo, ki so benka v Poljanski dolini, po- plačali 100 tisoč takratnih lir in s zbe za to. Pokazalo se je. da mladine so bili v drugi po- vse barve, praktično nastane tem pa smo se odločili kai za Imate ta čas v mislih kak* f^ffl za VOl UrC sem imel pnv, saj sem v Go- lovid petdesetih let še vedno tudi barva. Vendar ta barva ni Benetke, kamor smo že hodi- šen nov dkd slik? * kupili stolp na kaj časa obljubljam ponovni MarkoVCm trm eteH K9r riAkai iH^i c^ mi if O renjskem tisku ostal dvain- predvsem invalidi zaradi po- barva ampak optična prevara, 11 na grafični bienále, včasih dvajset let. Delo je bilo precej sledic vojne, nekaj pa nas je ki nastane zaradi sovpadanja zahtevno, a tudi kreativno. V bilo tudi zaradi bolezni, kot dveh različnih valovanj." grafično pripravo namreč jaz zaradi otroške paralize. V pa tako rekoč le na kavo. Dali smo balo na fička in smo Hi. "Trenutno zaradi selitve ne delam veliko, si pa že ne- Ha meji ni bilo nobenega start Kar nekaj idej se mi (e sodi cela veriga različnih po- intenutu so nas namreč na» Pridružili ste se tudi skupi« problema, prav tako ne do vmes porodilo in jih moram y Bcnctícah stopkov in operadj. Od ideje učili, da se moramo vedno ni West-East, v kateri ste se Benetk. Tam pa je bila potem vsaj nekaj realizirati. No, ne- în prve risbe do koledarja ali navzven postavljati kot oseb- s kolegi posvečali predvsem škatlice za zdravila se zgodi nost in ne kot ljudje, ki smo vizualni poeziji... največja težava najti nekoga, ki bi nam dovolil obesiti našo kai časa mi zadnje tri leta Medtem icO SCm vzame predsedovan e Likov- "Zbrali smo se olaog pes- abecedo s stolpa. Celo dopol- nemu društvu Kranj in pred- ^nodili Iř^ Braririí^ 7aerrtri/nîlra /^n» etnrt Îcl^alî IrA»nn^temHirt i_redm nrinnvli^nÍii rtTcf-ii/ xi ^ X J marsikaj. Ob službi sem vse- zaradi invalidnosti tako ali skozi z različnimi skupina- drugače hendikepirani. Pri- nika Francija Zagoričnika. dne smo iskali kompetentno vsem pripravljanju razstav v mi igral gostom v hotelih na dobili smo neko samozavest. Videl je nekaj mojih stvari, ki osebo, pošiljali so nas "od Mali galeriji." Šmarjetni gori, v Preddvoru da lahko kljub temu, da smo sem jih pripravil s pesnikom Pondja do Pilata", na koncu '.M ob dveh, tieh zjutraj sem invalidi, naredimo in doseže- Francetom Pibemikom, zde- pa seje izkazal za edini pro- Pa muzika je spet aktualna... ^ivko Klodnik fotografiral, sta prihajaj domov, ob Šestih pa mo marsikaj, že v službo v Tisk. To je bilo le so se mu dobre ... Do tega blem izpad dohodka, Id bi ga "Kakih deset let sem pov- res buino obdobje." umetniškega gibanja je prišlo imeli z ustavitvijo dvigala v sem prenehal z igranjem. Je Frunci Delo v oblikovalskem tea- Torej m ta intematska leta povsem spontano, pripravili času, ko bi mi izobesili naSe biio vsega preveč. Potem gledate v pozitivni luâ.^ "Vsekakor. Včasih se spra- dj. Ljudje so nas opazovali z tisoč takratnih lir in s tem za prtjih razstav, sam, potem smo več razstav in nekaj ak- blago. Tako smo plačali 100 sem počasi spet začel, na od- ZUSOriČnik Z ril I iiiH»P cn rsoc ni^a^At/aU 7 Hc/v* t^VratniVi lir in c tpm 7q nrhîÎK růTct^u 00m nM^rr* O mu vas je kasneje spodbu- šujem, ali sem v vseh tistih zanimanjem, niso pa vedeli, pol ure kupili stolp. Medtem skupaj z violončelistom Di- Hfi^ yid StolvU dilo tudi k vašemu samo« letih v internatu pridobil ali ali naj nas sprejmejo. Naj tu- ko sem jaz spodaj fotografi- nom Gojom, zraverï je prišel ^ V giobmo odvila stojnému likovnemu izgubil, pa vedno ugotovim, kaj omenim samo našo naj- ral, sta Živko Kladnik in Še Matjaž Minatti, s katerim ustvarjanju, začeli ste raz- da sem v glavnem pridobil, bolj odmevno akdjo, ko smo Frand Zagoričnik z line na sva svoj čas marsikakšen stavljati... "Ko sem že bil v Tisku, se čajno žisdjenje, nikoli nisem Ko sem se vrrîil nazaj v obi- leta 1976 s cerkvenega stolpa stolpu v globino odvila in večer na Pungertu podaljša- cjjujtÍříl Sá ÝivliAnid niVrtlï niciam na KíarVnví^m trmi v spUStila 64 metTOV blaga Z lâ do jutia. VČasih SOdeluje ^ * mi je ponudila priložnost za dodatno likovno izobraževa- imel nobenih problemov s komunikadio, nisem se čutil na Markovem trgu v Benetkah izobesili našo Abecedo. " našo abecedo. Turisti so nas z zanimanjem opazovali in nar Aligator... Super glasba nje, pa sem se izredno vpi- zaposta^jenega. " sal na likovno smer na Pedagoški fakuiteti v Ljubljani. Vrniva se v vaš likovni Kakšen je bil vaš umetniški vse skupaj ibtc^raňrali. Akd- poseg v Benetke? jo smo kasneje ponovili v Pi- še Peto z vokalom, pa bo^ metVOV bluSU Z n^r Alioatnr Siir^r ^lûchi O našo abecedo. " za sprostitev. Igramo tudi po domovih za ostarele in mo- "Dobil sem idejo o ogrom- ranu. na Trsatu nad Reko ..." ram reči, da so nad našimi Ni ml Šlo toliko za dokonča- letih ni abecedi. V Bombažni pre- koncerti prav navdušeni- Ig- nje študija, kot za nova zna- jem umetniškem izrazu dilnid Tržič smo prosili za ]e bilo to predvsem obdobje ramo glasbo iz časa, ko so nja s p>odročja likovne umet* precej ukvarjali z različnimi rj^^' navite na bale, in dobi- vaŠ^a ustvarjanja, ki ste ga bili še mladi, italijanske kan-nosti. Sem mnenja, da no> geometrijskimi oblikami, li 64 metrov blaga. Naj samo podrejali skupini West- cone, naše zabavne melodi- bena Šola ne more narediti posvečali nekje na umetniško delo do- East, ali ste ob tem delali je, ljudske... Zadnjič smo ig- umetnika, da pa ti številna optičnim uiinkom, ki jib damo tudi ime podjetja, je tudi povsem svoje stvari? rali v Dolenjskih Toplicah, znanja, da to lahko posta- gledalcu vzbujajo vaša dela. bila edina njihova Želja. Dela- neš. Izobraževanja ni nikoli Geometrijski konstnJd dovolj, vedno ti lahko ne- vízem mi je bil vselej zelo bli U smo na dvorišču pri meni doma v StražiŠču. Izdelal "Pravzaprav sploh nismo pa sem spremljal tudi oper- bili podrejeni drug drugemu, nega pevca Marka Finka. Na Dekli smo vsak zase. hkrati koncu me je zelo pohvalil in kdo, ki je poznavalec posa- kmalu Da sem odkril sem šablone za Črke, ki smo pa nas je združevala ta skup- rekel, da že dolgo ni tako meznega področja likovne smer "ob art", ki je bila moč- jih potem v velikosti 2,60 na ideja, najbrž tudi neko Tia- lahkotno pel in da je prav umetnosti ali pa strokov- aktualna njak za posamezne tehnike, letih, še posebej v Italiji metra prenašali na blago. Za sprotovanje ustaljenim nor- užival v moji spremljavi. Kaj dokončanje smo potrebovali mam. Sam sem v tem času je lepšega kot kakšna taka pokaže kaj novega." postila" tri do Štiri tedne. Spoirmim naredil tudi serijo kozolcev, pohvala ..." Ce (p) ostali protestanti 161 iz starih casov Miha Naguč Nauâti se brati je bUc med kar $e profete in kulture tiče, protestanti verska dolžnost, a kaj hitro povzpeli nad katoli- imelo je tudi firio korist, ugo- Ške in pravoslavne kristjane. V tavlja Hribar. Protestantski protestaniovskih deželah je narodi so v tnno^h ozirih pre- bila namreč pismenost vse- katolik in pravoslavne, splošna, dočimje bila v katoli- "Splošno znanje čitanja pa se- Šcih dolgo, v pravoslavnih pa veda ni pri^o v korist samo skoro prav do noiiili dni /prvič cerkvenim nameru>m. Ono je objavljeno 2^28, op. M. N./, namreč v ljudstvu budilo ne privilegij samo nekih stanov. samo veselje do čitanja svetega Zelo značilen zgled za to, pisma, temveč poželenje po kako so v merodajnih katoli-kakem drugem čtivu in je tako ških kro^h o t^ stvari sodili, dajalo pobudo za pisanje in nam v svoji Zgodovini sloven-izdajanje poučnih in 2non- skega slovstva podaja dr. Fran stvenih knjig ter s tem seveda Kidrič, ko navaja izjavo se-za od dne dc dne živahnejše kovskega /danes graikega/ Martin Luter (14^3-154^)1 srednjega veka, ki so temeljile v ne pretiravam, ako trdim, da slovstveno delo. Da je to mora- škofa v letu 1752, da 'ostaja pfvi protestant, na sliki človeštvu prirojenem mísřtóz- hi u úučí^ju zmag? proU-lo na splošno izobrazbo in po slovensko-in kranj^o ljudstvo Lučasa Cranach« St (15219) mu, so, ker se mu katoliSka cer- stantstva na Slovenskem, pa- tem samo 2 %; nekatere druph toliška in ga je n. pr. ruâcemu tu navedenih protestantovsidh narodu vcepila tako, daje - ka- držav pa celo še mar^'. " Hribar kor nam to dokazuje najnovg- sklene: "Tu navederta dejstva Še obdobje njegove zgodovine nam nad vse poučno pojasnju- /Hribar misli na boljševizem, j^o, zakaj je an^osaika - po ti mu je bil tuj/ - izgubil vse podavljajoči /?/ večini prote- spoznanje svoje umstvene veli- stantska - Severna Amerika čine in s tem tudi vso odpor- tako obrovsko /velikansko/ na- nost, kakršna le lastna n. pr. predovala; Južna • latinska in an^osaksonskemu plemenu. katolik - pa tako grozno za- Tako celo, da so v tem oziru ostala, " Pravoslavne dežele so Rusi pravi protihodd Angk-bile v primerjavi s protestantskimi Še na slabšem kot katoli- Hribarjeva sklepna ugotavi-Ške. "Pa še nekaj drugega nam te^je: "Upam, da bodo po teh ta dastva razodevajo. Grozote navedbah čitatelji spoznali, da žem." nj^ na kulturni nivel imeti ve- katoliški veri zato tako zvesto, lik vpliv Jejasno. Zato pa tudi ker ne zna čitati " kev ni protivila, pň nas veliko storji med nami prav na úičen od šoiskoobvezne starosti dalje kasneje prenehale, ko v deže- način delovaii in nam utrdili vidimo, da 50 56 Ncmd, Ho- Svojo trditev podkrepi Hri- še dandanes řt^e nad ^0% ne- lak, v katerih Je prodrlo prou- ne samo narodno zavednost, landci. Danci. Švedi, No rve- bar statistično. "Prav jasno pismenih in jih jt carska Ru^i- stantstvo. Pravoslavna cerkev temveč tudi iztikalijczik in po žani. Fina in An^osaksi, ki nam o tem govore številke. Do- ja imela nad 90 %, trkožova- pa je jutrovni misticizem spre- vsej vetjetnosti ustvarili tudi so se oklenili protestantstva. čim Poljska izmed prebivalcev la jih je Finska že davno pred jela vase še vse drugače, ko ka- enotno izgovorjavo." GORENjSKl CLAiS petek, 7. novembra 2008 USODE Snovanja Stopinje skozi preteklost stan v oce Luka Milena Mikiavčič da je to dejanje prav zaradi osamljenosti kdaj tudi ob- ogovor z Marjano, žaloval ... ki je pravkir posta Ko je bil star že 85 let» se la vdova, je ponava- je še zmeraj vozil s kole- di potekal v podo- som. Za vedno večji promet bnem dial<^: mu ni bilo dosti mar, saj Luka; "Marjana» kako se je s stranske ceste zapeljal kaj imaš? na glavno lako, kot je bil že Marjana: "Kar dobro mi od nekdaj vajen: ne da bi gre." pogledal na levo ali desno. Luka: "Jaz pa bolj tako. Miličnik ga je večkrat opo- Doma imam gorko peč, pa zoril, da to ni prav, vendar gor ne smem se je naredil, kot da ga ne Njegove prispodobe so razume. bile že na meji literarnega. Nekoč ga je ustavil Kobal Nikoli se ni izražal na pro- in mu zagrozil, da ga bo J. J , staški način, zmeraj je po- kaznoval, če ga še enkrat lUiil to, dCl JC gruntal pot kako svoje misli vidi na kolesu. Ta prepoved povedati lepo in dopadljivo. je Luka tako razkaďla, da je. Po Franckini smrti je svojeglav, kot fe bil, v nede- Luka vneto iskal novo neve- lio» takoj po maši, sedel na bila Francka bolj hladna, kot sto. ki bi mu delala družbo, kolo in se potem ves dan vo- Včasih ga je tudi za tri dne- zil mimo policije, vzravnan Mama Berta 5 pnjateljico sije Luka zdel, ve "zmanjkalo", zlasti ko jo in z visoko dvignjeno glavo. je mahnil na Idrijsko. Fri* Bil je manjše rasti, za mo- Česa se spominjata ^a J6 nenehno dova žena Vika je bUa doma škega ceio (pre) maj hen, moja starša i2 Otaieža, všeč mu je bila njegova druga žena Fran- imajo lepo, ker zjutraj spijo." Po Franca je prišla tudi sredi noči. Če je kakšno kravo napenjalo in ji je bilo treba pomagati. "Spominjam se, da smo kot otrod morali vsak večer moliti roženkranc. Nekoč smo nagajali sosedu Glažarju, ki je bil kruljav. Ta nas je zatožil očetu in potem smo bili kaznovani tako. da smo cel večer klečali na polenu in molili," se spominja moja mama Berta. Zmeraj je govoril: "Tudi tisti, ki misli, da ni Boga, bi moral vedeti, da je zmeraj treba iti na sigurno. Kot če imaš na razpolago dve brvi čez vodo: za eno veš. da se ti bo lahko prelomila, a druga, ki je malo dlje, je morda sigurna. Enako je z vero. Za vsak primer je treba račxma- ti, da so nekje Nebesa in hâ poročila "k" s čevljarjem. Bog v njih." Zmeraj je namreč govorila, Kadar sta s Francem šla v da bi bilo bolje, če bi se ozrla gmajno, po drva, ga je zme- » J « • — —, .----—i-o- • - -o- ...... D — • J U'î ---------' ------ --------~ snzlo in o SVOnn in kar mislil je, da so vse cka je bila visoka in vitka , ^^^^ ^^^^ ^^ " po boljši pristopi, tja, kjer je raj opozarjal, naj. se ne ma- Taminke fejst babe. ženska. Zmeraj, ko so plevi- de<^čino p^lo v neposred- tesobah je na velikokrat se je vmn ra- ce plele, je priše! zraven in 'domačije. Oba 2 živel kakšen bolj premožen kmečki fant zočaran, saj je spoznal, da rekeL "Kaj ste srečne, da niČ očetom Francem sta bila zato staršem nenehno "pri rold". tra po nepotrebnem. Takrat je bil moj ata še mlad in mo- če sta moja starša delala čan in če bi moral dvigniti v popoldanski izmeni, je to hlod na voz, bi to naredil njemu lasten so ženske postale preračun- ne delate." Ijive. Bolj kot za "ljubezen" Tako je tudi mislil, saj je ^^^^ Francka je ni'm'otilo. da ne bi že malo zlahka. Luka je izbral priroč- naan pogosto se jim je šlo za grunt, tega bil nenehno na nogah in je pogosto računala na njuno pQ pç^ zjutraj robantila ne late in jih položil na voz ^ pa je on že zdavnaj prepisal bil prepričan, da je njegovo P^^^^« ne glede na to, da ji p^^ oknom spalnice z bese- in potem se je hiod zlahka pomozeval. na sina. Zanimivo je bilo, delo zato bolj utrujajoče. ^ ^ dami: "Ej. ti šuStarji, kaj se zavalil na svoje mesto. Med sosedi 115 SLOVENCI v ZAMEJSTVU Jože KoŠnjek Slovencem v deželi Furla* Šino v celoti danes znižuje niji in Julijski Krajini in nji- pod za nas in za italijansko hovim organizacijam se za- pravno državo sprejemljivo radi napovedi italijanske via- točko." Zaščitni zakon za de o zmanjševanju denarne slovensko manjšino iz leta pomoči obetajo težki časi. 2001 se izvaja z nerazumlji- Nanj sta vodilne predstavni- vo počasnostjo. Ta predvide- ke italijanske drŽave in deže- va tudi vidno dvojezičnost. le. med njimi tudi předšed- "V nasprotju 2 zaščitnim zanika republike in vlade Gior- konom se nam brišejo že gia NapMlitana in Silvia Ber« pridobljene pravice, kot so lusconija ter predsednika dvojezične table na novem deželnega odbora Furlanije avtocestnem odseku v okoli- in julijske Krajine Renza d Trsta, ki bo kmalu sveča- Tonda, s posebnim pismom no odprt, bojimo se pa, da opozorila predsednika krov- brez dvojezičnih smeroka- stev, ki bi jih lahko manjšina koristila. Položaj slovenske manjšine v Italiji je pretekli teden obravnavala tudi slovenska vlada. Napovedala je sprejem dokumenta Promemoria o položaju slovenske manjšine v Italiji, ki ga bo poslala italijanski vladi. Vanj bo zapisala. da razume naravo varčevalnih ukrepov v sosednji Italiji, vendar se zaradi tega položaj slovenske manjšine ne sme poslabšati. Gre za tako majhne vsote v celo- nih organizacij Slovencev v zov," sta zapisala, Opozorila Učenké in učenci šol« slovenskega jezika in slovenske tnem varčevalnem paketu, Italiji Rudi Pavšič v imenu sta na poskuse v videmski glasbene šole v Kanalski dolini med nastopom na Trbižu. Ja njihovo zagotavljanje za Slovenske kultumo gospo- pokrajini, kjer naj bi pojem B«*® zaradi napovedi Italijanske vlade razmere za delovanje italijansko vlado ne bi smelo biti problem. Slovenska vlada pričakuje, da se bo napo- darske zveze in Drago Stoka slovenščine nadomestili s Slovencev v Kanalski dolini še težje? 1 jm« »wnjek iz Sveta slovenskih organi« krajevnimi govoricami in zadj. Zapisala sta, da se na- tako izbrisali besedo Slove- grozijo slovenskim časopi- s podnapisi dostopno tudi ved italijanske ministrice o nje obračata kot na "garante nec. Napovedano varčevanje som, radijskim in televizij- italijanskemu občinstvu, zagotovitvi potrebnih sred- spoštovanja italijanske usta- bi prizadelo tudi slovensko skim postajam ter še poseb- Predsednika sta zapisala, da stev za nemoteno delovanje ve, ki predvideva zaščito šolstvo, čeprav ga ščitijo no Slovenskemu stalnemu prejema manjšina že 18 let šol s slovenskim uinim jezi« manjšin in enakopravnost mednarodne pogodbe, kot gledališču v Trstu, ki se že skoraj nespremenjeno po- kom uresničila in da bosta vseh državljanov. Ta enako- sta Londonski sporazum iz sedaj komaj prebija iz leta pravnost se za Slovence v leta 1954 in Osimski spora- v leto. Gledališče deluje na moč in se vprašala, v čem je vrednost zaščitnih zakonov Italiji in za slovensko manj- zum iz leta 1974. Težji časi visoki umetniški ravni in je in norm, če potem ni sred- Rim in Trst zagotovila tudi denar za delovanje drugih slovenskih ustanov. 1 Ekskluzivno na Gorenjskem glasu 500 strani obsegajoča knjiga, ki govori 0 življenju "vihamika", ki ga je življenje premetavalo in utrdilo. Zelo zanimiva knjiga za Gorenjce, saj se največ dogaja prav v nc^ih krajih. Prvi Slovenec, kije bií dvakrat zaprt na Golem otoku. Cena za brolce Gorenjskega glasa z zo% popustom iomo VÏHARN1K ma kazktt jn časa 23,2 EUR poitnina 26 mov, zâ naro ;ltaročanje: ĚL. r narfrcnioe ie^Ufcii Gorenjski Glas 'udi učenjeje Lahko prijetno Priročnik zo samostojno učenje 10,43€ 20% popusta Gorenjsid Glas naročanje na telefon: 04 20142 41, eoošta: naiocnine^-glas.si, www.gorenjskigîas.si Kako do in mirnega spanja? Vsak posameznik je drugaćen. Ima drugačne želje, zahteve, navade,, .. Kai pa spanie? Ustreza vsem isti tip ležišča z enako trdoto? Zagotovo NE In zakaj smo preprtcani v to? Na področju zdravega spanja že 15 let omogočamo na tisoče ljudem po Sloveniji in tujini udobno spanje ter s tem boljši in u dobro posluje le, če pri svojem delu čim Zato vas ne tlačimo* v kalupe in ne p jši vsakdan. Podjetje lahko eje ^dovoljuje potrebe strank, jemo» da je eno dobro za vse. Omejimo se na posameznika ter na vzg lastika. znejâega ležišča ali Vabljeni ste v našo poslovalnico, kjer so vsi izdelki razstavljeni in Jih je možno preizkusiti. Ds bo odločitev lažja, lahko ležišča pred nakupom testirate tudi na vašem domu. \ • LATEX LEŽIŠČA • ANATOMSKI VZGLAVNIKI • HITOFLEXI KAŠMIR MERINO POSTEUNtNA * POSTEUE IZ MASIVNEGA LESA Kranj - Planet TUÔ. tel.: 04 / BQ .niiex.5 OTVORITVENI do .11. HITEX Zdravo spanje www.lídl.sí Polnilec za akumulator • Zâ 12 v akumulator avtomobila/motornega kofe&a • Samodejno polnjenje 2 LED prikazovalnikom stanja polnjenja • Pemianentni priključek » Funkcija traju»gâ poliijRnjs • VzOrževalno polnjenje • Voúfrn preko procesorja Prevleka iz ovčje kože za avtosedež • Za toplo, mehko in udobno sedenje • Zgornji del 12100% rr^ehno volne • Umver2jiina velikost za vozila $ siranskimi zraCnimi blazinami ali brez njih • Odporna na svetlobo in obstojnih barv • Enostavno ČÍŠČe nje A Smarties bozicni izdelki • čokoladni • 6' 5 i • 32.44X6 ■m' Od $ 11 • đe ra2(>rD4aje ssl^ ' l/ilciki tjolMyl|iVk MIHU v uHM'ivnih bohuiUi V ih UMrn Vlinli 1^11011111 iiHčr(uvnn|ii /;iTn»i itn iioiini^itïAv;^« v^likimin iHivjHtfi'ibVHniii /m iitMi ii.^n i i^mwI'imi CMi|un>' iH/UíD^v^íiijo lifNjoi.« MtMi v M'fifin.iti ulii<..»ffiiirA( i|ûNij(»ffiir|\lvj $liJw ^u siriiMliín»' Vscmi: vMru/h lAhlli« Uin/UťkitNjliviiili ultiiiiMilw Ai 11 sKai S he nn«ikJ; nt .««Jř.ovsíti-ii i m Lid) d.0.0. k.d. * 9 V i6 GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 SLIKARSTVO Snovarn Za t. i. zdravo pamet je fantastika nasprotje stvarnosti. Med slovenskimi umetniki pa smo imeli enega, ki je fantastiko doživljal kot stvarnost in jo zmogel kot tako tudi naslikati: Franceta Miheliča (1907-1998), ki je umrl pred desetimi leti. Stvarnost fantastike Miha Nagoč vzela folklora: sejmi, ma- menljive stavke lahko pre- la tískarna MKT Print v je na predstavitvi knjige raz- .......................... škare, Še posebej kurenti, ki beremo v likovni monogra- Ljubljani, ki jo je tudi natis- ložU Gostiša. "Ni ustvaril rvotno je name vpil- so mojo umetnost pripeljali fiji, ki je bila slovenski jav- nila. Knjigo velikega forma- šole, ne načina izražanja, ki vala naiava: skriv- dobesedno na prag fantasti- nosti predstavljena 29. ok- ta, ki ima tekstovni in sli- bi ga kot kategorični impera- nostni gozdovi, nji- ke. V Času zorenja človek tobra v Prešernovi dvorani kovni del, je oblikoval avtor tiv ponudil vrstnikom. Nje- hov bogati, nevidni vse to poglablja ... Kar ob- SAZU v Ljubljani, Njen av- sam. gova ^ntastična umetnost je svet. Z njim sem staja v slikarstvu, doživi av-^ tor je df. Lojze Gostíša. v S to monografijo je 85-let- skupaj z njegovo osebno po- prijateljevaJ - najraje z žužel- tor do Štirinajstega leta, pra- Žireh umetnostni zgodovi- ni GostiŠa simbolno sklenil slanico neprecenljiva avtor« kami, kd so bile moje edine vi Picasso. In tudi jaz sem nar. Monografija je dvoje- svoje posvečanje Miheliču, ki ska signirana celota." Da je igrače. Ta svet je nekatere tega mišljenja: kar sem zičtia, slovenski naslov je traja že 40 let. Mihelič je bil takina, pa ima zasluge tudi zavedel v biologijo, mene ustvaril, je le nadgrajevanje S^arnost fantastike, nem- sam po sebi velik umetnik, v GostiŠa, njen kronist in raz- pa v risbo. Skrivnostnim si- tistega, kar sem doživel in ški pa Die Wirklíchkeit der Gostiši pa mu je usoda na- îagalec. lam gozdov dodajam zdaj prinesel s seboj iz otroških "Kar obstaja v zgodbe, ki sem jih še kot let." Tako je France Mihelič Phantastik, izdala jo je SAZU, založila celovška klonila tudi velikega razlagal- Naposled bi morali napisa- a. GostiŠa, ki se je s slikar- ti tudi kaj o "elementih fanta J V' • o^ol^ poslušal v domači sam pojasnil izvor svojih Mohorjeva družba, fmanč- jem družil vrsto let, tako re- stike" v Miheličevem opusu, SlilcarStVU, dozivi hiSi ... pozneje me je pre- fantastičnih podob. Te po- no pa je njen izid omogoči- koč vsak dan, je o njegovem jih vsaj našteti, vendar bi na- opusu napisal najprej monu- števanje ne imelo pravega avtor do štirinajstega leta, pravi Picasso. In tudi jaz sem tega mišljenja: kar sem ustvaril, je le nadgrajevanje tistega, kar sem doživel in prinesel s seboj iz otroških let, " 4. 9 J • ^ ^ V \ « iT v >1 é • ^ 1 - .1 M 4 « i mentalno monografijo v treh smisla. Te podobe je treba delih, postavil več razstav in predvsem videti. Ogledate si ob njih izdal imenitne kata- jih lahko na stalnih razstavah lani pa je rta ljubljanski v škofjeloški Kašči in na ptuj- univerzi obranil Še doktorat, skem gradu (postavil ju je ki ima za temo ravno ele- Gostiša), za domačo rabo pa mente fantastike v Miheliče- v pravkar izdani mon(^rafijl. vem opusu. Monografija, o Videli boste, da v njej ne na- kateri poročamo, je prav ta stopajo le splošno znani ku- doktorat, prirejen za knjižno renti... Vabljeni torej v Mihe- V 1 A V objavo. ličev in Gostišev stvarno fan- iUiJ .. i % fk » "'kk « iM ^ Miheličevo otroštvo, kate- tastični svet! rega prvi del je preživel v okolid rodnih Viimaš, v Go- rajtih in Cmgrobu, je torej usodno zaznamovalo njegov opus. "Za Miheliča velja, da ostaja ves čas intimno enovit in nekoliko poenostavljeno rečeno zavezan gozdni in rastlinski fiintastiki. Z njo po potrebi naseljuje vsakdanja Človekova prebivališča, nedoločene domišljijske prostore (F. Mihelič) France Mihelič» Noč nad Gorjanci 11, tapiserija, tkafka Etelka Tobolka, 2,25 x 3,20 m, 1984 ali kar brezkončno vesolje," Podalpski cinizem SEDMICA Maaieta Smolnikar Končno. Cirkusa J$ koMC. Američani so izvolili ftiriin' štiridesetega predsednika po vrsti. Prepričljivo Je zmagal v dveh kontekstih: kot soljenje gaće, nihče me ne ho prepri- dohni ameriški družbi na- rečem, ne sme več voditi obram- pameti Američanom v smis- Čal, daje za nos in za nc^o lu, koga potrebuje za predsednika svetovna velesila številka demokrat Barack Obama, ena; kot posmeh domačim dr-Od njegovega nasprotnika tavnozborskim volitvam, ki Johna McCaina ga "vesolj- jih nemvadno velik odstotek driavo pomembneje, kdo je slednje: Američani bi volili kandidata zelene barve in z bnega resorja. Navsezadnje še zdaUČ ni bil naŠ najslabši ameriški predsednik, kot, re- rokama, ki mu rasteta iz obrambni minister. Tvegala cimo, kd4> Je slovenski obrambni minister. ušes, se pravi. Vesoljca, samo bom pomoto in na ^as pcveda-da bi bil moškega spola. Se la, kaj si o tq stvari mikim. V nasprotju s "poulično" pravi, za moje pojme bodo Sumim, da mora dosedanji na"javnost v prvi vrsti loči po državljanov kratko malo pre- eyforijo, čd da so se z zmago zgodovinske in revolucionar- obrambni minister Pentagon fcarvi kože, se praui po tem, žira. Bûdisi zaradi vzvišeno- temnopoltega kandidata za ne tiste ameriške volitve, na zapustiti zaradi zloglasnih finskih oklepnikov. A ne zato, ker bi bilo s tako imenovanim da je temnopolt. Nt pa, reci- sti (deklariranih svetovlja- ameriškega predsednika katerih bo za predsednico iz- mo. po njegovem političnem ncv) nad domačo politiko bo- družbene in politične razme- voljena ženska. In bojim se, progra m u. Ameriških predsedniških volitev smo se udeležili tudi disi zaradi nezanimanja za- re v deželi čez lužo obrnile v da bo do tega dogodka v Misi- poslom stoletja kar koli naro- njo bodisi zaradi nečesa irrt- pozitivno smer, da je torej sipiju preteklo še veliko vode. be, pač pa zato, ker so iz igre jega. Tako prvo kot tudi dru- zmaga Baracka Obame zgo- Kot rečeno, me bolj kot to, izpadli domaČi ponudniki, Slovenci in v ljubljanskem go in tretje pa je nedržavo- dovinski, da ne rečem révolu- kde je novi ameriški predsed- pomeni. Sistemska tehnika. Cankarjevem domu izvolili tvorno, ampak to je druga donami dogodek, je moje vi- nik, zanima, kdo bo v sloven- Stavim, da bo obrambno mi- Baracka Obamo. To doje- zgodba. Brez kompleksa "za^ denje in dojemanje ameriške skem Pentagonu nasledil do- nistrstvo dobila stranka Zares mam kot cinizem brez prime- plankanosti" pa sije mogoče družbene in politične rtsnič- sedanjega obrambnega mi- oziroma da ne bo obrambni re. Tako si je mogoče ameriške predsedniške volitve v ameriške volitve v Cankarjevem domu razložiti tudi kot nosti precej drugačno. Zelo nistra Karla Erjavca? Še zia« minister nihče drug kot Gre- poenostavljeno in na kratko sti pa sem ra^vedna, zakaj gor Golobič. Ampak pustimo Cankarjevem domu razložiti neslano šalo. Povedano dru- rečeno, je moje mnenje o so- Karel Erjavec ne more, dane se preserxetiti. GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 EKONOMIJ Stefan ,za si 17 Mercator tuje roke? Pivovarna Laško in Infond Holding nameravata na mednarodnem razpisu prodati skoraj polovico Mercatorja, največjega slovenskega trgovca, trgovski družbi. štefan žabgl Prodaja zaradi političnih ugotavlja» da bi takšna lastni- delovna mesta v družbi. Če Laško» Ljubljana • Kljub ne pritiskov §ka sprememba lahko po- bi večinski delež Mercatorja membneie vplivala na pošlo- odkupila velika tuja trgovska katerim napovedim, da bo vodstvo Pivovarne Skupine Mercator. Tr- veriga, ki ima lastne poten- podobno kot Istrabenz tudi zanika, da se je odloči- g^^s^a družba, ki bi takSen dale, bi lahko bile posledice Pivovarna Laško zaradi posle- ^^ ^a prodajo lastniškega de- lastniški delež pridobila, bi za delavce usodne» ker bi ne- dic finančne krize» ko bančni Mercatorja zaradi posle- namreč morala v skladu s katere poslovne funkcije po- sistem še vedno ne deluje die finančne krize, pač pa po- slovensko zakonodajo izve- stale nepotrebne. V takem normalno, veliki padci vred- jasniujeio, da je giavm raz- sti prevzem družbe, s Čimer primeru bi verjetno prišlo nosti delnic pa pomenijo za log za odločitev za prodajo posojilojemalce (tudi tiste za celotnega paketa delnic druž- bi po veliki verjetnosti postala večinski lastnik družbe. S tudi do ukinjanja drugih storitvenih verig, kot so tek- menedžerski odkup družb) be Mercator predvsem one- tem bi ves Mercator postal stihia in tehnična, za katere precejšnje nove obveznosti, mogočanje Skupine Pivovar- odvisni sestavni del druge tr- morebitni kupec ne bi imel morala razmisliti o odprodaji ^^ Laško» ki so si jo mimo govske verige, kar bi lahko v več interesa. Nevarnost vidi- nekaterih naložb, pa je torko- zakonodaje privoščili držav- pomembni meri vplivalo na jo tudi za delavce v živilsko- va tiskovna konferenca, na ^ organi» predvsem Urad za strateške usmeritve in pošlo- predelovalni dejavnosti, saj kateri sta direktor Pivovarne varstvo konkurence. Po nji- vanje Skupine Mercator. je iz izkušenj znano, da tuje Laško Boško Šrot in Matjaž hovem prepričanju je šlo za Mnenje Uprave ie, da je trgovske verige v svojem Rutar, zastopnik Infond Hol- škandalozne in povsem poli- Skupina Mercator kot naj- prodajnem programu dajejo dinga, napovedala prodajo rične odločitve brez pravih večje trgovsko podjetje v šir- prednost svojim lastnim 48,34-odstotnega lastniškega pravnih podlag na škodo si regiji in največje sloven- proizvodom pred proizvodi deleža Mercatorja, kar pre- družbe. Pivovarna Laško bo sko podjetje sposobno sa- slovenske žiWlske industri- cejšnje presenečenje. Pose- še naprej vodila pravne po- mostojno nadaljevati razvoj je. Mercator namreč v svo- bej Še, ker naj bi to storili stopke tudi na ravni Evrop- ter uresničevati poslovno vi» jem prodajnem programu prek mednarodnega razpisa, ske unije» s katerimi bo doka- zijo in začrtane strateške ponuja 70 odstotkov Sloven- ki naj bi ga objavili že prihod- zala, dâ je bila povezava med usmeritve. nji teden, pri čemer so odlo- Mercatorjem in Skupino Pi- skih proizvodov. Menijo, da je napovedana čeni, da naj bi skoraj polovič- vovama Laško v skladu z za- Nevarnost za delavce in Prodaja Mercatorja tujemu ni delež največjega sloven- konodajo". skega trgovca za čim boljši izkupiček prodali trgovski Mercator ne bo vei družbi- To bi skoraj povsem samostojen gotovo seveda pomenilo, da živilsko industrijo ali domačemTi kupcu širši družbeni problem, ki kliče Na informacije o predvi- po nujnemu angažiranju dr- deoi prodaji pa sta se že odzvala tudi Sindikat delavcev žave oz. vlade. Trenutno s tujimi trgi Mercator zaposlu- bo lastništvo Mercatorja pre- Na objavo namere o pro- Mercator, Sindikat trgovine je dvajset tisoč-delavcev in je Slovtujeroke.posebej Se, ker daji skoraj polovičnega last- pri Konfederaciji sindikatov od njegovega poslovanja od-je že tudi znano, da svojo last- niškega deleža trgovinski 90 in Zvezi svobodnih sin- visnih še vsaj dvesto tisoč niško desetino v Mercatorju družbi se je v sredo odzvalo dikatov Slovenije, V izjavi za prodaja tudi Istrabenz. tudi vodstvo Mercatorja, ki javnost izražajo bojazen za drugih delavcev in njihovih družin. ^ sv Merkur simbol sodelovanja Merkurjevi dnevi so postali magnet za sodefovanje podjetij, vladnih organizacij in univerz. ŠTE efan Žargi Naklo • Od l2. do 14. novembra bodo potekali letos že enajsti Merkurjevi dnevi, ki pomenijo povezovanje teori- ie s prakso: kako vnesti praktično znanje v visokošolske programe in kako se to vrši tudi v obratni smeri- Merkurjevi dnevi so postali magnet ki vleče nase vse bolj različne vsebine. To je konfe- renca študentov za študente. Letošnja Merkurjev« dneve so predstavili (od leve): mag. Diplomanti in magistranti Milan jelovčan, član uprave Merkura, dr. Marko Ferjan, jalcev in uporabnikov iz podjetij, vladnih organizacij in univerz v okviru razvijanja Čezmejne e-regije srednja Evropa. Da ne gre zgolj za načelno teorijo, je na sredini tiskovni predstavitvi letošnjih Mer- kurjevih dni prikazal predstavnik Carinske uprave RS, k5 je dejal» da je sodelovanje na teh dnevih zanje izredno pomembno. Carinska uprava je v smislu modernizacije poslovanja postala vodilen pokažejo najnovejše, kar so dekan FOV, dr. Jože Gričar, profesor FOV, in mag. Stanislav državni organ, saj ji je uspelo obdelali v svojem delu - di- MIkuž, namestnik generalnega direktorja Carinske uprave RS. uvesti povsem elektronsko plomskem. magistrskem. poslovanje s svojimi stranka- Začelo se je s študenti Fa- ki pridejo v Slovenijo, še kaj Čim krajšem času razvili iz- mi, prav letos pa zaključujejo kultete za organizacijske več dogovoriti. Gre za pove- delek, storitev ali rešitev projekt povsem brezpapime- vede (FOV). nato s štiidenti zavo ljudi iz podjetij, vladnih skladno s potrebami uporab- ga na6na poslovanja. Pošlo- drugih fakultet, drugih uni* organizadj in univerz, kar je nikov, ter zamisel sproti pre- vanje je občutno pospešeno verz, sedaj sodelujejo tudi z težko dosegljiva kvaliteta, izkušali v svojem okolju. V in prihranki so ogromni: pri drugimi bližnjimi državami. Merkur je postal simbol ta- omrežju 51 živih laboratori- večjih podjetjih celo v višini Povezano s skupino ALA- kega povezovanja. jev po Evropi sodelujejo trije ene bruto plače na leto. Sedaj DIN - Alpe Adria Initiative, V Sloveniji je bila julija iz Slovenije in na letošnjih se pripravljajo, da bi tak na- ki povezuje univerze v Trstu, lani objavljena pobuda Ino- Merkurjevih dnevih bodo čin poslovanja razširib tudi v Munchnu, Gradcu, Košicah, vativnost za kakovost življe- razprave na dveh deiavnicah: poslovanju z drugimi država- Budimpešti, Pragi, Novem nja, Slovenija - živi iaborato- o razvijanju in uponbi sodo- mi. Take prakse namreč v Sadu, Reki in Mariboru. Ob rij. Živi laboratorij je okolje, v bnih informacijsko komuni- Evropi ni, je pa znana z Dalj- Merkujevem dnevu so začeli katerem se povezujejo razis- kadjskih tehnolc^j v prime- nega vzhoda. To je zgleden na FOV organizirati delavni- kovald, razvijalci in uporab- rih velikih nesreč in o pove- primer razvijanje čezmejne ce, saj se je mogoče z ljudmi, niki. da bi kot soustvarjalci v zovanju raziskovalcev, razvi- e-regije. L)ubl)ana CBD in Merkur naj e-podjetji Gospodarska zbornica Slovenije - Združenje za informatiko In telekomunikacije» javna agencija za podjetništvo In tuje investicije (jAPTI) in Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost In tehnologijo - Direktorát za informacijsko družbo so v torek najuspešnejšim podjetjem na področju elektronskega poslovanja podelili nagrade naj e-pod)etje In naj e-rešitev. V okviru nagrade za naj e-podjetje so organizatorji izbrali tista podjetja, ki so bila posebej uspešna pri uvedbi in nadaljnji uporabi e-poslovanja v poslovnih procesih. Na podlagi pregleda učinkovitosti rešitev e-poslovanja v prijavljenih podjetjih so nagradili tudi najboljše e-aplikacije oziroma Integrirane e-rešitve, ki so rezultat slovenskega razvoja. Dve bronasti nagradi sta odšli na Gorenjsko: v kategoriji mala podjetja je nagrado dobila Gorenjska borznoposredniška hiša GBD, v kategoriji velikih podjetij pa nakelski Merkur. Š. Ž. Maribor Največji trgovski center Merkurja je v Mariboru Včeraj je največji slovenski trgovec s tehničnim blagom v Ma» riboru odprl svoj največji trgovski center. Prav letos mineva 15 let od odprtja prvega trgovskega centra v Hočah, neprestana rast števila kupcev in njihovih potreb pa je zahtevala gradnjo novega centra v Mariboru. Ta stoji na več kot štirideset tisoč kvadratnih metrov velikem zemljišču, îma 16.260 kvadratnih metrov notranjih prodajno-skladiščnlh površin, te pa dopolnjuje še skoraj 3.300 kvadratnih metrov velik zunanji vrtni center in štiri tisoč kvadratnih metrov zunanjih deponij za gradbeni material. Temu primerno vrednost Investicije v nakup zemljišča, gradnjo In opremo znaša 21 milijonov evrov. Poleg klasične delitve centra na MerkurDom In MerkurMojster v Mariboru prvIČ v Merkurjevo ponudbo uvajajo nov, specializiran oddelek dodatkov za dom. Kupcem bodo ponujali rešitve, s katerimi bodo polepšali oziroma oplemenitili bivanje v stanovanju, počitniški hišici, zimskem vrtu In drugje, t. Ž. UuagANA Nagrada Odeji in LiP-u Bled A V torek so na Gospcidarskem razstavišču v Ljubljani odprli tradlclonaířif, Iřtos že t^^TljObljanski pohištveni sejem, na katerem se predstavlja kar 354 podjetij iz 24 držav na skoraj 18 tisoč kvadratni metrih razstavnih površin, kar je največ doslej. Tudi letos je mednarodna komisija med 60 prijavljenimi izdelki določila Deset najboljših (Top Ten), prî čemer je škofjeloška družba Odeja zasedla s posteljnino Aurora ob« llkovalke Andreje Cegnar drugo mesto. Omenimo še, da je podjetje LIP Bled dobilo nagrado revije Naš dom za pohištvo domaČega proizvajalca, s katerim je mogoče najlep'Še in najbolj funkcionalno opremiti stanovanje. LIP Bled je dobil nagrado za serijo notranjih vrat Sejem bo odprt do vključno sobote, t. Ž. obrestna mera do 6,50% HflANfLNlGALONd.d., Kronj 04 28 00 777 wwwJon.sl rnfo@)on.s! Prima Lagodnosti za kLipce Prima kLihlnega olja, I i ...V'iit.iNs PAKO OV&H OVDsJFV WfUR PRAUI1 STMJ QOSCK OOEJA ACrifiA^D MtOlTJS LUX ÍA OVAMEMCA.»MO 1 £MI n IZ^MUO utorvHi Cfnit C .i v NAhgp^im;! kurilno^molja v«mprtrwéMmuoM^^OM « T MS U CCKK 080 22 66 t á 4 i8 KMETIJSTVO cveto ^zaplotn ik @g'glcis. si GORENJSKI GlAS petek, 7. novembra 2008 KRATKE NOVICE Broo pri Lukovici Izšel je čebelarski termínoloiki slovar Septembra je izšel Čebelarski terminološki slovar, ki je pet let nastajal v sodelovanju med Znanstveno raziskovalnim centrom Slovenske akademije znanosti In umetnosti In Čebelarsko zvezo Slovenije. V njen je več kot 4.900 izrazov, med njimi tudi veliko pogovornih In nekaj žargonskih. Vsebuje slovnične podatke o izrazu, zanimivejši pa so pomenski. Kaj neka reč pomeni, kateri izrazi so za neki pojem še rabijo, kateri od dveh je pravilnejši • vse to je moč izvedeti iz slovarja. Avtorji slovarja so se želeli čimbolj približati upo* rabniku, prikaz nekaterih izrazov so ponazorili z ilustracijami in fotografijami, dodali pa so tudi seznam najpomembnejših v preteklosti uveljavljenih slovenskih in tujih čebelar« jev. Slovar bodo uporabljali poklicni in ljubiteljski čebelarji, strokovnjaki, učitelji, učenci in Se številni drugi. C. Z. Selo pri Žirovmci Pri Noću izdelujejo tudi medeno penino v čebelarstvu Boštjan in Anton Noč so poldrugo leto trdega» predvsem pa strokovno zelo zahtevnega dela kronali s prvo steklenico medene penine. Kot so ob tem dogodku sporočali iz Nočevega čebelarstva, medena penina predstav- ja višek čebelarjevega'znanja in jo strokovnjaki uvrščajo med vrhunske pijače. Izdelana je po klasični šampanjski metodi iz najkakovostnejšega slovenskega medu. Slovenski čebelarji so edini v svetu, ki Izdelujejo iz medu tudi medeno penino. S tem se pri nas za zdaj ukvarja enajst čebelarjev, skupno pa napolnijo od tri do štiri tisoč steklenic. C. Z. Bled O podnebnih spremembah in kmetijski politiki v Festivalni dvorani na Bledu bo 24. in 25. novembra tradicionalni. Že 23. posvet kmetijske svetovalne službe, tudi tokrat z aktualnim naslovom - Podnebne spremembe in skupna kmetijska politika. Strokovnjaki iz različnih ustanov bodo prvi dan prikazali vpliv podnebnih sprememb na kmetijstvo in možne odgovore na te spremembe, drugi dan pa konkretne ukrepe za zmanjšanje posledic podneĎnih sprememb. C Z. škof;A Loka Ponudba izdelkov izbranih blagovnih znamk Razvojna agencija Sora vabi jutri,, v soboto, od 3. do 12. ure na Mestni trgvŠkofji Loki na tržnico kmetijskih pridelkov in izdelkov. Na stojnicah bodo ponujali izdelke blagovnih znamk Babica jerca in Dedek Jaka - Naravni izdelki iz škofjeloških hribov, Za moj dom in Slovenski med ter druge kakovostne izdelke: pekovske, mlečne in zeliščne izdelke. domaČe jušne rezance ter izdelke domače m umetnostne obrti. C. Z. Svet zavoda OSNOVNE $OLE STANETA 2ACARÍA KRANJ Cesta 1. maja 10 a. 4000 Kranj Razpisuje delovno mesto RAVNATELjA/RAVNATELjlCE Kandidat/ka mora za imenovanje funkcije ravnatelja/ravnateljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje, skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uf. i, RS» št. J6/07 • uradno prečiščeno besedilo in 3$/o8). Kandidati morajo imeti pedagoSke, vodstvene, organizacijske m druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo $ let. Predvideni začetek dela bo dne 1.5.2009. Pisne prijave z dokazili o Izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potrdila o izobrazbi, potrdila o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot Šest mesecev in potrdiSa o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, program vodenja zavoda] z opisom dosedanjih delovnih izkuSenj, kratkim življenjepisom pošljite v 14 dneh po ob* javi razp>sa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Staneta 2agar- ja Kranj, Cesta 1. maja to a. 4000 Kranj. 2 oznako "Prijava za razpis za ravnatelja". Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakoni* tem roku. novo cesto Na Kovkovi kmetiji na Spodnjem jezerskem so letos izboljšali dostop do domačije in zgradili dva kilometra nove gozdne ceste. CvETô Zapiotnik Spodnje jezersko - "Na gorsko višinski kmetiji, kot je naša, je življenje trdo in je treba "fejst" garati. To zmorejo le tisti, ki so m kmetiji "gor rasli" in so že od mladosti navajeru trdega dela in hribovskega življenja/ pravi gospodar janež Smrtnik in poudarja, da mu doslej za odlo^tev. da ostane na hribovski kmetiji, ni bilo še nikoli žal. Voijo do dela mu daje tudi "drobižek", trije otrod, ki že spoznavajo značilnosti življenja v hribih, na nadmorski višini od 800 do nom in na travniku s koso," Janez Smrtnik Glavni vir preživljanja je let je na kmetiji tudi testna po- staja Društva rejcev ovc jezer- sko-solčavske pasme, na kateri po posebnem rejskem programu redijo plemenske ovne. Ob koncu sezone je vsako leto dražba ovnov, letos je bila ](ar uspešna, saj so jih od 21 prodali kar osem. "Dobrodošle so tudi subvencije, ki jih izplačujeta država in Evropska unija, vendar je sistem zelo zapleten in včasih tudi neživi jen jstó," pravi Janez in doda, da je subvendje ob številnih kontrolah o izpolnjevanju pogojev možno tudi zelo hitro izgubiti. lanez se skupaj s somišije- 1.500 metrov, kolikor visoko pravi Janez, zadovoljen, da gozd oz. prodaja hlodovine, niki tudi prizadeva, da bi se razprostirajo njihova zem» jim je letos mpelo izboljšati "Cene lesa je bolj slaba, že ne- kmetija sama ali skupaj z Ijišča. Kmetija obsega 134 dostop do kmetije in s po- kaj časa miruje, ponudba iesa drugimi dobila pravico do hektarjev gozda, posest so močjo evropskega in držav- z območja, ki ga je prizadel bva, kot jo je nekdaj že ime- povečah z denadonalizadjo, nega denarja zgraditi dva ki- veter, pa jo je še znižala. Pov- b. "Lovska pravica mora iz- obdelujejo pa tudi 26 hektar- lometia nove gozdne ceste, prećna cena smrekovine je 55 hajati iz lastninske. Če kmet- jev kmetijskih zemljišč, od Cesta^ za katero so sami pri- do 56 evrov za kubični me- je skrbimo za gozdove in tega šest hektarjev najetih, spevali približno polovico de- ter» " je dejal Janez in dodal, da travnike, s tem posredno skx- Ves gozd je v strmini, pone- narja, jim omogoča dostop se je šest lastnikov gozdov za- bimo tudi za divjad, ki se kod je tudi 65-odstotni na- do gozda, pašnilca in tudi do vezalo oddajati les enemu in preživlja na naših zemljiščih. klon. VeČino lesa pospravijo opuščene kmetije, na kateri istemuodkupovalcu.stempa Naši predniki so znali gospo- s pomočjo vitla, trije kmetje (dva sta iz Solčave) pa so na- bi v prihodnje lahko razvijali kmečki turizem. Tudi za na- šo dosegli tudi boljše odkup- dariti z divjadjo in zakaj ne bi ne pogoje. Drugi najpo- tudi mi, fci se za to počutimo bavili tudi gozdno žičnico s prej je njihov cilj odpirati membnejši vir dohodka na prav poklicane, " pravi in do-400 metrov dolgo spravilno gozdovescestami, saj jimce- kmetiji so ovce. Redijo 85 ple- daja, da bodo zahtevo zado- razdaljo. "Še vedno je nekaj sta zagotavlja lažje in boij menskih ovc jezersko- delitev lovske pravice "gnali" ročnega dela, v gozdu s cepi- varno spravijo. solčavske pasme, že sedem vse do evropskega sodišča. A Kovkova domačija Nova gozdna cesta Gnezdilnice za koconogega čuka in kozačo » Zavod za varstvo narave bo na območju Jelovice postavil petinsedemdeset gnezdilnic za kozačo in koconogega čuka, ki sodita med redke in ogrožene sove. Cvrro Zaplotnik gnezdita v duplih, ki so jih Kozača je druga največja samci varujejo tudi pozimi. ..............................................................................stesali detli ali žolne, takšnih sova v Evropi» velika dobre samica in mladi Čuki pa se Bled - Sodelavd zavoda za dreves pa v gozdovih, s kate- pol metra. Živi v prostranih takrat umaknejo v nižje lege. varstvo narave so v tem ted- rimi lastniki gospodarijo, gozdovih in najpogosteje Čuk je sive, varovalne baive, nu začeli na območju Jelovi- primanjkuje. V zavodu za gnezdi v opuščenDi duplih, ki se barvno skoraj popoino- ce postavljati gnezdilnice za varstvo narave so se obrnili Samica varuje in ureja ma zlije z deblom drevesa. kozačo in koconogega čuka, na lastnike gozdov, največja gnezdo, samec pa lovi miši njegovo duplo pa je dobro skupno jih bodo namestili sta država in Ljubljanska in voluharice ter jih prinaša petinsedemdeset S tem želi- nadškofija, in še na nekatere samici in kasneje mladi- vidno in izgieda kot črn madež. Če se samica v Času jo izboljšati pogoje za njuno zasebnike in jih prosili za do- čem. Kadar kozača ne gnez- gnezdenja ali kasneje skupaj razmnoževanje in preživetje. Tako kozača kot koconogi voljenje za postavitev gnezdilnic v njihovih gozdovih, čuk sta na Jelovid in na šir- Večina lastziikov, med njimi di, je zeio plašna in se hitro umakne. z mladiči vznemiri, skočijo na odprtino dupla in s svojo Koconogi čuk je majhna varovalno barvo glave priloi- šem območju ogrožena, raz- tudi oba največja, sla s tem sova, velika največ zy centi- jejo odprtino. Tako kot ve- log za to je predvsem po- s(^ašala. Postavitev gnezdil- metrov. Gnezdi v duplih, ki čina sov tudi koconogi čuk jih opusti čma žolna. Ker ta- lovi ponoči, predvsem male kih dupel primanjkuje, jih glodavce. manjkanje primernih mest za gnezdenje. Obe vrsti nic omogoča in podpira kneževina Monako. v h k f GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 ZANIMIVOSTI, OGLAS — 19 Dobra letina gorenjskega vina Gorenjsko vino pod imenom šparon že skoraj desetletje in pol pridelujejo in polnijo štiri družine iz Radovljice in Begunj. Maki an a Ahačič Radovljica < Globočnikovi, Ažmanovi, Smolejevi in Klementovi so se gojenja vinske trte lotili pred desetletjem in pol. Madžarsko trto je od kolega, madžarskega plavalne* ga trenerja, v dar dobii Ciril Globočnik, in jo podaril prijateljem. Lepo se je prijela in pred Štirinajstimi leti so z vinom ■ belim gorenjskim suhim • napolnili prve stekleničke. Majhne in unikatne so, doslej jih je posebej zanje oblikovala Zdenka Mum, od lani pa Petja Zobec. Letos je trta dobro obrodila, zato so septembra pri GloboČniko- Člani društva Sparon, Štiri družine iz Radovljice in Begunj» skrbijo tudi za potomko stare vih na vrtu, na stari restavri- mariborske trte, ki so jo letos poleti zasadili na vrtu gostilne Kunstelj v Radovljici. rani stiskalnici stisnili 75 litrov žlahtne kapljice, kar 20 trgu lahko dosegio precej vi- nentnih osebnosti na razli6 visoko je zrasla v tem kratkem litrov vei kot kni. Tako bodo soko ceno, so se Sparonovi • nih koncih sveta. času - očitno ima pravo okolje decembra skupaj točili vino v pred nekaj leti so se vse štiri Šparonovd se z vinograd- in prave skrbnike, prav gotovo okoli 350 steklenic, ki jih bo družine povezale v dmitvo • ništvom ukvarjajo ljubitelj- pa tudi edinstven pogled na vsaka družina zapečatila s Če- odloâli, da ga ne bodo proda- sko, a vendarle ^0 srčno, da Triglav," je povedal Aleš Kle- beljim voskom in svojimi pe- jali. Se sami ga, kot sta pove- so jim letos poleti zaupali tudi ment Pred zimo jo bodo za- Čatniki. dala Ciril Globočnik in Aleš skrb za cepič stare mariborske ščitiL in Če jo bodo dovolj Kljub temu da je povpraše- Klement, pijejo le ob res po- trte, ki so ga posadili na vrtu skrbno obrezali, bi lahko iz vanje po tem posebnem go- sebnih priložnostih. Sicer pa gostilne Kunstelj v Radovîjid. njenega grozdja že Čez dve renjskem vinu veliko in bi na je na51o pot do številnih emi- "Prav presenečeni smo, kako leti stiskali prvo vino. Vinska pot v podzemlju Ob prazniku sv. Martina se bodo jutri v rovih pod starim Kranjem predstavili vinarji, obiskovalci pa bodo doživeli tudi vinski krst. Vilma Stanovnik bolj zanimivem prostoru ....................................... kranjskega podzemlja pred- Kranj • "Rovi pod starim Kra- stavila direktorica Zavoda za njem, ki so s preurejenimi turizem Kranj NataJija Pole- potmi in razstavo pred krat- nec in povedala, da z Marti- Idm odprli svoja vrata, so dc^ novanjem v podzemlju ne živeli izjemen odziv obisko- bo konec novembrskih prire- valcev, pri Zavodu za turi- _ zem pa smo že takoj sklenili, da se bo v njih dogajalo čim Zanimivo pa bo v rovih več zanimivega. Ker vsako tudi prihodnji mesec, ko leto začetek novembra pote- bodo v p red p raz ničnem ka v znamenju praznovanja novoletnem vzdušju 13. sv. Martina, smo se odločili, da izrabimo priložnost in v decembra odprli pravljič- rove to soboto, 8. novembra. povabimo vinarje z razliáiih slovenskih vinorodnih območij. Odzvalo se jih je kar trinajst, med njimi nekateri res vrhunski. Ti nam bodo mlajše pozdravil škrat Kranček. ditev v kranjskih rovih. V ne- představili svojo žlahtno kap- deljo, 23. novembra, bodo Ijico, poleg degustacije in namreč cvetličarji rove spre- prodaje vin bo potekala tudi menili v čarobni svet praz- pokušina izdelkov iz suhega ničnih aranžmajev, saj si mesa, sirov in slanega ped- bodo obiskovalci med 9. in va, ob 1Ć. uri pa bo tudi vin- 19. uio lahko ogledovali pes- ski krst z zabavnim progra- tro zbirko adventnih ven- mom, Rokovnjad iz Besnice čkov in aranžmajev sedmih pa bodo obiskovalcem po- kranjskih cvedičarjev, poleg stregli z vročim kostanjem," cvetličarjev pa se bodo preje zanimivo prireditev na še stavili tudi oblikovald stekla. živimo Ponudba velja od 5. 11, do 19, 11.2008 JESENICE Ulica Marfala Tila 63. pel. 8.00 - 19.00.sob; 8.00 - IS.OO RADOVUlCA Gorenjska cesta 33. por. - pet.; 8.00 • I9.00-sob ; 8.0Q - 15.00 OZIMNICA Ponudba velja od 24. 10. do 30. 11. 08 4 X 840 g Kumarice 6 X à »i Rdača pesa 1000 9 ; H3*eča pesi t Rdeča pesa 4x 1000 g Kislo z elje 1 kg . v v. 20 GORENJSKA, KAŽIPOT GORENJSKI GlAS petek, 7. novembra 2008 Dobrodelna tombola Ana Hartman ki spremljajo zaprte osebe, ..............................................................................Slovence, Id so zaprti drugod Železniki - Župnija Železni- po svetu, deloval pa bi mdi ki bo s sodelovanju z župni- program po prestani kazni- jami Selške doline v nedeljo Namen zaporniškega vDcari- ob 15. uri v športni dvorani v ata je torej pastoralna skrb za Železnikih priredila dobro- vse, ki so kakorkoli povezani delno tombolo. Izkupiček z besedo zapor in s tem tudi bodo namenili za gradnjo za tiste, ki sta jih prizadela centra Ecce homo (Glejte, tako kaznivo dejanje kot človek), katerega pobudnik sankcija takšnega dejanja," je zaporniški duhovnik Ro- je pojasnil Friškovec Center bert Friškovec, ki bo tudi je načrtovan v Ljubljani, in- gost dobrodelne tombole. vesticija pa je ocenjena na "ProjektcentřaEccehomoje milijon evrov. ^'Kdaj bo cen- zasnovan kot hiša, v kateri bi ter stal, je težko napovedati delovalo sedem programov Trenutno imamo v primerja- zapomiškega vikariata; za vi s celotno oceno projekta zaprte osebe, žrtve kaznivih zelo malo denarja, vendar ga dejanj, delavce v zaporih, nji- bomo zbirali naprej," je opti- hove družine, prostovoljce. mističen Friškovec. Kran) Deseti etno folk v Kranju Makedonsko kulturno društvo sv. Ciril in Metod Iz Kranja v soboto, 8., In v nedeljo, 9. novembra, organizira 10. etno folk v prostorih Makedonskega kulturnega centra na Savski cesti v Kranju. Obakrat se bo Etno folk začel ob 18. uri, nastopili bodo: MKO sv. Ciril in Metod Kranj, SKD Mladost Ljubljana, FA Kočani iz Makedonije, MKD llinden Jesenice, KUD Mladi svet Kranj, FS Preddvor, K2 Sandžak Slovenija, KD Brdo Kfanj, KUD DEM Kranj. MKD Makedonija (FS Ka- lina} Ljubljana, Društvo rojakov Plava i Cusinja Izvor Kranj in FS Zeleni jufij Črnomelj. S. K. Dov)E Predavanje o odpravi v Ande Danes, v petek, 7. novembra, bo ob 1.9. uri v kulturnem domu na Dovjem predavanje o enomesečni alpinistični odpravi Andi 2008. ki so jo ob 6o-letnid alpinističnega odseka Mojstrana in 80-letnici PD Dovje-Mojstrana organizirali člani alpinističnega odséka Mojstrana. Odprava je krenila na pot 25. junija, udeležilo pa se je /e sedem alpinistov AO Mojstrana (Gregor Berce, Grega Kofler, Rajko LotriČ, Boris Madon, Anita Perger^ Maja Robič in Jure Vajs). Člani odprave bodo predstavili plezanje v Belih Kordiljerah, kjer so se po zahodni steni povzpeli na 6032 m visok Tocllaraju, opraviti $0 tudi pristopa na 5495 metrov visoki Utus in 5530 metrov visoki Ischinko. M. A. Medvode Srečanje godb v Medvodah V športni dvorani Medvode bo tudi letos na Martinovo nedeljo potekalo tradicionalno srečanje godb. V organizaciji Kulturnega društva Godba Medvode se bo zàfcelo ob 13. uri. M. B. Medvode Koncert prijateljstva jutri, 8. novembra, bo v Kulturnem domu Medvode Koncert prijateljstva, katerega organizator je KD Simon Jenko. Poleg domačega Lovskega pevskega zbora Medvode bodo kot gostje večera nastopili še pevci Lovskega pevskega zbora Dekani in Mešani pevski zbor Dolenjske toplice. Koncert se bo začel ob 19. uri. M. S. HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00 Njfo6lQ oltjáTO S(yeremdrriQ po tnpfcKiij 44/70 M laisu O4/?0l-42-13 owtMio na œui 4. TUaniuo; po 11.00 lit pvuđbv^^^^^ JANEZ ROZMAN S.P. • ROZMAN 8US, LANCOVO91,4240 RADOVgiCA» TEL: 04/53 M9* ^AX 04/S3 04 230 MADŽARSKE TOPtXE: n. 12. - >4.12.; TRST: 18.11; PALMANOVA IN TOV. ČCKOIADE: 28. n.; KOPALNI IZLET BERNARDIN: 24.11.: gU-TOMER S PANONSKIMI TERMAMI: 23.12. -26.12. Osvestila o dogodkih ob;avl)amo v aubriki glasov Kažipot srezplačno samo enkrat. PRIREDITVE Večerno nakupovanje v koroškem mestecu Wolfsberg WoKsberg • Danes zvečer, v petek, 7. novembra, prireja koroško mestece Wolfsberg v Labotski dolini možnost večernega nakupovanja. Med 17. In 22. uro imate možnost, da spozr>ate Woífsberg $e z druge plati, ko po wolfsberšklh ulicah namesto svetilk svetita zgolj luna in ogenj, pripravili pa so še veliko presenečen), » Martinovanje v Medvodah Medvode - V Športni dvorani Medvode bo jutri, v soboto, 8. novembra, od 20. ure zvečer dalje potekalo veselo martinovanje z ansamblom Kingston. Vstopnine ni. Vabita Turistična zveza Medvode in Občina Medvode. Viharnik na razpotju časa Tržič • V torek, n. novembra^ bo v Knjižnici dr. Toneta Pretnarja srečanje in pogovor z Radovanom Hrastom, pisateljem in zapornikom na Golem otoku, in predstavitev njegove knjige Viharnik na razpotju Časa. IZLETI Po Vertovčevih poteh Kranj • PD Iskra Kranj v nedeljo, 16. novembra, vdbi na trâ- didonaini pohod po Vertovčevih poteh. Izlet je primeren za vse plar^ince z nekaj kondicije. Hoje bo za 4 do 5 ur. Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 6. uri. Prijave In dodatne informacije: Niko Ugrica, tel. 041/734 049; pisarna društva na Laborah ob sredah od 17. do i8. ure. Od Kozjeka do Šumberka Kranj • PD Iskra Kranj vabi v soboto, 29. novembra, vse svoje člane in ostale planince na zanimiv izlet na Dolenjsko - od Kozjeka do Šumberka ... Odhod s posebnim avtobusom izpred hotela Creina bo ob 7. uri. Hoje bo za 4 do 5 ur, zahtevnost bo odvisna od snežnih razmer (v tem času že možne zimske razmere). Prijave z vplačili in dodatne informacije pri vodnikih ali v pisarni: viktor.uhan®gmalI.com ali na gsm 041/347 237 ali ob sredah med 17. in uro v društveni pisarni na Laborah. V neznano Preddvor • Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane na planinski izlet v neznano, ki bo 15. novembra. Odhod posebnega avtobusa bo ob 5.30 iz Preddvora. Prijave in Informaci« je dobite po tel.: 031/625 874 • Rajko. Po slovenski Istri in martinovanje Žirovnica • Dru štvo upokojencev Žirovn ica organizira v četrtek, 13. novembra, turistični izlet po slovenski Istri s kraškim robom in martinovanje. Prijave in informacije v torkih In četrtkih do zasedenosti mest po tel.: 580 13 04, pisarna društva in gsm Nataša, tel.: 041 /876 426. Spominski pohod na Krnska jezera Radovljica - Planinsko druitvo Radovljica organizira v soboto, 15. novembra^ spominski pohod na Krnska jezera. n. spominski pohod je posvečen žrtvam Soške fronte. Izhodišče je dom dr. Klementa Juga v Lepeni. Spominska svečanost ob Krnskem jezeru bo ob 13. uri. Tura je lahka, hoje bo za 5 ur. Prijave po tel.: Jure Vreček 041/718 965, Polona Tomažin 040/440 736 ali pisarna 031/345 209,531 55 44. Ogled preddvorskih gradov Preddvor - Turistično društvo vabi ljubitelje pohodov na ogled preddvorskih gradov, jutri, v soboto, 8. novembra. Zbor bo ob 14. urt pred gradom Dvor v centru Preddvora. Pot boste nadaljeval» do jezera, si ogledali grad Hrib, nato grad Turn v PotoČah in spominsko sobo Josipine Turno- grajske, mimo njene senčnice se boste povzpeli Še do razvalin Pustega gradu. Zaključek pohoda bo v turistični poslovalnici. Martinovanje na Bizeljskem Kranj • Društvo upokojencev Kranj vabi v torek, iS. novembra, na martinovanje na Bizeljskem. Odhod avtobusa bo ob 7. uri izpred Creine. Prijave sprejemajo v pisarni društva do ponedeljka, 17. novembra. Gorjanci * Trdinov vrh Kranj - Planinci kranjskih upokojencev vabijo v četrtek, 13. novembra, na pohod na Trdinov vrh (1178 m). Skupne hoje brez počitkov bo za 5 ur, tura pa ni zahtevna. Prijave 2 vplačili sprejemajo v društveni pisarni do ponedeljka, 10. novembra. OBVESTILA Meritve tlaka, holesterola in sladkorja Žirovnica • Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica obveščati) dd bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorja v krvi potekale v petek, 14., in v petek, 28. novembra, od S. do 10. ure v Čopovi rojstni hiši v Žirovnici. Po možnosti ne zajtrkujte. Meritve telesne teže» krvnega tlaka in glukoze Kranj • Ob letošnjem dnevu sladkornih bolnikov si lahko v lekarniških enotah Gorenjskih lekarn brezplačno izmerite telesno težo in krvni tlak. v nekaterih enotah pa tudi glukozo v krvi. PREDAVANJA O Gruzijip Armeniji in Azerbajdžanu Kranj - Klub Študentov Kranj vabi v KluBar v nedeljo, 9. novembra, ob 19.30 na potopisni večer. Eva Ribeži bo govorila o Gruziji, Armeniji in Azerbajdžanu. Pri težavah 3 krčnimi žilami in odprtimi ranami se obmite na Center za zdravljenje venskih t)olezni vPortorořu. Tel. 05/640 02 33 I A. Bonsaji - umetnost in filozofija Podvin - Iz vrtnarije Reš iz Podvina pri Radovljici vabijo na predavanje o bonsajih, Danes, v petek, 7. novembra, ob 17. uri bosta z vami Tomaž Kovšca in Rajko Podgornik Reš, inštruktorja Slovenskega bonsaj kluba. O duhovnem pogledu na življenje Kranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalno zdravje, vabi na predavanje in pogovor o duhovnem pogledu na življenje - kaj je to duhovnost in kako jo živeti. Predavanje bo vodil mag. Edo Belak in sicer v torek, n. novembra, ob 16. uri v prostorih društvene pisarne v Kranju. Informacije po tel.: 04/20 n7 20. Proučevanje Sv. pisma Kranj - Društvo prijateljev Svetega pisma Vas vabi jutri, v soboto, 8. novembra, ob 9. uri v Dom krajanov Primskovo, Jezerska cesta 41, na proučevanje Sv. pisma z okvirno temo Bodite sinovi luči > kaj je praktično krščanstvo. Duhovno srečanje bo povezoval jože Jensterle. Vstopnine ni. KONCERTI 40-letnica delovanja zbora Milko Škobeme jesenke • Jutri, v soboto, se bo ob 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja začel jubilejni koncert ob 40. obletnici neprekinjenega delovanja Ženskega pevskega zbora Milko Škoberne. PREDSTAVE Pršparan jur Ribno • Kulturno društvo Rudija jedretiča Ribno in Kulturno društvo igralske skupine viteza Gašperja Lambergerja Jesenice vabita na ogled komedije Pršparan jur v Zadružni dom Ribno jutri, v soboto, S. novembra, ob 19. uri in v nedeljo, 9. novembra, ob 19. uri. Rez'ervacije vstopnic po tel.: 04/5744 630 ali 03V805 082. Bela maďca Kranj - V sklopu petkovih prireditev bo ta petek. 7. novembra, ob 17.30 v Kricah Kračah lutkovna predstava Bela mačića, ki jo izvaja Lutkovno gledališče Labirint. Vesela ajdovska tržnica - Hortikulturno turistično društvo Lesce vabi, da si ogledate komedijo Vesela ajdovska tržnica, izvajano v narečju, polno humorja in petja, v OŠ Frana S. Finžgarja v Lescah danes, v petek, 7. novembra, ob 18. uri. Gostovala bo skupina Žar Društva Most iz Ajdovščine pod vodstvom Ade Bačar. M ^ Gorenjska 96 MHz RADIO z a RADOVEDNE V % * GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 MALI OGLASI info^g-tías.si 21 Za popoln pregled si oglejte www.corenjskiclas.si/kazipot i r J I i \ i PETKOVA PRIREDITEV Gostuje Lutkovno g]«dalt£če Labirint BELA MAČICA Pet»»,7 noveniber2008ovembra 200S. Ponudbe naj bodo v zaprti kuverti z označbo: "Ponudba - ne odpiraj". Po pregledu ponudb bodo s kandidati opravljeni razgovori, NAGRAJENI REŠEVALCI KRIŽANKE AVT0H1ŠA VRTAČ. KRANJ cbiavljene v Gorenjskem glasu ât. &&. 24. oktobm 2008. Geslo nagradr^e križanke AH VRTAČ se glasi: SEAT IBIZA SC POJEM èPORTNOSTI. In kdo so prejemniki nagrad? 1. r^agrado • enodnevno uporabo vozila AUDI A4 AVANT prejme Leon Palčič. Radovljica; 2. nagrado - enodnevno uporabo vozila WV GOLF EOmON pmjme Boštjan Možina, Škof)a Loka; 3. nagrado - paKet obvezne opreme prejme Ani LoviSček, Tráč. Nagrade Gorenjskega glasa pre\we)o: J^e Šolar, êkoQa Loka; Marjan Je9nč, Gozd Martuljek in Edvard Žniderilč, Jeseni. Nagrajencem Iskreno čestitamol ■ÍŤ/Ifia,: CenaSOmv« u lUreÙMlt« 1S + poMna Mvobo^i po telflfoM H.04/201 -4241 rt M ti. naroarine^Usji Coremski Qas LOTO Rezultati 89 kroga • 5 novembra 2008 2. Ù. 21, n 11 Lolko S 9 2 3 13 Loto PLUS: x. 9, 12 tn 4 sklad 90. kroga ta Sedmico 620.000 EUR Predvideni sklad 90 kroga za 170,000 EUR Garantirani dobitek PLUS 20 000 EUR PRODAMO v DUPLJAH Tti &arnostojne stanovanjska h lie, velikost pared 550 m2. neto povrifna 156 m2,3. pcKj.gr. faza. Cena od 230.000 € Pfodajd:AftT-STUDlOd.o.a,Kranj,gsm:031 640225,tel: 04/20 20 700 Cena eur poštnina za naročnike 10% popusta Gorenjski Glas Za vas beležimo Čas KsKERN NEPREMIČNINE Maistrov trg 12,4000 Knríj Td. 04/Z0213 202 25 infeAln^kem Predstavljamo nekaj napwničrkín cz nai« bogsU ponudb«, ki ^ v cdoU pr»befrt« na n%ii spiftni strani: wwpv.k^^cm.si POSLOVNI PROSTORI: Prodam« KRANJ: POSLOVNA PRILOŽNOST: po$levn>$tanovanjska hiia pov^iine 648 m2, 447 ms zemlJiSČs^ v obrata van^u poslovni prostori v pritličju in nadstropju (280 mz), letnik ^940. prenovljeno pred 10 leti in neobnoví* jena stanovanja v viijih etažah {7 stanovanj skupaj 368 ms), vidna lokacija v neposredni bližini mestnega jedra, cena» 430.000 £UR. HISE-NOVOGRADNJE: Prodamo: UNCOVO pri Radovljici: v naselju novih hil (dvojčki alk ifojč^k) v IIL podaljšani gradbeni fazli $kupa; 7 (tan* povrline 191 mz, na zemljiS^u od 180 • 552 mi, cena se gibij« od 1S3.000 EUR do 199.000 EUR^ mirna lokaciji pod gorami v b Žin Raddvlil». Novogradnja je Ust K 3 KERN. Pri r^akupu hil la^ko izkoristite POSES* NE UGODNOSTI I, keř v kupnino u P' oitevajo tudi va Se morebitno stanovanje in doplačate le razliko. BITNJE PRI KRANJU: hiia • dvojček stan* površine mZi L 2008. 250 mz zemljišča, v podaljšani IIL gradbeni fazi (vgrajenaokna in vhod* ns vrata, 12 cm fasada}, hiia ima klet, pritličje in mansardo, cena ■ 145.000.00 €UR. CERKLJE NA GORENJSKEM: hiša « dv^ček stan* površine >43.00 mz. I* zoc^ 282 m2 zemljišč* v IV, gndbeni fa^ {že nerejene gr^ notranje instalacije, ometi in eftrihi) % prrtličjem in mansardo, cena « 233*000.00 EUR. ZEMgiSČA: Prodamo: Kran) (bližina sodišča): stavbno zemljišče 1.089 primerno za gradnjo poslovno - stanovanjskega objekta za 212.000,00 €UR. Kranj (Kanina « poslovna cona): stavbno zemljiUe 5040 mz, kvadratne oblike po i3o EUR/ms. primemo za gostinstvo, skladišča, proizvodno haljo, ali druge storitvene dejavnosti Komenda: stavbno zemljišče 3.S)3 ma po 150 EUR/m2, primerno za gradnjo veČ stanovanjskih hi{ ali dvojčkov. STANOVANJA: Prodamo: Jesenice: 3 SS. 76.59 mz, I 1985, popclr^a prenova I* 2007 (okna, vra* ta, instalacije, keramiki v kopalnrci in kuhir^ji), 6712 nad*, nova oprema v celotr^ 2 balkona in klet. last K 3 KERN, d*o*o*« cena : it2*ooo,oo EUR. Kranjp Ptanina 1:1 G. p,SO mz v 2. nad., nizek blok. letnik 75, kuhinja ločena, cena • 70.000 EUR. Knnj» Planina II: 1 SS, 49,60 mz v 7 nad*, letnik 82, predelano v 2 SS cenas87 000 EUR. Triiit Kovonka: 2 SS, 57,19 mz, v 1 nadstropjui nizek blok, letnik 70 cena 92*500 EUR. Trat (Cankarja): 2 SS, 49,70 mz, 1963, adaptirano I* 2001, visoko pritličja od 4 nad*, balkon, vsi priključki, okna stara 4 leta, lastna centralna kurjav» na olje^ cen« -€5.000*00 EUR. www.k)«kerr.si <^>TRG BLED d.o,o. NEPmBÙm ■ iSALEmiE freim^^ so bieđ 4 574 5 444 Bohinjska Bistrica, prodamo hišo, 1960,750 m2 zemljišča, 3 garaže in poslopje* Cena 250.000 EUR* V Bohinjski Bistrici zbiramo kupce za tri nove d voštano vanjske hiie LUMAR 2x 4*sobno stanovanje S3 mz * vrta cca* 250 mz. Cena enega stanovanja bo ccas i60tooo EUR* Proda se lahko tudi celota* Bled, €00 m iz centra prodamo obnovljeno hiSo v letu 200$, 220 mz, 900 m2 zemljiSČa. HiSa je na mim sončni lokaciji, Ima razgled na grad. Cena 330*000 EUR. ZromjeGor^ prodamo veliko tris^ 1990 v izmerř skoraj 600 mZ| na veliki 3600 m2 veliki parceli. Poleg hiše je ie garaža in samostojna garsonjera, HiSs ima dovolj zemljišča tudi za konja ali dva. Cena 4S5.OÛO £UR. Radovljica, prodamo obnovljeno in popolnoma opremljerro stanovanje v Izmeri 34 mz« vila bloki* Stanovanje je zelo lepo, oprema po meri, cena 85.000 EUR* Radovljica^ Cradnlkova, prodamo stanovanje visoko pntli^je, v Izmeri €0,5 mz I* 1975. Stanovanje je obrnjeno na zelenico. Cena 119.000 EUR* lomplan dnâba zaHianIrtna, riopfonMífertt, ijrbtfilam In eiwýWó, ůM. «M. BlaM«Ml4 fLi 0^1/947^499 1982. ba WMW.dorriplan*si CTANOVANI& PRODAMO Kranja Vodovodni stolpi dvosobno v (L nadst izmere 6t,29 ms. L izgr T 966, ddno obnovljena kopah rca in okna I* 2004. Cena 98.000,00 EUR^ možnost vselitve junij L 2009* Kranjf Planina 11« anosobno VI. nad* v izmeri 4K76 m2, 1. izgr, :oni dvigalo, vsi priključki, vpisano v ZK, možnost vselitve fe^ br\jar 2009, cena 8l*000,00 EUR. Preddvofi enosobno*mansardno v dvonadstr. hiši izmere 48,00 mz, hiša zgrajena I. stanovanje Izdelano I* 1991, cena 79 $00,00 EUR. Kranj, Planina 111^ enosobno v IIL nadstr, izmere 33^20 mz, I izgn 1988, nizek objekt, še ni vpisano v ZK, cena 75.000,00 EUR. Krv\h naselje, v novem ob- jektu dve trisobni v pritličju z atijem, povezava s kJetjo. kjer sta še dve sûbl in shfsm bo v Izmeri 140,00 mz in dve Štlrlsobni v I* nadstr* s stopne cami v mansardo in kletno shrambo v izmeri t8i,oo mz, L izgr. 2008, nad stan dard r>a oprema: masaž na kad in prha. ta^no ogrevanje, električ« ne žaluzfje, bambusov parket vsi lastni priključki, ogrevanje rra plin. vsako stanovanje dve parkirni mesti* cena: stanovanje v prit. 280.000,00 EUR. v nadstr* 290*000,00 EUR, v ceni je že obračunan 8,5 % DDV* Kranj, Zlato polje^ v mansardi objekta novo zgrajene dvosobno stanovanje 4 kabinet v iznneri 56,83 m2, L izgrad objekta 1953, L izgradnje stanovanja 2008,CKna plin, vs . tlaki la- minat, k ima, cena 97*000,00 EUR. Kranji Vodovodni rtotpi trisobno v . nadstr* izmere 73,80 ml. I* izgr« obnovljeno 2005, kopalnica, WC, centralna na plin, vselitev po dogovoru, cena 130*000,00 EUR. Kranji Z^ato fwljei trisobno, visoko pndičjevfzmeri 66,82 m2, delno ot> novljeno v letih 2000 m 2003 niča m okna), I* izgr* 1961, CK, tele* fon, kabel, tetev*, balkona ni| cena 114.755,00 EUR (27,5 mio SIT)* HISE-PRODAMO Krai^i Sp. Betnca, v)sc^opntLčna» tlorv S3 T20 mi na parceli v^ikosti 549 m2, CK na olje, tel garaža, dve park^mi me* sb, sonůia lega, hiša je lepo v?driev> na, I izgrad. 19S1, cena 320.000,00 EUR, vselitev možna konec beta 2009. Kranj, ČirČCi v^sokopritlična tlorisa 9:<8 mz na parceti velikosti 969 m2, * izgr* 1963, sončna tekacija,nekoliko v hrfbu, vsi priključki, CK na olje, cena 209000,00 EUR. Kranj, Kokrica, ^soko pritlična • delno podkletena^ tlorisa 89 mz na parceli velikosti 578 mz, polrrtna obnove. I* izgr 1957. cena 199.000,00 EUR. Bližina Preddvorai eno nadst repni poslovno^starvovanjski objekt na parceli velikosti 1583 m2, cca* 870 m2 poslovnih prostorov in cca* 19s rna parkirišče, sončna lega, I izgr 196O1 postopoma obnovljen in dozidan od I* 19650998, cena 839*000,00 £UR. Križe^ Corenjskai enonadstropna • d vesta no vanjska* tlorisa 75 mz vvsa-ki etaži na parceli velikosti 222 m2, izgr. 1936, popolnoma orenov]iena od L 2004*2006, CK na plín, teL, vse insta acije v vsaki etaži očene, tri parkirišča^ cena 182*000,00 EUR. Víkend • prodamo Trvtenik • Orlei zidan^ tlorisa 3^ 46m2 na parceli velikosti 47S m2, epa sončna lokacija, garaža, dostop tlakovan, ob vikendu tudi manjša brunarica. I» izgr. 1997. cena 290*000,00 E UR* GARAŽA - PRODAMO Kranj, Planina H, parkirno me^to v podzemni garaži na Ul* Tugà Vidmarja v izmeri T3 mž, L ižgr. 2007^ cena 7.500,00 EUR* POSLOVNI PROSTOR ^ PRODAMO Kranji Savska loka, pridige v izmen 630 maj* izgr* 1952, samostojni vhod» rampa, možnost parkiranja, višina stropa 5 m. cena 409.00O1OO EUR POsLoVNI PROSTOR • oddamo v najem Nakbi L nadstr* v Izmeri 50 ma, memo za pisarne. I. izgr 1970, pre-novljeno I. 2004, CK, internet, teb fbn. samostojni vhod, pirkirna me* sta zagotovljena, cena 400,00 EUR/mesečno strošM cca* 120,00 EUR skupaj z ogrevanjem. PARCELA • PRODAMO Kran)i proti Naldemu^ v industrijski coni 5957 m2 za proizvodnjo, skla* dišča, parkirišče, cena t68 EUR/mz tn ic cca. iS EUR/m2 za komunalni Mali oglasi tel.: 201 42 47 fax: 201 42 13 e-mail: maiiogldsi^g-glds.si Mâle oglase sprejemamo, za objavo v p^ek - v sredo do 1}JO in za objavo v torek do petka do 14.00! Delovni dds: od ponedeljka do petkanepîekmjenood 8.-19.ure. NEPREMIČNINE STANOVANJA KODAM ALI ODDAM garsonjero 30 mS, na P ninj. tf 041/S8?-231 ENOSOBKO stanovanje na Ptanini, 9 soo70í2 2 SS< 63 m2, Kr, - Z^lc polte. I. opremljeno, Klet, balkon, 97.000 EUR. 9 gekkoprojekt nepremičnine Bnioi 79^ 4000 Kranj Ííiftj-r>cp@QeWiopřO)ektsí 04 2341 999 031 67 4D 33 DVOSOBNO stanovanje v ver kost 4S.86 m2. visoko .Stâh novanje m obnovljeno, vendar ja vzdr> ževana m takoj vse 662 S(X7S(U KRANJ, ëoflirevonas,, 1.5 SS. đOm2. 1./4 nđd.. v celoli adaotirano in opremljeno I 06. v^sano v ZK. zastekljen balkon, mirna lokadla, blizina vrtca, šole, trgovine, oena po dogovoru. 9 1 KRANJ - šorlijeva u(., Irisobno stano- vsnie. 3. nad., nizkega bloka, f. 1968. 76 m2. CK, 72. balkon, vpisano v ZK. «na 122.000 EUR. « 041/744-709 ODDAM SOBO s souporabo sanitanj, mimi. pošteni, zaposleni osebi ali št\jdentu. « 04/61-54-228 GARSONJERO v $kofji LoKi, O 041/821-893 nepremlfnlfte Kapucinski ug 13, Skoljs Lok» T«i ' W/506ûmGSM Û4I/675 ínío^fokafieprefflíciiiDí^i v LJUBNEM opre íDlie n o. enosobno 8tani;»van3e samski osebi, s polletnim predpIseikMTi. tr040/3Ô&-Sld HIŠE PRODAM BANJA LUKA. U km iz centra, prodam hiio 100 m2 na zemljišču 1050 m2 s sadovnjakom. Hisa je vseljn,^ takoj, cena po dogovoru. O 0O3875143ê4d0 uor»77 CERKUE. 146 m2, flvořček. zgr. OS. 250 ni2 zemljišča. V. ge. luz. želeno oko^ie ob potočku v brizini gora. pogled na Krvavec, cer^a 233.000 EUR. Slovenska hisa, n 051/371-112 tooriti V ĆIRČAH na robu nasdlja prodamo stanovanjsko hlio - novogradnja, zgrajena do 111. PGF^ia paroâli vel. 400 m2, tt 041 /620^03 aoo774S POSESTI PRODAM KRANJ Koknca 880 m2. zemljišče s starejšo htio. za nadornesino gradnjo dvojčka ali delitev na dve enoll, na izredni, intimni priključki ob parceli. urejen dovoz, cona 270 EUR/m2. samo resni, 9 041/646-778 saon76 Naklo, prodamo 6000 m' zazidljivo stavbno zemljišče za poslON^o gradnio v bližini Exotrema v industrijsko obrtni coni. Zemtjlsce Je deino Komunalno opremy'enoe ravninsko in lepo dostopno. Cena po dogovoru. Kalan Fr^i, 041/734-144 22 MALI OGLASI GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 PARCELO • TravniK In sadovnjal^ 1543 m2 ob potoku Irk gozdu, ob asfaKiM sti v Vi^maáah ob novem naseliu, cena 65 EUR/m2, «041/366-993 «oo;/^ TRAVNIK 1000 -2000 m2. primemo Zh vrii&kar)e K.O. Kokrica In (elico si- rnemaJko. « 04/20>49^i6 MO"" POSLOVNI PROSTOm PRODAH ALI ODDAM v najem vp«liano vrtnanjo na siraKtvni lokaciji Telefon za informacij«. 9 041/637-595 aoo}itš ODDAM PROSTORE na Korrâki Mi v Kranju IT 041/361-100 MOTORNA VOZILA AVTOMOBILI PRODAH ODKUP, PROOAJA, PREPIS fabljenih vozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj. d. o, o.. Kranj. Savska 34. Kranj,« Û4/20-11-413. 041/707.145, 031/531-358 AUO» A 4 TDi, I.Oi In Refiault Megan 1.6.1.98, W 040/832-006 AVTOMAŠ CERKIJÉ Prodamo: Renault Clio^ Re* r\»ulx TwingOi oo, Renault Kan* goo» L 00, Renault Mtgint, I 99, Fiat Punto, L 02, Fiat Seicento, L , Renault Clio, 102, Skoda Fabia, * 00, Seat Cordoba, I oo^ Ford Ka, L Ford Calaxyi I* 00, Citroen Xsara, L ford FocuSi L 99* KREDIT NA POLOŽNICE Garancija TEL: 03W4900U CrTROEN Saxo 3 vrata, 1. 041/980-089, 1,0.1. 00, 86.000 km . rumene Oarve, O 041/448-823 0007741 CITROEN Saxo 1.4, L 97, 159.000 km 2x air bag, DOZ, alu D^l^a. nuf no, O 041/312-340. Peter 60077«? FORD Fiesta 1.3,1. 96 dobro ohranj- ne. cena; 1.500.00 EUR, « 040/e2«47 R 5 CAMPUS. L 92 r^g. 12/08. ugodno. « 04/23-24.201 sccTeea RENAULT 19 1.4 energie. L 96 za r^ zervne dele, tr 04V821-164 RENAULT laguna protege 2.2 DCI, I. 02. 134.000 km 1. tââiriik. cena* 6.100.00 EUR, «031/307-022 ROVER 214 I. I. dd ohranjen. cer>a: 041/819^42 vrsta, odlično .00 EUR. n VJffffOT ŠKODA FaOia 1.4.1. 03 rdeča, klima. odlično ohrar>jena, cena S.600 EUR. tr 031 /307-057 soor«9i WV TRANSPORTER 2.6 TO, I. 98 8 sedežev, odtićen. podaljšan, o 041/607-4^2 AVTODELI IN OPREMA prooah 4 QUME za Mercedes E S Dlalličl 22S/55/16 Goodyear, čéna ^ do^ voru, «041/320-131, Vinko SC07S93 4 KOM zim. gume. malo rabljene O^iiać^n 8 3 iukn)ami. dl. cer^ 50 EUR. 9 041/326-758 8 na » 77IS RABLJENE Komoketa zioiskth gum s plati&či za Opel tetrD, Vectro, Nissan Afmera, Crtroen Saxo, Ford Mondeo ter nove sume Sava. GY. 40% cene^. 9 041/812-646 »OÏ717 ZIMSKE gume Oowïyear 17Ô/65R14 a platiič' za peugeol 206. dve zimf. cena 150EUR. «031/533-844 kup J m OHRANJENA zadnja JI diesel, prednoat 040/597-933 Eeva vrata za GoK imajo beta. « ftwiíb ZA C BX Pe bUzIne. dim 140x200, ra2- tsgljiv v posteljo, zelo malo rabljen, cena po dogovoru. 9 04/23-11-141 ÔOO'XO REQAL za dnevno s^>o, modernega dizajna, v beli barvi, predali i%a hho Oiranie. tr 041/543-876 eoo?"« SEDEŽNO gamrturo. iroaed. chased, kot. cena 50 EUR, 9 041 /520^0 B0OT7U PODARIM GARDEROBNO omar» sir. 220 cm, tf 27 cm, vié. 220 cm, 9 04/20-26-617 BCû7e&i GOSPODINJSKI APARATI PRODAM ŠTEDILNIK, pralni strc} In hladilnik, 9 041 /878-494 PROSTOSTOJEĆ eMični štedilnik s steklokeramiino ploićo, Gorenie. 9 04/51-21-414. 041/506-274 aoo740ê iTEDILNIK 2 plm. 2 elekmka, ugod-no. 9 041/936-608 a«rar« KUPIM ŠTEDILNIK r>a dn/a In prodam oljni gonlec API. 9 031/241.196 bcct«?: OGREVANJE, HLAJENJE PRODAM CISTERNO za kur^no olje 3200 I iz 8 mm pioće^no z opremo, primerna za v zemljo, ugodno. 9 04/57-40-126 BOOTe^ KOLEKTORJI cevni vakuurrtskj švicarskega proizvajalca AMK za ognjvanje tople vode in podporo pri ogrevanju prostorov. Zamenjamo tuctl peč, Ter-moinsfâl Tomaž Časnik s.p. Kinica 11. Zg. Gorje, tr 041/893-682 8007974 PEĆ gaiper^k in pol leta star agregat 2 KW. « 051/228^22 soo^eee PEÔ Ecoflam, kombinirano olje-*plm. ceio aJi gorilec, 9 040/835-678 a007704 GLASBILA PRODAM KLAVIRSKO harmoniko Ver^ř 96 Ms-no in àolo »granla. tr 051/426-669 âûri77te SPORT, REKREACIJA PRODAM MOŠKO 26 coi&ko kolo Moumaln. 18 Snimano prestav z vso opremo 041 /850-149 MEDICINSKI PRIPOMOČKI OKULISTIĆNI pregledi in komplet očala na recept bres doplačila Opiika Aiekaar^dra Qiandia Kranj. tel. 04/235-01-23 In Optika Saša Trilc. 9 04/59-22-802 SOMM« ŽIVALI IN RASTLINE prodam MLADIČE nemáke Ovčarje z rodovr^k ko^, stare 9 mesece. 9 04/59-57-261.031/616-045 BOOTTM NOVOFUNDLANCI rodovniški, belo- čml in dml. fř 040/647-616 SADIKE iabian. hru§K. sliv. češenj, marelic, breskev, viàenj, nbeza, joste, malin. Drevesnica Cegnar. Dorfarje 26, 9 04/51-32-293 W07i*« POùAStm ASPARAGUSE, Potenk 21. 9 04/25-21-101 aoonbů KMETIJSTVO KMETIJSKI STROJI PRODAM MOLZNI stroj Virovitica In teliOko sl- merttaiko, staro en mesec, tr 031/474-211 80076»? TRAKTOR T.V. 18 KM, v delovnem stanju, cena 1.200 EUR. 9 04/51-22-^55, 041/874-181 nonoc TRAKTOR T.V. 31 in zgrabljalnik SIP. 1. lastnik, tt 031/378-946 dooT?«? KUPtM__ MUM Mžito -šnilar, 9 040/531-667 S007701 TRAKTOR ca 30 do 70 KM. lahko tudi v slabi«Ti stanju ter tovorno dostavno vozilo. 9 041 /849-676 •007S4Q TRAKTOR Zetor, 9 031/450-241 MQ7i«S TRAKTOR do 50 KM in kjper pn CO. 9 041/885-641 aooTBU PRIDELKI_ phodam_ 2600 KG sena. 9 041/731-917 SCl07e&2 CVIČEK, kvalitetni. 041/746-750 Količino. O 8C0r&30 PIŽOL čeénjevec In krmno peso, 04/25-91-355 »077u JABOLKA, loi^itetna doma&a. ugodno pr&dajamo. Kmetija Princ. Hudo 1 {prt Kovorju). Trtič, fř 041/747-623 JABOUOV, različnih sort, domača, n^ àkroptiena. 9 041/606-779 soo7iai KAKOVOSTNO vino cviček, tr aao7B«^ KRMNO korenje, tr 04/25-21-536 gM7êfia KROMPIR jedilni, desire. KVAUTFTNO dornačs žganje, cena 6 EUR, « 031Í876-542 NEŠKROPUENA, obrana jabolka ludi zapredetavo, 2g. Gooe 67, 9 04/57- 25-060 aoorsa? NEŠ KROPU ENA jabolka. Njivica 6. TT 04/25-03-636 9007 ru SENO, otavo In slamo v kockah, z dc^ stavo. 9 031/463-250 aoo7M SILAŽNE, okrogla bale ter $mreko\re DJoha m eoiafíea, 9 04/53-33-421 Se NEKAJ gajbic jabolk, ne^kroplje- na. več vrsl. Sr. Sttnje 64, tr 04/23- 12-309 6007711 VARAŽDINSKO zelje. îibrWca 57. It 04/23-10-268, 041/595-355 M07«»4 VZREJNE ŽIVALI PnODAM BIKA in telico 31 merrtalca. težKa 400 in 200 kg, tr 031/467-007 soo?748 BIKCA sirT>entaica, siarega 14 dnf. tr aoûTera BIKCA sivca, starega 10 dni. tr 041/873-497 SCCT^M 9 BIKCA almentalca. 220 041/229-266 BIKCA SL limuzin, tr 031/608-238 »0772? BIKCA slnventalca. starega 7 dnj, ir 041/857-111 600Í7» BIKCA knžancs, sta/ega 4 rnesece in Ć8 starega i mesec, tr 041/613-869 BÛQT7Z9 BIKCA križanca simentaleo/aivec starega 14 dni. 9 051/826-048 BIKCE simentalce, težke nad 200 kg, 9 031/343-177 W7M* 8IKCE simentaJce, 040/224-888 stare 7 do 14 dni ĆB BIKCA, starega 10 dni. 9 041/375-423 »ořero ČB BIKCA 61-600 10 dni. «04/25- ČB BIKCE, Stare desel dni. Goriče ,«041/711-666 Ô00?7i0 DVA BIKCA simentalos, stara trimese- . tr 0317299-534 WflBZ? DVA BIKCA čmo-be1a, dni. 9 04/25-51-705 10 In 14 aM771& DVA Č6 bikca, stare 7 dni In km>n| krompir, tr 04/25-91-047 DVE KOZI smaste In dve kozi bete sanske paame. stare 7 mesecev. 9 040/621-924 DVE TELIČKI slmentalk;. stari 4 in 8 .9 JAONJETA in ovci za zakol. 9 040/539-023 »oo^us JARKICE rjave. 20 tednov, peteline rdeče, Hraáe 5. Smlednik, 9 01/36-27-029 eoo77î7 KOBILO, lipicanko, rodovnièko. pr> memo za lahanfe, tr 041/S67-106 KOZLA, mešane burske pasme, starega eno leto. tr 04/53-14-237 KRAVO simentalko in dve telici. tr 04/59-63-949 eooruo KRAVO simentalko. 040/235-736 č brejo $.5 KRAVO s tetetom, bikca, telico 130 kg n same đelfino 35, tr 041/350-166 80077« KRAVO sirrentalko. v četno tele. dobra 031/699-145 , mes. breiosti. molznica. 9 Bocrna MLADO kravo, siment^ko. 9 04/59-45-043 fiocm; PRAilćE težke od 30 do 80 040/779^50 ftD0777e RACE mesni tip za zakol ali nadaljnjo rejo, « 04/23-43-128 8007Q61 TELICO simentalko brejo 8 mesecev in tn teličke almentalke star« tri mes^ ce,«041/266-066 TEUCO simentalko. v 9. mesecu bre> josfi. tř 04/57-21-871 eoo?6M TEUCO Simentalko. staro 5 tednov u*i bikca simentaLca, staega 3 tedne. 2at> niča, tr 031/375-166 0OC'; m TEUĆKO simentalko. stara 4 mes. in suha bukova drva. 9 031/312-323 soû7ue TELIČKO BimentslKo. staro en mesec, tr 041/220-586 TELIČKO simentalko. staro en teden, «041/640-724 5007 7A3 VEČ BIKCEV simentalcev. težkih od 230 do 300 kg, « 031/563-109 8CCI7;?1 2REBIC0 SHL A redovnik, kupim hribovski troellec grH^ja, 2 pokončna va-ya. «041/667-652 OSTALO PRODAM BETONSKA stebra za kozolec, 10 kom. «041/675-453 eotirnA ULEŽAN hlevskj n 80077â7 KUPIM DOMAČ ulezan hie\«ki gnoj, večjo ko-ićlno in gajbi» 30 kg ter zâbojnihe za reoc ail krompir. « 031 /459-674 8007«7fi ZAPOSLITVE (m/i| NUDIM BAR MONIKA zaposli dekle za delo v strežbi ter več deklet za 2 do 3x tedensko. Delovni čas \rt plačilo po dogovCK ru. âipec Monika S.Đ.. Vietesovo 5ea, CéíWje. 9 040/330^^80 ôoon;? GOSTINSKI lokal na Bledu zaposli za delov strežbi. Apn3£»o d o.o.. Ljubijarv ska C. 4 Bled « 04/57-44-044 láČEMO delđvke (lâhl dajalko/ca za prodajo delovne kontek- crje na Ijabljandkj tržnici. Žagar Marjeta a.p.. SiamnlKar^ c. 4, Domžale. 9 041 /646-336 àoor^a ZA DELO v^nKu potrebujemo dekle, ki rada dela z ljudmi, moù^ zaposlitev. Panter bar. Mahela Žanko s.p,, Hrast- j9 52, Kranj. « 040/244^35 M077« ZAPOSUM natakarico za strežbo. Bistro Enka. Nazorieva 1, Kranj, « 041/618-417 aco»3« ZAPOSLIMO deMe za delo v strežbi za nedoločen čas. Gostilna Sonja, êprïjc Boètjan s.p., Bistrica 11. Naklo. « 04/53-06-565 eoorsjr Uspešna prodajal ličemo 3 osebe (m/ž) za prodajo. Nudimo vam: tedensko plačilo, delovni čas po (iogovoru. dobro delovno okalie. Če sta marljM. imste dober pnstop pri delu in ste Že kdaj prodajali oziroma si lalite prodajeli. potem pokličHe g. Cvetke. 041623 657. ZAPOSLITEV dobi kuharica, pk>:^pek. k;jhar3ki pomočnik/tca. Klub Kovač. Andrej Marinàek s.p.. 3iava cesta 1. ^laXlo, « 031/339^03 BccriB3 REDNO zaposlimo već vozrikov C In E Kategonie v me^Jnarodnem tt^napgriu, Proj Matevž, d.o.o.. Zbilje 4 c. Medv> de, « 041/691-764 soor^es ZAPOSLIM O. več voznikov za dostavo hrane na dom. pkïopeka in kuharfco iz Kranjazokolfio. Titanik. D. BrttodSO. Hïanj, «040/230-655 NUDIMO honorarno ali redno zap^iK tev. Zaslužek neoreejne. umik po izbiri . Pismene proinje: Posrednišf« Zde- ne Brovč S.p., Vlrmaše 170. Škotja aOOTBU REDNO zaposlimo ved disponentcn^ z znanjem nemškega, halijanskega n angleškega jezika, Proj Matevž, d.o.o,, Zbiliê 4 c. Medvode, « 041/691-784 d0076«6 y PE KRANJ priučimo in zaposlimo te-tefonista/ko, delo od ponedei|ka do petka od 8, do 15. ure. Fantom international, d.o.o,, Uf. M. Grevenbroich 13, Celje, « 051/435-145 aoo^ ZA NEDOLOČEN čas zaposlimo zastopnike za terensko prodajo artiklov za varovanje zdravja. Oglejte si SWWsinkopa.si, Sinkopa, d.o.o,, Žt-rovhica 87. Žinívnica. « 041/793- 367 8007497 liČEM DUO ROLO išče delo z pranjem na obletnicah, porokah, zabavah z domačo in zabavno glasbo, « 041 907 STROJNI Inženir išče delo, instrukcije rratematike. fizike r^ vaàem domu, « 04/20-26-532. 031/534.081 KC7671 STORITVE KUDIM ADAPTACIJE, novogradnje ,od temelja do strehe. Notranje omete, fasade. i^mnrte àkarpe. urejanje In tlakovanje dvonič, z našim ali vaiim materialom. SQP Bytyqi đ.n.o.. Struzevo 3e, Kranj, 9 041/222-741 ASFALTIRANJE, tlakovanje dvoriič. dovoz. poti. parkirišč, potag. robnikov, pralnih çAoèé. izd. betonskih In kamnitih ikarp, Adrovic & Co, d.n.o., Jelov- iko« 10. Kamnik. « 01/83-94^14, 041 /880-751 socmM ASTERIKS SENČILA Rozman Peter. 8. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55- ^70. 041/733-709: žaluzie, roloji, ro- vese. plise zavese,. k> .net rnamlkl, martdze, www. BELJENJE notranjih prostorov, kitanje Sten in stropov. prema2i oken in vrat. odstranjevanje tapet, barvanje tasad In nspuščev vam nudi sliko pleskarstvo Pavec Ivan s.p.. Podbrezje 179 . Naklo. OčLAMO vsa zidarska dela, notranje omete in tasede z ns&m ali vešim n» tenafom, Arjaniti. d.0,0.. Žabnlca 47, Žabnica. « 041/288-473, 041/878- 386 FLORIJANI, d.o.o.. C, r^a Bn^o 41, Kranj izvaia m gradbena dela od temeljev do streha, adaptacije, ometi, ometi (asad, kamnite skarpe, tlakova-njedvorí&č,« 041/557-671 tccwtz KITANJE In belienje. hitro in kvalitetno. Nahti^al Roman s.p., šorJijeva 19, Kranj.« 031/508-168 aooeoo» KOMBI • RENT A KOMBI pnjvozi, Igor KonkoNč s.p.. Triglavska 12. Kranj, « 041/697-492 8007MS NOVOGRADNJE, adaptacije, tlakovanje dvorišč in ostale gradbene storitve. luđi manjše. Odgovorno, kvalitetno In ugodno, Stanko Saraftmovs.p.. R. P^ peža 6. Kranj, « 041/476-535 NUDIM vsa slikopleskarska dela, izdelava lasad, polaganja vse'h vrst talnih 0bl09, VolćanMk Albin s,p,, Kidričeva 7, Jeaenice. 04/586-38-35, « 041/873-708 OBŽAGOVANJA in podiranje ležje do- dreves. Ajosa Svab s,p.. Spodnje VelfTK) 9, Križe, « 051/225-590 600^732 RAČUNOVODSTVO, profesion^no m Kakovostro. CSSAT. d.o.O.. Planina 3. Kranj, « 031/267-537 SLO DOM - siena. stropi knaul, arm- strong; isd. podstreh in aqiaptaçije stanovanj; laminati, okna. vrata. str. okna velux; pekarska In vzditevaJna dela, Slavko Maryňiit s.p.. SušKac. 28. Sk, Loka. 9 041/806-751 eooriM STROKOVNO osebje nudi pomoć na domu In dnevno varsNo starejšim osebam v Kranju in okolici. Diomed. d.o.o., Partizanska c. 10. Kranj. «040/874-491 ŽALUZI JE • notranje in zunanje, lamek ne, panelne In plise zavese, roloje, screen senčila izdelamo tn mor^ramo. RONO SENČILA, d.o.o.. Mavsarjeva cesta 46. Notranje Gorice. « Of/365-12-47, 041/334-247 WMÍM IŠČEM_ IŠČEMO zakonski par aH žensko za pomoč ^n osKrt)! slarejse gospe* dímo stanovanje v hiši^ ostafo po dogo voru, v 041/32&-66$ todHét POSLOVNI STIKI GOTOVINSKI KfiEDm D010 LFT ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOĆHN ČAS» TER UPOKOjENCE, do 50 % obr., obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom, NUMERO UNO, Kulcov«c Robert s-p., Mlinsb 22,2000 Maribor, 02/2S2<4S-26,041 /750-560 ZASEBNI STIKI 35.000 POSREDOVANJ. 11.000 p> zrEanste^r v preteklem letu je karakter^ stika zenrtne posredovalnice Zaupanje za v^ generacije, ki i>osreduje po «ej Slo. « 03/57-26-319, 031/505- 465.031/536-378 aoow 39-LEmi skromen moliti z otrokom iiče poâieno dekJe za skupno žMle-nje, «041/229-649 soors» DEKLETA, bre^laOrro lahko spoznate fante za iskrene, resr>e. trajne zveze e vse država, « 031/536-375 moc-x» MLAD. skrorren. preprost, uspeàen moški hrepeni po trajni ljubezni. 9 041/059-192 seo'oe OBVESTILA PLESNA ŠOLA UR$KA Kranj vpisuje otroke in odrasle. « 041/611-000, www, urs ka-Kranj.sl MO"ae RAZNO prodah ST. OPEKO Brsrrec 1450 Kom. nmo pri- HoficozatoitjustDr, »i.^jTielScol, br^ 040/885-206 vv »vu.poereb nik.sum t GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 ZAHVALE 23 CjCj ^^^^ oglasi I 04/201 42 47, e-pošta:manogfasi@g-glas.sL www.gorcnjskiglas.si ZAHVAIA Ob izgubi dragega atija vladimirja Knifica se iskreno zahvaljujemo za izrečeno sožalje, lepe misli, cvetje in sveče Eva, Maja, Pia in vsi njegovi sporočilo o smrti Svojo življenjsko pot je skleniJ naS upokojeni sodelavec iz sektorja Logistike Slobodan Bajc roj. 19J9 Od njega smo se poslovili v sredo, 5. novembra 2008, ob 15.30 na pokopališču v Kranju Ohranili ga bomo v lepem spominu. KOLEKTIV SAVA "OiUel si t/c, kjtr ni solza, ni trpljenja, ne gorja, ostala tvoja je dobrina, v noáíři srcíři boUčina. " ZAHVALA V 54. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš najdražji mož, ati, sin, nečak in vnuk Janez Rakovec Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaSčanom in prijateljem, ki ste ga v tako velikem Številu pospremili na njegovi zadnji poti. zi darovano cvetje, sveče in nam izrazili ustno In pisno sožaJje. Posebej se zahvaljujemo enoti prve pomoči iz Škofje Loke, Cvetličarni Klavdija, kolektivu Foto GM-a, KGZ Škofja Loka. sodelavcem Zidarstva Gartner, Konjeniškemu druStvu Ratitovec, gospodu župniku za lepo opravljen obred in pogrebnemu zavodu Akris. Vsem imenovanim in neimenovanim Še enkrat iskrena hvala, da ste nam v težkih trenutkih stali oh strani. Žalujoči: Sonja, Matic, Živa, ati, marrJ, stara mama^ teta in strid Doleoja vas, )t. oktobra 2008 Prazen dom je in dvoničc, naše oko zaman te išče. solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli... ZAHVAIA K večnemu počitku smo v 47. letu starosti položili naáega dragega moža, očeta, sina, brata, sttica, zeta Janeza Kerna ml. p. d. Golobov 1962 - 2008 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in vaSČanom Pšate za pomoč v tem težkem trenut« ku- Zahvaljujemo se tudi prijateljem za izredno hitro pomoČ, posebej Miru Remicu, reSevalcem ZD Kranj, prijateljem Imola« team. Turistični kmetiji in planšariji Viženčax, upravi po§te Kranj, poslovni enoti 4101 Kranj, Cerklje, Komenda, Komunalno podjetju Kranj, AMD Cerklje, Občini Cerklje, sodelavcem Seme» rume» SD Krvavec, pizzeriji Pod Jenkovo lipo, KS Dragomelj • Pšata, prijatelji Bar Marine, pizzeriji Stalca, NK Velesovo. Iskrena hvala g. župniku Stanetu Gradllku za lepo opravljen pogrebni obred, direktorju pošte PE Kranj g. Miranu Čehovinu, AMD Cerklje, g. Zdravku Novaku in prijatelju Branetu Dolinar- ju iz Imola-team za ganljive poslovilne besede, nosačema Miru in Bojanu iz poŠte Cerklje, praporščakom, pevcem kvarteta Krt iz Kamnika za ganljivo zapete pesmi slovesa, trobentaču za za* igrano Tiáino, pogrebni službi Pc^ebnik in vsem, M ste našega atija pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožalje. Vsem imenovanim in neimenovanim ie enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi P§ata, Vcpovlje. Glin j« zahvala v 8t. letu nas je po hudi bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric Slavko Solar s Srednje Dobrave Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sovaSČanom» delavcem Iskre Upnica in EŠ Kranj za izrečena sožalja, za darovano cvetje in sveče. Zahvala velja tudi PGD Sr, Dobrava, gospodu Vidicu za občuten poslovilni govor, gospodu župniku za lepo opravljen obred, pevcem, skratka vsem, ki ste našega Slavka v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsi njegovi Srednja Dobrava, 3. novembra 2008 zahvala Utihnil je korak. Utihnil je smeh. Utihnil je dih. Tolaii nas misel, da sj odlia tja. kjer vsaka duša se smehlja. Ob končani življenjski poti naše drage mame Andrejane Ambrožič roj. Knafelj, po domače Klirurjeve iz Poljlice se iskreno zahvaljujemo vsem, ki Ste S€ trudili zanjo in nam stali oh Strani, ter jo preprosto imeli radi. Vsi njeni Kdo pozabil hi gomilo, v kateri zlato spi srce. ki neskončno nas ljubilo do poslednjega je dne. V spomin MulUo je leto dni, odkar je sklenil svoj o zemelj sko pot naš diagi ata Alojz Klemenčič Grobosk Lojz iz Studora v Poljanski dolini Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki se ga spominjate. Naj počiva v miru! Vsi njegovi Studor, Gorenja vas, 3. novembra 2008 zahvala V 97. letu starosti nas je zapustil naŠ dragi mož, oče, dedek, pradedek, tast, svak in stric Jože Zoreč st. $ Koloice Iskieno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, znancem in sodelavcem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniloi zalepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču, pogreb« ni službi Navček, Združenju šoferjev in avtomehanikov Kranj, Društvu upokojencev Kokrica, Zveri borcev Kokrica in vsem, ki ste kakorkoli pomagali in pospremili našega očeta na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Kokrica, Grad Vsepovsod je delo tvojih pridnih rok. Sedaj v grobu spU, a v naših srcih še živiš zahvala V 93. letu nas je zapustila naša draga mama, stara mama, prababica, sestra, teta in tašča Ana Arh p, d. Kropivnikova mama z lezerskega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebej se za- emo dr. Barbari Vencelj za vso pomoč ob njeni bolezjii^ g. župniku Hamu za lepo opravljen p<»rebni obred, pogrebni službi Navček, pevcem Zupan, nosačem in praporščakoma- Hvala vsem imenovanim in neimenovanim, ki ste se v tako velikem številu poslovili od naše diage mame in jo pospremili k zadnjemu poûliai. Žatujočí: hčerki Marija in Lojzka in sin Stanko z družinami ter drugi sorodniki Jezersko, Preddvor, Golnik, 27. oktobra 2008 24 g-giûs, JÍ GORENJSKI GLAS petek, 7. novembra 2008 Anketa Kje naj gre selška obvoznica? TftTIANA RAKT Škofja Loka - Predlagane trase severne Škof/eioŠke obvoznice so razburile prebivalce VirmaŠ in Crenca, Po teh trasah naj bi ob* voznica potekala skozi vas, med drugim bi tudi uničila vsaj osem zaščitenih kmetij. Fele: Maiic Z^rmin Tomas Globočnik: "Ključen problem je pristop občine do občanov. Ravno zaradi pristopa se bodo stvari ustavile kot pri poljanski obvoznici." Tomaž Kalan: "Vsi vemo, da bo obvoznica morala biti. Tukaj je bistven odnos občine do nas." Marjan Prian: "Z obvoznico naj obvozijo hiše, ne pa da jih rušijo. Največji problem občinske uprave je v tem, da ne stopi v stik z ljudmi. Pogovor da določe* na izhodišča, da se lahko sklepajo kompromisi." Marija Hladin: "Predlagane trase se opirajo na vsaj štiri leta staro skico, na kateri ni vrisanih vseh hiš niti planiranih naselij. Kako naj bodo ocene škode realne, če skica ne prikazuje realnega stanja?" « Tatjana Bernik: 'Imamo težave pri komuniciranju z občino. Pripravljeni smo na konstruktivno sodelovanje, opažamo pa ignoranco in aroganco občinske uprave." nad mim Sandi Novak iz Dupelj je letos prvič tekmoval na Ljubljanskem rriaratonu in 42 kilometrov pretekel v 4 urah in manj kot io minutah ter se tako vpisal med zmagovalce. Danica Zavrl 2l£BIR Kranj • Sandi je dosegel 354. mesto od 664 sodelujoč. Njegov dosežek je še pomembnejši, če vemo, da je ta Človek pred tremi leti m pol doživel hudo nesrečo, zaradi katere je oslepd. Zgodilo se ^ je r\a ^tovščini v. Dupl^. za katero je prav oh izdelal križ, ki ga fantje po običaju naložijo ženinu, da ga odne- se domov in tam zakoplje. Ko so med potjo počivali, se je križ zniSil tia Sandija in ga tako hudo poškodoval, da je bil dva tedna v komi in pozneje dlje Časa na rehabilitaciji. Po poškodbi glave je izgubil vid. Polagoma si je Sandiju (v sredini) so za uspeh s torto čestitali direktorica zavoda Korak Mateja Korošec in opomogel, dve leti prihaja v njegovi tamkajšnji prijatelji, / poto;Cof>KiKavi« zavod Korak, kjer se ukvarjajo z ljudmi pO poškodbi gla- nam.Sevednoupa.dasemu Klemen, sicer oba športnika, Radencih, kjer namerava ve, včlanil se je v društvo sle- bo 2 operacijo v prihodnje sta sé ob tem odpovedala premagati 21 kilometrov. pih, se naučil uporabe bele povrnilo vsaj nekaj vida. S svojim ambicijam s ciljem, V zavodu Korak, kjer pra- palice in osnov Braillove pi- športom pa se je nekako že da bi jaz pretekel maraton vi, da so mu tudi pomagali save, svoje cilje je povezal s izvlekel iz teme. Pri tem mu do konca. In res mi je uspe- po nesreči, da je našel sam športom, predvsem s tekom pomagajo številni športni lo. Na koncu sem sicer neko- sebe, so se veselili Sandije- in kegl j anj em. prijatelji, dva od njih sta mu liko popusti], a sem zadovo- vega uspeha. Presenečenega S tem želim dokazati, da bila pomočnika tudi na Ljub- Ijen. da sem prispe! do cilja. prijatelja so nagradili s torto, tudi slepi lahko marsikaj do- Ijanskem maratonu. Za prvič je bil to dober dose- na kateri je bila podoba sežemo. Dosežek na Ljub- II Prijatelja Primož Črnivec žek, za prihodnje leto pa Ljubljanskega gradu in dveh Ijanskem maratonu pa je in Klemen Triler sta z menoj imam v načrtu teČi pod ča- povezanih tekačev. S Sandi-zame predvsem zmaga nad tekla vsak po 21 kilometrov som štirih ur," pravi Sandi, jem sta tekla prijatelja, na samim seboj," pove Sandi, ki na maratonu. S tekaškim ki bi v prihodnje želel tudi torti pa so mu "dodelili" dese mu ic iivijcnic po nesreči partneriem sem bil povezan več trenirati. Sedaj mu ob klc. Da bo v prihodnje dobil močno spremenilo in je moral tudi svoje življenjske cilje z elastiko, občasno pa me je tudi z rahlim dotikom vseh usklajevanjih uspe en- dekle in si ustvaril družino, krat samkrat na teden. Pravi, je namreč tudj eden od San- prilagoditi novim okolišči- lismeril na progi. Primož in da bo spomladi tekel tudi v dijevih ciljev. vremenska napoved Napoved za Gorenjsko Danes in jutri bo oblačno in deževno, v nedeljo pa zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho z jutranjo meglo po nižinah. Asmcip RS u ekelje Urad 2« mettoreloBije PETEK SOBOTA i c^ J J ; / ^ / 9/1 7/13°C NEDELJA 2/14°C ô tS/li 'C lUiiii o Réica ^^ 18/13*0 KRAN) Narava še ne počiva V besniški dolini, v okolici ribogojnice, sta v sredo zakonca Ida in Jože janc nabrala košarico zdravih jurčkov, kar je za ta letni čas nenavadno. Za kosilo je bila še istega dne gobova juha, nekaj jurčkov je šlo za ozimnico, jože Še nobeno leto ni dobil jurčka v novembru, ampak je bil njegov dosedanji rekord, ko je utrgal zadnjega jurčka v sezoni, 20. oktober, S. K. škof)A Loka Slovesnost na Loškem gradu Včeraj zvečer so po končani celoviti obnovi severovzhodnega stolpa Loškega gradu in rekonstrukciji prvotnega grajskega vhoda pripravili slovesnost z odprtjem obnovljenih delov gradu. Obnovljene prostore je predal namenu predsednik državnega sveta Blaž Kavčič. Ob tej priložnosti so odprli tudi razstavo o pobratenih občinah Freising na Bavarskem in Škofja Loka. D. Ž. s k l 006JA KED : HIT KRANJSKA GORA SOBOTA, 8. 12. 2006, ob 17, UR Športna dvorana poden vabljeni« IL RADIO KRANJ d.o.o. ul. 6. KRANJ TELÉřON' <04) 281-2220 pkmcw (04> 2fl1'2221 ymm (CM) 2022-222 (OS11 303*905 MMCMiG» <04) 281-<04> 281- nCDWAM IKZUUk riKliofcraniOr adlt^kranl.al vwvw.raclio-kranj.si %