Številka 353 TRST, v sredo 30. decembra 1903 Tečaj V V" IZHAJA V&AJZI BAN sd! cb Nedeljah !■ prazaiklh ob 5., ob p«aeie!]kih eb 9. zjutraj. JPesamlčne fitev. se prodajajo pn 3 nvč. (6 r mnogih Mbakarnak r Trn»n in okoiiei, Gorici, Kranju, 9i. Petro, ?e«tojni, Sežani, Nabrežini, St. Luciji, Toiraiam, Ajdovimi. Dornberer* itd. Zasture]« Ster. po 5 ari. (10 stot.). OfiLA8I 8E AAČUNAJO NA MILIMETRE t airokosti 1 ^cloae. OELNE : Trgovinske in obrtna oglase p« 8 st. mm, osmrtnice, zahvale, poalaniea, ogla»« denaraik zavodor po 20 st r.n Za oglase v teksta lista do 5 vrst 3W K, vsaka aadavaa vrst* K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, naj-■a.%aj pa 40 stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprave _ 1l din osti— Plačuje se iakljnčno le upravi „Edinosti". Glasilo političnega društva „Edinost" za V edinosti Primorsko. Je moč I NAROČNINA ZNAŠA sa vse leto 24 K, pol leta 12 K. 3 meseca 6 ^ a* ua- ročbe brez doposlac^ naročnine, se up-"-** ne z:rt. H&roealsm na avdeljsao iidaaj* „EDIIl " *t<*i"» • mmmmm— lutno K pol lata 2 •—— Vai dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefrankorana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrtčijo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo list* UREDNIŠTVO: ulica 6iorgio GalatH 18 (Narodni d«m) Izdajatelj in odgovorni urednik ŠT EFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". - Natisnila tiskarna konsoicija lista .Edinost" v Trstu, ul. Giorgio Galatti ftt. 18. PoJino-hranllnRnl ra?un 5L 84V652. TELEFON it. 11-57, List porrč i dalje. rta se je pod vodstvom poveljnika rimskega armadnega zbora, generala di Cossato p^dslo ca mesto nesreče 4000 vojakov rimske «josadk<*. General Cossiftto je dobii za Meseno ia okolico neomejeno pol-nomoč. Iz Reggo di Calabria nahajajo vzneorr-iajrče v<->,ti. Številni v Rmu živeči S cilpaci in Kalabreži 30 odp:tavali v domovino. Kralj in kraljica sta odpotovala v Kalabrijo oziroma Sicilijo. RIM 29. Krali in kraljica ita odpotovala v Kaiabrijo oziroma 7 Sicilijo. Kralj daroval 200.000 lir. * * * SAN SEBASTIAN 29 Od nedelje razsaja v pokrajinah severne Španske &i!en vihar, ki napra?il mnogo Škode. Več me tn;h delov v B Ibao je pod vodo. Miogo lis j" razdejanih. Pi07b >. ob kantahriški ob .li je p • u« b^la. LONDON 29. (R uteriev hi'C.) — Hud mraz je zavada! po vseun Angleškemu. ^ Londona že od z;utraj neprestano snt.^i. Iz delov dežele prihajajo poročila, da so železniški vlaki obtičali v snegu. Vlak, ki je imel sinrči iz Aberdelna oditi v London, ni mo:*el radi snežnih žametov caprej. Več mr^t na Škotskem je odrezan> od prometa. Mnrgo oseb je zmrznilo. _ . , , ., Dunaj 29. Ncredbeni list za c. kr. de- RIM 29. Kralj želno brambo je priobčil avansma praporšča- potresne katastrofe 200.000 hr. Vsprejemi koy ^ kade|0£ napovedani za novo leto in alavnostm obed ^^ ^ pryi pcdvodni čo!ni} zgra:eni se ne bodo vršili. za A7Stro.Ogrsko mornarico v ladijedelnici Francoska vlada je poslala v Messino pet rQermaniau, so danes odplui v Pulo. vojnih ladij. Baenofl-Ayres 29. (Nem. kab. dr.) PARIZ 29. Francoska vlada je odpc- Ministerski svet je sklenil naročiti nove to- j (Jala v Messino dva križarja in tri rušiice p0ve pri tvrdki Krupp v Essenu. torpedov. — Predsednik Fallieres, minister- . , ~- ski predsednik Clemenceau, minister za unanje RtlSKa DalkanSKa DOlltl&a. stvari Pichon ter predsednika zbornice in * senata so iialiianski vladi povodom potre3ne Mislimo, da jo na potu kesa za sto-j ne katastrofe brzoiavno izrazili sožalie. grehe in najbolji korak: iskrena izpoved. PALERMO 29. Iz Mesaine došli rušilec Kajti, ako človek nima moči, da priznala m torpedov je izkrcal v Milazzu 60 ranjencev, izpove svoje pogreške, težko da bi se jih kedaj Messinski kvestor in več njeg07 sinov so rešil in da bi jih popravil, mrtvi. Prefekt in njegova rodbina bo se re-; Danrs stoje prtd slovansko javnostjo šili. Tudi poslanec in bivši državni podtajnik stara grešnica in mlada epokorjenka : ruska - __________. . .Nicolo Fulci se nahaja med žrtvam:. Iz Ca- diplomacija, Neprijatelji Slovanstva bi bolnišnico. RIM 29. Zupan me3ta Seminara (R. ggio! tani-e - odpiulo na pomoč vtč ladij. Pctrju;e nas h'tsii uveriti, da je ruska politika še ska stran & Calabria) fcrzojavija, da je Seminara raz- da ]e v Reggio di Calabrii in vedno tista stara caristiška politika, ki i j ie p- -- i™«'1 ra«pl,n irrlf-feii Vj'Ua San Gi"ovaunj zel0\elika. Ogromna je Peter Ve'iki odprl „okno" v Evropo in jej tudi škoda, ki so jo provzročili morski va-: pritisnil pečat germanofiUt^a. Hot-li bi nas Potresna katastrofa Južni Italiji, Mesto Messlna razdejano. - Duanalst tisoč mrtvih. Iz dežele blag-ga južnega neba, iz de- našajo ranjence, pcilgole begunoe, ki so še žele kla iČnih lepot, &e dviga z^pet bolesten vsi preplašeni. Grovorijo malo in vedno vskli- klic obupa, ki se izgublja v grm nju podzem- kajo : „Messina je razdejana lu — Potrjuie skem in prasketanju porušenih domov. Nava- se vest. da so se zrušile mestna hiša, stol- jeni smo temn klicu — na žalost nava:eni, niča in vojašnice. ker ga moramo slušati skoro vsako leto. Leta Od 200 mož, ki so bivali v vojašnici fi- 1905 skoraj v prar isti dobi je bežična pe- nančn:h stražnikov, se jih je rešilo le 41. N* sem naletela na javk bednega južnoithlijaa- kolodvoru se je pri pozivu od 280 uslužcen- skega naroda; in daces, ko niti ni §9 odprav- cev javilo le osem. Pjročila z deželo potrju- Ijena zadnja ruševina od one velike katastrofe jejo, da je potres opustosil vse vasi. V Ri- dobajajo zopet gr zni in pretresljivi glasovi : poatu so našteli 17 mrtvih. V Ali se je zru- Messina je perasena, Palermo deli isto usodo; šilo več hiš, bilo je mnogo 03eb ubitih in Sicilijo in Kalabrijo kakor da biča neusmi- ranjenih. ljeni bič zagonetne naravi. i RIM 29. Minister za notranje stvari ie Tuli naš narod je občutil to kazen božjo, izdal strog ukaz, da se v Mesaini preprečilo pr-k vemo, ktko to boli. Naj gre torej tudi vs3ke nasilnosti. iz našega srca iskrena beseda za tisto kruto PALERMO 29. V Cataniji je bilo ra?- proganiano ljudstvo ! dejanih 500 čolnov. Med poškodovanimi pur- niki je tudi avstrijski parnik „Buda* O te: grozoviti katastrofi ram poročajo PALERMO 29. — V Mešamo je odplui feraojavna poročila : psrnik „Regina Margher.ta", na katero se CATANIA 2». Zadnje vesti iz Mesaine je nkrcalo mnogo OBeb. V Paleruiu vlada ve- j.oirjujejo vesti o groznem potresu. Škoda je ^a žalost radi grozne nesreče in iadi tega, neprecenljiva. Nikakor ni se možno določiti ker ima mnogo tukajšnjih prebivalcev v Mes- števiia človeških ž: ter. Govori se, da ]e na siai sorodnike in prijatelje. Oblastmje krajev, tisoče mrtvih in raujen:h. Semkaj je prispelo opustošenih od potresa, zahtevajo nnjne pc- mnogo beguncev in ranjencev, med temi tudi moči. več vojakov, ki so bili odvedeni v boln Begucci pripovertuieio, da je obmor^___________. Mesnine grezno rszdejana. Katastrofo je po- dejana in da so izpod razvalin izvlekli že večal še požar, ki ie izbruhuil v/ifad eksnlo- okolu 100 mrtvecev, F -- - dd ulic PALERMO 29______ .„ , , „ 4 reševanje tresa je messiGska morska ožina dobila drugo. aje {.lina. Morje je poplavilo veiik dd ulic PALERMO 29. Vsled včeraj So jega po- loyi> Število žrtev je velikansko. in jih nanolrilo z blatom, kar je ______ , lo otežal". Kakor pravijo begunci, sta pred- lice in se ie črta rbale baje spremenila, siji Messine G^nziri in Toro popolnoma PALERMO 29. Zdravn ki so osnovali mesiji razdejan-". V.-?a leteča eskadra, obstoječa iz pomožen odbor in priredijo bolniško ladijo, treh ladij, je odplula v Messino. Danes pri- da gredo na pomoč prebivalstvu v Mesaini. spera ta ii iz Napolja dve ladiii z vojaki, ki E )a kdi; rdečega kri?a ie rdplula v Messino. gresta na pomoč v M^esiao. PALERMO 29. Železniški promet m^d V Citanio je iz Me>sin? prispel vlak z ranjenci in begunc:, ki poročajo o grozni ne-greč;. Pravijo, da so bile razdejano vse pa-1 če, tako tudi Lotel Trinacria z oseb em in 90 tujci ; mestua hiša, borza, poštna in brzojavna paiač-J in vojašnice. Zitriuje te, da je še večo škodo provzročil podmorski potres, 0'ozi.o valovje jg pokrito Mesnino. Ni možno ie določiti števila mrtvecev, ki je zelo veliko, napoljskemu prefektu 100.000 lir Poveljnik paiermske divizije je zapovedal, da živil za prebivalce v Messini in naj »e pripravijo na ochod vse čete posadke Celabria. Viada ukrepa vedno nove cdredbe. z zdravniki in zdravstvenim osobjem. Vsak .Naprosila je nujno tudi parobrodne družbe, polk vzame seboj obleko, koliker jo je v vo- naj stavijo evoje iadiie na razpolagi). Pred so odšle v Mes&ino vojaške čete in živili. Ruska in angleška eskadra odpluli v Messino. Iz Palernia cveriti tudi o „karikaturi"' ustavnosti, kateri z zdravniki je tretja duma le izrazita maska. Ali mi čurimo, da temu ni več tskr. Mi smo celo nverjeni, da bi — tudi če bi Ru-! sija ne bila iz?ojev^la tudi tiste urta j o ti, ki je danes ima — tudi danes Siovanstvo SIRAKUZA 29. Ruska eskadr?, usidrana m0Ta\0 prokliniati sam > ^taro slovansko gies-Jurgu,ti in angleška eskidra, usidrana v, ^ nepoboIjšljivo in uaodepolno rusko di- Govori se, da je nsčelcik generalnega štaba i v Curgu: ^ „v,rv,vrr.v ________________ _____ — mesiinske divizije brzojavno vprašal v Cata- j tnkaišmem pristanišču, sta odpluli v Messino. plomadj0> Tretja duma in ruSka javnost — niii. mar« li mesto vsprejeti messinske pre MALTA 29. Vaj ne .adtje „Exnaouth • ■ tak, — fc^ara vtn.lar bivake, ker je M^sina popolnoma razde-1^„Eu:yaiui , „Mioerra m wbutuy" so odpiule. v?pela "da dovedete do i2povedaice, da ne lena. na poir«. o v e s1^__! rečecso sodnice, dosedanjo samovoljo zisiema RIM 29. Med brzojavno brezžično po- Go.mnd.kfi ho- ^ica f ruekega in d-i ga prisiltta ubrati zopet stezo, stajo v messinski morski ožim in postajo v j «/ . . ! ki jo je zgodovina'namenila rmkemu narodu. Rimu ie uređen brzojavei brezžiim obrat..»LNAJ 29. Gospoda zborrjcp jej Abo k je - eđ ( rDskeg,izistema __ Prva direktna poroč:!a potrjujejo žalostne vesti, S imc-!i d n;s sojo. Predsedaik knez T\iudiflch-| y č imenu'je govc,°l mini3ter Iz.ohk.i — eriitz s, je v topl.h besedat spominjal umr- mo»la razgaliti jedno slabo stran - nič h hh knezov Jurja Lobkovica in Lichtenstema j tQ , g3 ^ dft ge cd kf> je ter >1. laamt.-Sternegg. Pred preholom na r da so Messina in kraji v okolici razdejani. Ministerski predsednik Giolitti je poslal za nakup Rcg^io di jaški b skladiščih. RIM 29. Ptfslanf c De Feiice je iz Messine poslal u.ini^teirikemu predsedniku Gio-Htii-ju brzoja ko, v ka eri pravi, da je M e s-sina popolnoma razdejana. — Mrtvih je 10.000 ljudi. Požar je dovršil uničevalno delo pot esa. De Felice presi za nuino pomeč. COSENZA 29. Hiše v Palmi so tako Mesino je dospela leteča eskadra. * * * MESSINA glavno mesto pokrajine Messine, ob mesdnski ožini, je štelo leta 190u okolu 150.000 prebivalcev. Reggio di Calabria razdejan kakor Messina. CATANZAR0 29, Brz°3a n9 vesti došle xi j „iTk^LvlV; p^ iz Reggio di Calabria pravijo, da je to meito poškodovane, eta ni možno v n in oivati. rod , . °°... 4 , \ if . ' D r ,. ' , _ . zadela slična vso-la kaior Mes>mo. Brzoift^ni razvalinami ie baie 5U0 mrtvili. , , » , . . . . J D,ii rtn • ___m telefonski urad je r^zruš^n. RIM 29. Ministerstvu mornarice aošle . J brzojavke potrjujeio, da je Messina razdejana. Med mrtvimi sta tudi Škof messinski in ge- Bati se je, da je ista usoda zadela tudi neral Costa. Reggio di Calabria. Zdi se, da je raz- RIM 29. Izrecna izdaja „Giornale d? I- dejano tudi veči del mestec m vasi, leže- tali*" poroča, da se nahajata med mrtvimi t h ob merski cžini. tudi messinski škof in general Costa. Vseh (JATAMA 29, Iz vseh krajev, kjer je mrtvih v Messini je 12.000, v Palmi bil potres, prinaajo vedno novi vlaki, ki pri- pa 500. dnevni red je omenil grozno katastrofo, ki je i : bilo moči, da se izustita besedi: m e a cu 1 p a/ J' Minister Izvolski je rekel mea cu'pi, ko v durrti priznal, da je Rusija priro.ila v nego i je Andrassy držal svoj znameniti govor na t. j j . ,, . ! berolinskem kongresu. Pravnega temeija Da dnevnem reda ie bil poornastilm za- - . i T i i • j m i , . , ... » t u i . . je rekel Izvolaku — nimamo do nik^k^ga kon ia več manjših zakonskih nsčrtov u »h- ^ Ali moremo potovati raCnnt je n:a zaonji seji v sprejel a poslanska zbornica.1^ na pra¥0F0r0Žja ? N(T? _ e cdg0,0rii iN»ar»«n^r lii nr»rr,#*«;l rt nrnpt^nnalraim . 1 . . . " zadela južno Ittlijo in prc&ii zbornico, da sme v imenu erospad^.ke zbornic^ izraziti :*a-. i •• r> . TT • , .. . , s. . . , , I aneksijo Bosne m Hercegovina ze nrej, Iranski vndi najtep eje sočutje. (Živahno pn:r-! ° * J' je vanje). Buren Niebauer jo porečji o proračunskem provizoriju. Govorili so potem dr. Rase, grof Fran Thun, baron Czedik. ministerski predsednik baron Biencrth, grof Pminski. dr. Eppinger, baron Plenerin Matuš. Po sklepnem govtru poročevalca je bil proračunski provizorij vspre-jet v vseh čitanjib. zopet ru-ki minister vsem slovanikim narodom, ker Rusija trebr. miru. Trt ba — to jej verujemo. Tudi to je Izvoijskega izpoved : mea mnxima cuipa ! Ma:i pa je slovanski svet čakal samo na izvenket ruskega orož;a, da bo veroval v svojo rešitev ? No ne, kajti meči sami ne odločujejo PODLISTEK. IRONIJA. Spisal iTan Troit. Vrlo za novana stvar je tudi vrio vspe-va!a. Vesela je bila gostiIničarka, nič manje nevesta na c;e domu, nje cče, nečakinja Viki in se najbolj menda — adjun!>t sam. Po malem in za tržke jezike veliko premajhnem trgu So je začelo tiho hihetanje in glasao ugibanje, bo-li svatba prej ali pozneje nego dovrši Starec doprsni kip s^oje izvo-ijenke. Hudomušni radovedneži so celo trdili, da pošlje pristav prej svoj kip na izložbo v St. Loui* v Severno Ameriko. Zlobneži so celo dostavljali, da bi bilo najbolj umestno z umGtvorom poslati tudi original, ki bi umetniku gotovo ne bil v sramoto. Ta doitip je bil zelo všeč nežni Vikici, ki j© rada slišala slavospeve o svoji lepoti. Tovanšice so jej ce o zatrjale, da njen Zadel ni tako klasično lep, kskor bi bilo potrebno, da bi se ona združila ž njim v najlepši par, ki bi govorili o njem v devetih ferth in piiali v vseh slovenskih listih. Ni ke jej bilo treba trikrat ozreti, že so pritrdile v tem vse tovarišice, zavistne zantran pristava, da je premlada, pa da iahko še Čaka, izbira in izbere — kaj boljšega. N-ke nedelje pcpoludne je adjunkt Zfcdel molče opazo--hI svoje delo, a oko mu je bilo motno, r ki sta mu omahnili v narečje. Pred njim nn mizi ie ležal list: rVeleštovsni gospod ! P > večmesečnem občevanju z Vami sem spr znala mnogo vzrokov, ki bi izmed njih zadoščal samo eden. da uniči srečo moje bodočnosti, združene z Vašo, zato Vam dane3 vračam dano besedo ter se nadejam, da storite enako tudi Vi z mojim prenagljenim zagotovilom. Liste, cvetke, spomine in dr. prejnete kar najhitreje. ProBim pa, da učinite Vi ene ko z mojimi malenkostmi ter me' v bodoče ne iščete in ne poprašujeto po meni. Zadoščaj Vam zgoraj navedeni vzrok. Z veleštovanjem Viki Polič^va." V krt tki h mesecih sladke sreče ga je treščila usoda iz raja mehke ljubezr i v vredo najstrašnejše puščave, ob mrzlo skalo obup-nosti, odkoder mu je zijal nasproti samo: brezčutni grob. V trgu ni imel Zadel prija- j telja, ki bi mu mogel po tržiti svojo bolest, j Njegova umetniška zamišljenost mu ni nikjer j pridobivala naklonjenosti. Hotel je prvi hip bežati naravnost k Vikinemu staremu očetu in mn razodeti vse đo pičice. A takoj na- več o usodi in svobodi taredov. Orožja za Potem je rbcrnica v vaoh čitanjib rešila; borbo za narodno svobodo treba iskati dan-s še druge zakonske načrte med temi trgovinsko-' drugod, nego li v svojih arzenalib. Poglej t. ! politični pooblastilni zakon. Seja je bila nato! od kod povsodi ne pribaiajo ljudje, d* z;ikliucona. jcdločujtja o usodi Balkana! M ri so si v*i Sneg-, mraz, vinarji. j ^ z ortžjem pridobili pravico sodnikov?! PARIZ 29. Od poiudne tukaj močno5 Ta resnica si krči p?t tudi v ruski ii- SDeži. Nastal je mraz iu požledica. i plomaciji. Tudi ta je začela izbirati b Ije slednji trenutek se ;e premislil. To bi bilo1 kraja je prosil, naj ga premestijo. V i zam poniže?alno. sploh nemožko : pridobivati i me^ec-h &e je vrnila Vik?, a pristi-vov bliaJbo na ta način s si.o odpovedano naklonjenost. I na sodišču ie opravljal tuj gospod, oženje n ia Ali ni možno celo, da je Viki pregovorila za j z družino. Domači so jo vpraševali, zaksj ; j V'.dal svojo nesrečo bižni go?podinji. Tedaj niči Voda ne teče iz moria navkreber in kar! Dr. Starec je stopil v sobo — nt kak ne gre samo rado, ne skulaj družiti šiloma, j umetniški atelje — svetnika Zadela s :isto Pa ženske da bi mu gladile pota v srca preobjestnih deklic? Tako se ne sme ponižati. Torej, kaj ? D.uzega mu ne kaže nego tista stezica, ki je po nji hodilo že mnogo lahkotno elegunco, kakor se ie prvič k etal pred njim v sodni dvorani. Te krotnj« so putftarnega gospoda živo spomin ale živah.icisti nekdanje P^ličeve Viki in neka čudna slutnja mu je prešinjala srce. „Šk .da, škoda enakih nesrečnikov — potrpljenja. Nekaj dni je mrmral svetnik v sivo brado in oko se mu se je res zdel samemu sebi pravkar preboleli ni moglo odtrgati od mladeničevega iica. C lo bolnik. K Poličevim je poslal sedmi a'i osmi glas se mu je dozdeval znan. „V,e tisto, vse dan po svoje orodje in ostalo opravo v de- enako, prav kakor ona !w lavnici. Tedaj je tudi izvedel, da je Viki od- j Srce se mu je topilo v sladkih spominih potovala k nekim sorodnikom v Trst. Hodil je! davno minulih časov. Saj se tudi o Božiču v urad in iz urada s potrtim srcem, z mračno dušo. Najraje bi bil umrl, pa se je zopet premislil in nasmehnil ob zavesti, da je še premlad in v dvomu, če bi bila vredna tolike žrive nezvesta dekiica. Iz teh dvomov se ni več let. Kmalu po njenem odhodu iz rojstnega umetnost. tali led na prisojnih rebrih. Svttuik je ostal samec. Imenovan sodnikom je vzel k tebi dnljno torodnico. da mu je gospodinjila. On se je buvii s posli svoje &lužbe in s podobarstvom. Na to. da mogel rešiti bi si ustanovil lastno demačaost, menda ni mislil nikoli več. Najslajša zabava mu je bila (Dalje.) U »EDINOST« štv. 359 V Trstu, rine 30. decembra 190S < rož r- za-36 in svoje na/oiže. A ko se ruski tako govori, kakor ie govoril posl. Malik Ogrsko provizorično pcdi!j§a za tri mesece. ► r^daiki obilno preskrbe z modernim orožicm nima nič odločati o tem vprašanju. Ali nam, — Nato as ie vršila tajna se;*, na kateri je kulturne in gospodarske emancipacije, patem je v pravico in tudi v dolžnost, da od - av- i *efe čas kulturtragerstva raznih ..E ropej- strijske vlade in od zastopstva avstrijskih cev** v vseh clovanskh deželah. ! narodov. s ktterimi ž vimo skupno, katerim Mari ni rekel tega tudi mini ter Izvoli-! plačujemo davke in katerim daj amo sroje giij ? — i s nove v vojsko, zahtevamo, d» imamo na Bolgarski je Rusija bporočila : pazi, končnem rešenju državnopravnih odnošajev /.'vis v nedopustnem priležoištvu ! Iz tega bi teh provincij eodelalcev ne pa da imamo na s- iuogel poroditi grešen porod. Bolgarska ( svoji strani samo take faktorje, ki uniča^ajo car k& krona — z dragimi besedami — se, naša narodna in zgodovieska prava, re b» bila smeia kovati na Dunaju, ampak v! Nuinost to razprave je potrebna tud: Petre gradu ! Nič naravnejega ! Ali, ko je že j radi tega, ker moramo biti na čistem glede k.- na okovana, naj sije — tako nadaljuje; koneinih ciliev toliko avstrijske kolikor ogr-friovKnska Kusija — v slovanskem sjaju lieke vlade. Potrebna je slednjič nu;no^t tudi Nazfa;, na na-avni tir, ki ga je Rusija začela, z rašega narodnfga stališča in se stališča na dolbsti ieta 1903! I šega državnega prava: prvo za vse Člen? Balkanska zveza! to je druga pre-. naše zveze, drugo za vseh, ki so pri tem c'zueja beseda pomlajene Rusije. Ali bi sej zainteresirani. Samo en poged na karto za-Kus ja drznila izreči jo pred oktobarskim ma-jdošča, da zadobimo prepričanje, da je samo n fes tom, pred Mukdenom?!! A sedaj jo jej dvojno možno: ali hoče Avstro-Ogrska obdr- "" žati Bosno in Hercegovino in Dalmacijo, ali vendar izrekla in to v opravičenje one kaj t f.ke ..raea culpa* ! Rusija n^ more brisat', k:-.r je zapisano v zgodovini, ali storiti hoče vse možno, da se nove strani zgodovine izpolnijo tako, kakor bo odgovarjalo čfcsti ru škrga naroda in vsega Slovanstva. Ni torej razloga za razočaranje. Vojne Le bo, ker je ne želi nikdo. Pomiri se tudi užaljeni ponos Srbov na tej in mi stiani Kosova in naši bratje na Balkanu p. idejo do prepričanja, da jih čakajo druge oiločilneje bitke, kjer ei naberejo slavnejih io»oiik. Balkanska zveza! — to naj bo ideal L;, '-"»iskih narodov, ker je sedaj potrebaeje b aoiti ono, kir je v nevarnosti v notranjem h ob.daili mej slovanskih držav, uego li prekoračiti te meje in s tem iti nasproti ce gotori bodočnosti. Pa še nekaj. V balkanski zvezi bo mesta tudi za onu milijone Siovanov, ki sed-ij v tej ni ;naihiji trepečejo pred možnostjo spopada na Drini in Lovčenu. Slovanski valovi rušijo zapreke in napredujejo do pravih mej Slovanstva. Kajti — ponavljamo — na Drini sli 'ičkein gorovju ni meja med Nemltvom m SI vanstvem ! ! Zato pa v jedno kolo: jedna m s:-l naj bo voditel ica nam vsem!! Pjslušajmo svetovalce in prijatelje ! Nedavno nam je sporočil Tittoni iz Rima, da je n :š:i domača nesloga glavni kriiec na na*:-; obnemoglosti in lujinski bahatosti. Te iste beseda, ali z bratskim predlogom nam ici^ajajo tudi iz Petrograda. In je ni druge ceste, ki bi vodila do 6vobode. Balkanska zveza — ta naj bo utrdbi, kakor so Durmitor, Lovčen ali Balkan, in ob n-ej naj se lomijo vsi zobje, ki bi nas hoteli raztrgati. Balkanska zveza naj ojači naše južne brat j, naš ' opc;ro v veliki borbi, ki jo vodimo tudi zni {roti ski.pnfmu nam neprijatelju!! Oni raj ustvarijo — ker ža morejo in morajo — \ezo držav, da osvobode narode ! Mi na tej strani Drine pa hočemo zvezo narodov, da ustvarimo svobodno državo. Naše delo se mora dopolnje au. Bosna ne sme biti mej nami Parisoco jabolko. Marveč naj bo vez ljubavi srodnih bratov, ki j m ne bo več paševala tuirščina. Ne cbapavajmo torej, ker se izpolnjuje proti nam že davno izrečena obsodba. Delajmo raje na. to, da se odilej ne bo več Fudiio o nas b~ez nas! Ksko orožje moramo zgrabiti, da bomo močni — to nam je povedal ia3ni ruški narod. Posiušajmo ga ! Jusoslou. uprašanje u austrUskem parlamentu. Govor državnega poalatica d.ra 31 L 8 g i d j e v seji zbornice poslancev dne 16. t. m. povodom razprave o aneksiji Bosne in Hercegovine. (Dalje.) Poa. Markov : Tu je drug razlog. Ogr-s' a je leta 1879 zastopala državnopravno stališče, da je okupacija privilegij krone. Dr. Laginja : Madjari so vedno na svoj način tolmačili u3tavo in pridejo bržkone tekom čaia tudi do tega tolmačenja. Avstrij hiti zakonski načrt uporablja jednostavno izraz „pragmatična sankcija", ne da bi go vo. i bližje, katera pragmatična suakcija se m^ii. Vse drugače je povedano v ogrskem ziik.n?kem načrtu. Kakor znano obstoji samo uri g matična sankcija, ki določuje red na- pa mijli, da more te dežele izgubiti. Ako monarhija hoče te dežele obdržati in jih treba, potem je za to potreben predpogoj, da si stabilno pridobi Bosno in Hercegovino. Izhajajoči s čisto narodnega stališča, kjer gre Bf-mo za nfcše narodno udruženje, moremo mirno reči : te dežele se morejo tudi z drugimi slovanskimi deželami na vztoku ujediniti v eno državno celoto. Ali narobe (ker so za-me Hrvatje in Srbi eno in iato) — in ker želim Srbiji in Črnogori njiju svobodo in samostalnost, pak da nikdo ne misli, da obžalujem to, kar hočem reči — mogli bi ali oni priti k nam, ali mi k njim. Naj se stranke v te.i zbornici ne varajo v tem : ali reši Avstro-Ogrska povodom re-šenja tega vprašuna tudi vprašanje našega narodnega ujedinjenja, ali pa izgubi tudi nas Mislimo, da je to dovolj jasno povedano. Poslanec Horsky : To je naglašal da^es tudi princ Liechtenstein. Laginja: Kaj umevani) mi pod načelom narodnega ujedinjenja in samostalnosti ? Najprej dejstvo, da po proglašenja aneksije imamo mi pretežni del našega naroda, Srbov. Hrvatov in Slovencev, v obsežju ene monarhije. S tem pa Še ni rečeno, da se zadovoljujemo s tem, da smo v jedni monarhiji, ali pod jednim vladarjem porazdeljeni v stotine upravnih pokrajin in da smo obsojeni v to. da smo podvrženi najr^zličnejim tujim narodnim vplivom. Ako se Avstro-Ogrska odloči za ta program, potem ne bc> storjeno to v nL-šera interesu, ampak v interesu Avstro Ogrske. Obe omenjeni anektirani provinciji tvorita z drugimi hrvatiko-sloven^kimi deželami moaarbije jako zanimivo geografsko celoto. (Zvršetek pride.) DOGODKi NA BALKANU. Avstrijsko-turška pogajanja. CARIGRAD 29. Avsiro-ograki poslanik markiz Pallavicini je imel včeraj daljši pogovor z velikim VTziriem in z ministrom za unanje ►tTari Tevfik pašo. Sedaj se bodo vršile konference na Duaaju med ministrom za unanje stvari baronom Aohrenthalom in poslanikom Rešid pašo glede naslova, ki se PhŠ ć peročal o petregraiski misiji. Dnevne vesti. j Slovencev je vedno manje ! — Prejeli smo : Ko sem te dni čita! v neki laški kaiigi statistiko zadnjih 30 let, sem se prepričal, da mi tržaški Slovenci — propadamo! Nič ne glejte po strani in ne čudite se — ker je stvar popolnoma logična! Evo, kako ! Vzemite v roke tržaške dnevnike in čitajte rubriko — preminulih ! Vide'i boste, da sleherni dan umira v Trstu vsai 70 odstotkov Slovanov. In po tem računajte ! Ako ne verjamete, vzemite v roke večerni „Piccolo" od dne 19. t. m. Izmed 19 umrlih .je 14 Slovencev oziroma Slovanov, štirje pa Lahi. Ko sem tako modroval nri j domačem ognjišču, mi je sin opazil: „Mari pa S2 -venci samo nmirajo, ne da bi se tudi rodili?!" Na to čudno opazko sem rekel „Rea bi bilo niravno, da bi se Slovenci tudi j rodili — ali teea no sme biti, ker Labi I hočejo tako! V mestu in okolici imamo vsaj 15 tisoč volilcev, kar bi labko kmalu do-kasali, da ni med nami nesrečne „internaci-jonale", ki tudi na rihodnjih volitvah gotovo pobere mnogo n*ših glasov ter j h vtopi v laško morje. Ako bi imeli mi v Trstu in okolici le 10 tisoč moških z volilno pravico, bi popolnoma labko trdili, da naa ie 50—60 tiuoč v tržaški občini. Fakt ;e, da emo na zadnjih volitvah imeli nad 8000 glasov, neStevši on ki so glasovali za socialiste ia pa oao ki sploh ni glasovala! Magistratni „komisarji" pa so nas našteli nekaj nad 23 tisoč ia mirna Basna ! Slovencev ni, a umira jih sleherni dan več nego Lahov ! „Že roba di Lubiana !" C. in kr. vojaškim oblastnijam — Iz meščanskih krogov se nam p:s3 : Kakor obče znano, so Bošrjaki, nastaoieni v Trstu zelo mirni in veletrezni ljudje. Zelo redek je s-u*,uj, da bi se videlo kakega teh mladeniče v opitega ; a o kakem izzivanju meščanstva se do pred par dnevi ni slišalo niti besedice — Vi sce bili svoifečasno omenili neki slučaj, ko je tukajšnja iahonska druhal v neki krčmi izzivala oddelek bosanskih fantov, ki so že bili prijeli za bodala, a na srečo je ostalo pri tem. Jaz ne vrm, kako je nsvstala minule praznike rabulia med Lahi in Bošnjaki — sumimo pa, da so bili vojaki izzvani in di so jih „meščani" nadlegovali. Mi želimo, naj vojaške oblaatnije stvar strego preiščejo in naj se, predno izrečejo sodb">, prepričajo tudi rt iorwlni.tijnrt«4i tnjltflje"- Način, po katerem ss tukajšnja laška glasila zaganjajo v avstrijsko in posebno še v bosansko vojaštvo — je naravnost nesramen ! In kako bi ne bil nesramen, ko vendar vlada med občinstvom (ne irredenti^mom) in vsem vojaštvom najlepša sloga. so za- grešili ti revni sinovi Bosua in Hercegovine, da jih l?ihonmožni uradnik tukajšnje zadrugo gost Inićarjev Jusi i Jadrei-cich z R ke, je božične praznike, ko ni bilo nikogar v zadružniški pisarni, ugrabil iz pisalne mize tijn kove 169S kron, ki so bile lastnina zadruge in vrhu tega Ša zneaek K 17.70, ki so bile tajnikove. Jadreicich j a s tem plenom pobegnil. Tatu zasledujejo s tiral aico. Koledar in vreme. D/ines : David kralj. — Jutri: Silvester papež. Temperatura včeraj ob 2. uri popoludne -j- 1'* Cels. — Vreme včeraj : jamo, huda burja. Vremenska napoved za Primorsko : Oblačno, spremenljivo. Burja, mraz. Naše gledališče. In kaj bomo še videli na novega leta dan ob 4. uri popoludne v f-lovenskem g'eda-lišču. kamor pride na svojem potovanju preganjana „Sneg ilčica"* ? — Torei poslušajte, malčki, da nadaljujem povest. Ko je Snegul-čica palčkom razložila, kako jo je izgnala huda mačeh8, jo prosiio bradati inožički, da naj p i njih ostane in jim gospodinji, saj gospodinje tako potrebujejo. Snegulčica je zadovoljna, in ker ja noč, gredi vsi spat, !e en palček se postavi z velikanskim svojim mečem, da bo stražil; seveda, saj nima niti kam leči, ker je odstopil svojo posteljico Snegnlčici. Drugo jutro naročajo mali delavci s^oji n jvi gospodinji, da na) ne pušča nikogar v hišo, saj vedo, da hudobna mačoha tudi zdaj še ne bo mirna. In prav so imeli naši modri palčki. Ko je namreč čudodelno zrcalce povedalo kral.ici, da je Snegu!čica še vedno lepša kot ona, ne miruje prej. dokler ne iztakne ubogo pastorke. Preoni«'kla pa se je ošabna kraljica v čisto ca^adno prodajalko, ki prodaja vsakojake gU^nike. ki pa so vsi zastrupljeni. No. premetena kraljica-kramarica lahko preslepi ubog > Snegaičico, da si pusti vtakniti tak zastrupljen glavnik v lase, a pri t-j priči pade na tla, kakor bi bila mrtva. K sreči pa se palčki kmalu vrnejo in rešijo a»ojo lepo gospodinjico. pa dovolj za danes, dalje boste brali jutri ! Tržaška gledalifiča: VERDI. Ki;ubu slabemu vremenu je bila sinočnj* vz ima predstava ^Mojstrov pevcev noritnberških* dobro obiskana. Hrevi zopet repriza ob 8. uri. FENICE. — Dane« zvečer ob 3. uri uprizori družba Baldanello igro „TatM. ki je dosegla povsodi najlepših vspehov. V Trstu, dir 30. decembra i 908 EDJKOST« 359 Stran ITT POLITE AMA ROSSETTI. N'oi ob ■j i p v d-ugič pon ovi opereta rGeist au. EDEN. — D »ne* ob 8,30 pred% va. _ Društvene vestL Pevsko d uštvo „Zarja" v Rojanu priredi v petek 1. januvarja 1909 veliko veselico s petjem, šaljivimi prizor', kupleti dve igri in plesom v dvorani .Kcnsumnega društva' v Začetek točno ob 5. uri Vstopnina k veselici 50 st. Sedeži 20 st. stopnina k plesu gospodje 1 K dame 40 st. Pri tej veselici popolni društveni orkester. Gospodje odborniki „Delavskega pod-j □ornega društva*4 so vabi eni tera potom, da ,-e ui-ležijo gotovo v polnem £te»ilu odborove i-ej- in to radi jako važnih točk, ki so na d ;evne:u redu. Seja se bo vršna d^nes dne 30. r. i--. T . pa zato. ker b> v četrtek „Silvestrov več.r*. Telovadno društvo .Tržaški tU'M Sokol44 Bratje pevci so opozorjeni, da danes na večer ob navadni uri p,} V. j; evska vaja, kateie na) se vsi za- kcr je to zadrga v gotcvo vdele'e, ker ie vaja za Silvestrov večer. Pevsko društvo „Adrija£ v Barkovljah priredi tuii letos .-.i-* bakor vsako druso leto „s.i;e>'rov v( cer" v dvorani „N,rod. doma"'. Na '.s-or- du ]e petje, tamburanje, igra in( prehod iz starega leta v novo. Po prehodu j prosta zaba®a do 2. ure po polnoči. rlesna vaja se vrši dsnes, sreda ob 8. is pol u'i ztečer v „Čitalnici 8. j celju pri Kanalu za 400 goldinarjev ; ped j njim počiva on sam in že pet drugih njegove raznovr-.tna; rodovino. Cesar Franc II. je dovolil z dekretom dne 15. aprila 1793, da se sme zopet zidati romarska cerkev n>\ S?. Gori in 29. septembra se jo zopet prenesla s'ika Bogorodice iz Solka-a ra S?. Goro. Ali tu je zagonetka! Prvotno sliko ie podaril svetiš'u leta 1544. oglejski patrijarh Marko Grimani. Ta je bila slikana na ce-PojanU.' drovino. Sedanja je pa na platnu, prilepljeno 7vftčpp'' na ^ ve* *et 8e ie govorilo, da današn a zvečer. sl-ka n- pr70taa. jj0 pa je pre(j nekoliko mos ci goriški starinar Ivan Gyra razglasil po li«t hr da ima on pravo sliko Matere božje nastopi s Sv. Gorf», nasta' je cel hrup, Omeniti pa J se mora, da je Gyra, preden je svoj zaklad j razglasil javno iti, ponudil ponovio sliko samostanu na Sv. Gori, a zii se, da mu vodstvo svetišča niti odgov- riio ni. Sedaj je slika v izjožbi pri cvetlčirju nasp.-oti ljudskemu vrtu. Kako se je prvotua slika zamenjala, se ne da dognati natančno, a prilična se bo ncoglo sklepati, ko se izve, kje jo je pred nekaj leti kupil Gyra. Gorovo pa je, da }e ta slika prvotna, ker je na cedrovini in se tuii pozna, da so jo morali svoječasno po straneh nekoliko odrezati, ker je bila z* okvir prevelika. Iz šolske službe. Veroučitelj na ženskem Na zdar ! s učiteljišču v Gorici, častni kanonik Fran Ca-i sielliz je pomaknjen v sedmi plačilni razred. Novo društvo. — C. kr. nimeitoištvo je vzelo na znanje pravila novega društva : „Prvo briško gcdbeLO društvo'* h sedežem v >C9<30&0000000000000 g Nova prad^jalnica manifakturnega blaga £ O O O o © o o 8 EOGENiO DELLA TOR3E prej agent tvrdk F. CASTELLIT2 e iiuccessori G. SCANTIMBURGO Trst, ulica Stadion 11, tik pekarne Covacich O priliki božičnih in novoletnih praznikov velika izbera volnenih in bombaževih pletenin za moške, ženske in otroke, srajc, ovratnikov, zapestnic in ovratnic. — Konfekcijonirano perilo, volneno blago in fuštanj (garantirane barve) ter flanel. — Izbera drobnih predmetov in potrebščin za čipkanje. Cene. da se ni bati konkurence. C t $ h c t C« C O0GO0000OGO0&aOCH0000000O900O<)00C Eugenia Cossovel • • prej ravnateljica Tržaškega grafič. zavoda (Stabilimento grafico Triestino ejt R. G. Salom) efcsti se naznaniti slav. občinstvu in cenj. klijentom, da je odprla v ulici delle Poste št. 6 Prodajalnico novih m rabljenih pisalnih stroeu vseh zlsfemov. Apara reprodukterji vseh zistemov. — Potrebščine. — Čiščenje in poprave. — Pečati in table. fgT Gramofoni in slovenske, italijanske in nemSke plošče fini in navadni iz najboljših tovarn. — MENJAVA RABLJENIH PLOŠČ. — Telefon 16-82. urar a. vrsta Trst ul. Poste MU0U2 9 Udje so vabljeni da se mnogoštevilno * j* Po1 uri zvečer v dvorani Ves&lićni o_-sek .Tržaškega r. bra ripc;a društva, ulica v č.-t:u!c večer Bvoj običajni vf'^t-r" vdelež^. Pocebno se pa prosi gg. odbornike, d i i;rivab;jo s etboj čim večje fiteviio znancev, k al u ve kaže, via bo zabava prt; v lepa. Pevsko društvo rllirija" od sv. Jakoba neznan;«, da priredi na „Silvestrov večer" skupn • z g dben ra društvom pri rTiro'cuu, SM. H. Zg., igr'», šiljivo pošto in ple?. K d >r se hote s v starem letu malo povčss-liti i i v ; ov^ru s plesom zsčeti, ta pa naj Novi pro daj ah lca G. 3(ehiayan TRST — Corso štev. 23 NI potrebno naročali na Maje URE od K nikeluate od K 4 naprej i srebrne „ „ 9 „ zlate . ^ 26 PRSTANI 14 karatni od K 6 naprej 14 „ i diiam. „ i o r BUDILKE garar.tiiare od K 3 50 naprej Vrhu tega bogata izbera zlatih In srebrnih verižic, uhanov, Broohes Itd. k pride v čttrtek zvečer društvo pri p*- ii v večer v epa zabava s sodelovanjem orkestralne godbe. To bo vžitek kakoršn ega še ni^o imeli koperski Sio-vfinci. Orkester bo eviral najlepše komade, „Istra" pa bo skrbela le za smeh v zabavi z glumsini: „Krojač Fip3w. „Jedna se more oženiti" in „Trije ticki". (Ji ti dobiček je namenjen po polo7?ci zri ustanovo „Otrok", po polovici pa za tabavo odra. Nade arao s-", da 83 koperski Slovenci in Slovenke radi lepe znbave in še lepšega namena v velikem številu udeleže te prireditve, V 1 rebcah' re ^odo prireditelji vrhu vsega velikega leta S i 1 v e s t r o v j tru,^a beležili še financijeini nev«pt-h. soodarakeea društva" i RaVnatelj tobačne tvornice - Gustav Kopper je pomaknjen novni resrd. k „Tirolcu". j v Rovinju! v sedmi či-! Pevsko društvo „Primorec" zudn i dan rroitoiih „Gospodarskeg v T:ebčah. N^ dne nem redu bode: petje, 3 j pri'ori, v dveh dejanjih, srečlranje in j i)ies, - iVa veuuifci BOUeiUjO iz ptitaiuuon bratsko j evsko društvo „Slovf-n" is P. driČ. J Sospodarsko društvo pri „Tirolcu*1 Sv.j M. Zg iroja 55, vabi na „Silv st ov večrr" ■ , . . . , . s petjem, igro ia n^topom starega in novega nemškega gladalisča je že odpotoval in menda, Filijalka ulica delle Poste štev. je prejela za jepcunko in zimsko sezono bogato izbero blag^ za ženske obleke pletenine, fuštanjev, trliža in izdelanega perila za moške in ženske. Posebnost1 asa Posebnost! M. petjem leti. ki p-iredita pev»k i društvo „Iiirija" in go.l-jeao društvo „Lira". Grodbeuo aruštvo bo -virato tudi k piesu, ki bo trajal od poluoči d j 4 ure z; utr a;. Pn atelje petja in vesele A^Oa >e vabimo, da se vdeleže v čim večem številu Pevsko društvo .Zvon" na Opčinah bo i.jseio jutri 31. t. m. obini zbor v društvenih prostorih. P ; zborovanju p iredi društvo v dvorani g. -IftiLS k „Silvestrov večer" s petjem, ša* • iv < t >2>boio, šaljivo pošto ia prizorom ..S ečno uo*o leto." Nar. deiav. organizacija Silvestrov večer N. D. 0. Jutri zadnji leia te vr»i v d orani in vsih prostorih ..Kons. d-ušt?a" v Ro;anu „Sdvestrov večer" N. D. O. s obširnim vspjredoto. Dovoij je. ako pojemo, da sodelujeta iz r,osebne prijaznosti pr?a slovenska umetnika in člene. Bloveoskega gledališča v Tr»tu gosp. Vercvšek in gospa Danilova. Vpri-zore he dvft krssai in pcp:»lruiaia novi burki ,.N;>čao delo" in gostilničarka „Srebrnega i»uedlnaa. ali „B-adavica na no^u", ter cela •-rita drugih zabav, kakor komičnih prizorov m k ti p! eto v. Poluriočni g »vor bo crovcril tov. dr, .1 i«ip Mandić pred»td.iik N D. 0. P -polunoči bj ples do 4. ure z utrt Zičet k ob 8. in p.d uri Vstopnina 60 st'.'t za o^eho. Z oz rutu na to, da je polo- čist^^a dobička namenjenn podpornemu zak.aiu m druga polo-ica društvenemu glasilu ..\arodni deia.eese preplačili hvaležno vsorejemajo. Mvd rjoaamičrrmi točkđini vsporeda in k j bo «viral popolni orVe3ter pevskega dr»iš:. a „Zarja" v Ro.anu. Vstopnic se dobivajo v predprodaji v uradu N. D. O. Vosti iz Goriške. x Slika Matere božje na Sv. Gori. C - Tož^f 11. izdal je 20. oktobra 17S1 patent s katerim je zapoveda! razpust vseh na •nostanov katerih čle^i se ne pečajo k poučevanjem, ne drže propovedi.ne spoveiujejc, ie obiskujejo bolnikov, ali se eploh ne izkazujejo v vednostih. R izpust je doletei vsled te^a tudi fr-nčiškanti v svetišču na Sv. Gori pri Gorici. D.ie 28. jauuvarja 1782 prenesli s) čudodelno slike Matere božje v Sotkansko farno cerkev. Na Sv. Gori so pa podrli cerkev in vse ostale zgradbe ; oltar)i 80 se pro ddli drugim cerkvam; glavnega je kupil zadn,i grof Ršbotta za cerkev v Marijiaem- Vesti iz Kranjske. Nemška gledališče v Ljubljani. Ravnatelj niti d'.> konca sezone ne namerava ostat', na svo em mestu. Umrl je v Ilriji duhovnik tržaške škofi e -Toeip Straad. Pokojnik je cd leta 1898 do aedttvao bli^žbovai v Pod gradu v Ist i. Iz šolske službe. Prcfe or na moškem učite!]išJu t Lnbljad Anton Funtek je ${ovgnCi in SlOVaill V TfStU po Bt. 80 lit. Pristno beio MU vino za družine po 72 stotink liter KraSKi teran stari (odlikov. na razstavi v Tomaju) I. vrste po 80 st. lit. 1'rno Furlansko I. vrste po 61 stot.. za družine po 5G stotink liter TR3T ul. Barriera vecchia 12 dvorUće, glavni uhod via Aroata 7 f»asl. Spaoio vini. V lastne sode v velikosti od 56 lit. naprej Cene po dogovoru. = \ \ s \ \ s s \ N N N S S \ \ N \ \ \ r / / / Prodajalna jestvin in kolonijalnega biaga Iiuigi Fesico ni. Glieia št. 19-TRST - nI, Giicia Si-19. bogata izbera suhega tadja. mandcrlata, in kacditno *.adie. Rđzpcšiija je po pošto na deželo Cene zmerne. pomaknjen v 7. činovni razred. Nemški „Parteitag" je bil v nedeljo v ljubljanski kazini. Dr. Eger je izjavljal, da so za d ni dogoditi imeli namen kranjskemu nemštvu odtrgati zvezo sosednih dežela, da pa &i kranjski Nemci ne puste zapreti ttpot do morja". Sli-d je izrekel zahvalo d.ru MareLe'u, d.ru Derschatti. Pradttu in grofu Dolžnost je vaša, da se poslužujete le v Slovanski brivnici v ulici saverio Mercadante štev. l (Nin slovanske Kilizarflei == V. GJUBIH, briveo Barbu ter nemškemu je pa zahteval, naj .Volkiratu", od vlade jHiDsniHi i UMETNI ZOBJE Plombiranje zebov Izdiranje zobov bre vsake boiečine v zohozdravniškem kabinetu z najstrožjimi sredstvi ustvari take „normalne ruzrntre*4, da bedo Nemci ž njimi zadovt 1 ni. Vesti iz Štajerske* V Vidmu ob Savi so ustanovili „Narodno čitalnico4*, kateri je že pristopilo 51 členov. Vesti iz Koroške. Očeta je ub!l. Pri s*. Andreju v Lavan-t ndn dolir.i je dne 21. decembra 1603 Anton Peče-ifc ubil svojega očeta Mihe.a. Še le čez pet ifct 21. decembra letos so prijeli n e£» in n;egovega hlapca, ki da je pomagal ta ubojstvu. Pr:«j »e je uii^ii o. da ie t^e ponesrečil. Deželnim šolskim nadzornikom na Koroškem je imenovan Nemški nacij^nalec Hans Benda. ki je bil za časa svojega služoovanja v Ljubljani znan po svoji vseneinski zagn-ženofati. Gospodarsto. Ustredni banka českych sporitelen ji delegovala kakor sovstauovit^l'ica Pokojninskega zavoda če5kodovan3keg* denarstva v upr.vo istega gospode: Preisedaik g. ju. dr, Gustav Po >chl, adviik*t i i up a i tel j Miluišk j Čaj tisočeri cvetja 3-Cermžk * 0-Jaschcf J i T H ^ T iače sredstvo, ki ne bi smelo manjkati t noboni i ^ ■ ■ « i^rrstno domače sredstvo, ki ne bi smelo manjkati družini. T;i faj je sestavljen \z innog'.h reliSč, korenin iD cvetlic ki povspe^ujejo prebavlianje in tek, — Isti uničuje ubadaiija in krč« t iel0dcu, napihovanja preobilne kialinc itd. — Zavojček z navodilom po eno krono dobiva s« v odlikovani lekarni PRAXMARER (Ai due fttori) Trst, Piazza Grande - Mestna palača. - Tel. 377 t_mm=mt uiica radst § Kupujte Mar. kolek! { Tržiška tovarna za olja, mazilo za vozove, kemiški proizvodi i Kollar & Breitner Tovarne: Katram, Asfalt, Karton za pokriTaiije, lesai Cememt* KarbolineJ, Naftalina „GROSSOL" itd. itd. za sedaj priznano kakor najbolje In naj-trajneje mazilo, ki ohranja nove in stare plasti na aafaltičnih kartonih, »krilnih — ploščah In vsakovrstnem lamarfnu.v.v/. Asfaltirani kartoni, isolatorni kartoni, lesni oement, karbolinej, k».rbolna kislina, asfalti in dragi proizvodi iz asfalta in katraina, opoUla olja, mast za stroje, mazila za vozove, priznane in najbolje znamko (registriran«) mast za vagone, mast-vaselina za kože, mast za orožje, vofidilo za Čevlje itd. Tovarna in pisarna v TRŽIČU (Monfalcone) pri Trstu. l^T --"Ev J DOBIVA 8E V VSEri LEKARNAH. Najvspešneje sredstvo m proti □OBIVA SE V VSEH LEKARNAH revmatizmu in protinu )e rp^lj^j^jjigi GODINA P^61181 v Tr3tu Ra^aria l r K 1*40, Ana Peršič K 1, Kustrin K 1, Miloš Barič K 1, Štefan P; elc 40 st., dr. Pertot 40 st, Cingerle 40 st., Može 40 st., K. 30 st., Kapel 40 st., Prhavec 80 st., PaderšiČ 40 st. Vsem blagim darovalcem in nabiralkam bodi presrčna hvala! Bog plati! A ker do sedaj nabrana svota ne zadošča za pokritje stroškov za ubogo obdarovano deco, prosi še nadaljnih darov Irma Štrekelj, blag. Rrjan 79. išče tem potom znanja z izobražeDim dekletom. Ponudbe, ako mogoče s sliko na Inseratni oddelek Edinosti. 2090 V Hrašah št. 14, Ivan Ć e 1 h a r pri Postojni. r.dda «e v najem ali proda hiša enonadstropna, pripravna -a vsako obrt Več se izve v ulici Sctte Fontane št. 654- 2099 poslih. Ponudbe pismene na „ ,1909 ara biti iiTežb«.n v teh , — J ■ "S" ---- Edinost- pod Dgpgmt JOSŠO ^gonacH* sa i fl Hfio CP mtblirana soba s prostim uhodom. | UUud> «C in tudi ena mala sobica. Ulica Ga-spare Gozai 3, II. nad>ft. __2077 pisarniškega praktikanta išče mladtmiS. IU dober slovenski krreapondent. v kakorSni-keii Tečji pisarni. Pod ugodnimi pegoji za 3 leto. Naalov pove ^Edinost". 1958 FILiJALKA NA PROŠEKU ŠT£V i40 1x3 or dreg*, barv, čopiče v, pokoatl* parfumov, fin. milo — Zaloga mineralu toA^, ?oaka za paršeta, na mrzlo pripravljenega ■impa, tamarliida, malino . ca Iti Itd, ; 81 L^rz.'^n.vio'A/ i • i'« a Ir^fllfo C O P^1110 istrsko vino za dom cd 50 rrUUd Ou litrov naprej po 24 stotisk iite6 IZa krčmarje eaoe po drgovoru. Pristen tropinorr. attnega prekapanja 50^ na debelo K 1.10 ca dr br.o po K l-aO ne manje nego 1 liter. PORESKA KLET na OpČiuah. 2020 Vinnnpariaiki ,rte cepljenke vsake vrste, VlIBUUI dl*ni»*l Tkane velikosti ho- dve- m triletne. Divje bilke.rrazno »adje. Cena po dogovoru. Prodaja FOKĆ1Č in drug. — Trtnica Komen. _3033 Narodni greh koTanem fotografskam ateijej« Antena Jerkiča v Trstu zraven velike požte Bt 10; v Gorici Gespoeka ulica it. 7. — »roji k svojim 1 1267 I #-><*> i rt mizarski mojster, Trst, ulica JUbip OlUild Belvedere štev. 8, izvršuje vsakovrstna mizarska dela. 38 prvi urad za revizijo prizive in injorm. =— v davčnih zadevah » Trst, ulica. delTIstituto IO, III,, 5. Sprejema sestavljanje pol za hišni, rentni, obrtni in osebni davek; preskrbuje prizive proti pretiranim odredbinam in pogrešenim klasifikacijam. UraB jc skrajno zanesljiv in tajen. Ddprto o3 9. are pre8p. 9o t pop. Prodajalnica zgotoTljsnlli otlskin 1) m G. f^ayer Grego Crst, ulica Riborgo st. 23, Jrst Specijaliteta : Obleke za d9Čk*». Izbira perila In pletenin. Veliki prodajalnici črevljev ul. Riborgo 25 TRST ul. Nuova 49 Velika izbera črevljev za moške, ženske in otroke, kakor tudi čreveljčkov Pisarna in prodajalna 8ia ^ineesze Bellisi St. Telefon Št. 1402 (poleg cerkve sv. Antona Novega) Telefon St. 1402 Zaloga, oprave ulica Masoimo D' Az^Iio St, IS Prireja pogrebe od najprostejše do naj elegantne] še vrste v odprtih, kakor iudi v s kristalom zaprtih vozovih. Ima bogato zalogo vseh potrebščin za mrliče, kakor: kovinaste in le^o okrašene lesene rak ve: čevlje, vence iz nmttiih cvetlic, kovine, porcelana in peri. Bogata zaloga: VOŠČENE SVEČE. Cene nizke, da se ni bati konkurence. Za slučaj potrebe se uljudno rripoiočajo HENRIK STIBI2Z.J Izi dru+i aooooooooooso ^ E3* Nil 40-leter vspsti I P&$YI©La£ PaESSDI^I t «4 o^olojijcis* aludJa« akorj. majtflttlj h izdajatelj P. PREJ4BIM v Tr$*m Počaičon* s kolajnami iu dipUtac ZdravniSko priporočane pri griebonl, hripavosti, kataru. Pedeljujajo pevcem In govornikom člat fia* Zaloga v lekarn) PrENDlN! Ia v vseb hoiJSin iokarrah v Trsta 1b Evrtp«. g Paziti je na nepnhćna ponarejanja Tta % ZAHTEVAJTE VEDNO „PASTlSLlE PBENDIMI". ANTON S K E F mehanik, zaprlaožnnl izvudcaoc TRST, Carlo Goldonijev trg štnv } Zastopnik tovarne koles in motukoles Napeljava Id /aloea električnih rronffkoT, laf! In p-nvi.v jr mofcuoT, zonofonov, in fouografo*. Zaloga priprav .vi • La Trst, Piazža della Borsa štev. i I II □ + GMio Mitm 4- TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: TELEFON štev. 813 :: : Klrursično orodje, ortopedlčni aparati, Jloderci, umetne rok«* in nopr. berplje. klini pasi, elastični pa^i in uo^ovi; e, elektroterapeTtlčne priprave, apurutl ijhiilaeljo. /s/sss/s 8KLA1IŠCE votrabioiu xa Mrurglčna idra». ljanja. Potrebščine Iz gumija ln neprodlrsc-ga biajf-, ANTON J0GAN, mizar Sprejme vsakovrstna naročila ic popravljanja. Ima vedno pripravljeno pohištvi za spalne in jedilne sobe ter kuhinje. THST — ulica Farneto 45. U m : Frodajainica in pe arnj „ . jPJEs AaSJbl^.««^ je preložena iz ulice Giulia 76 PT v V rdelo štev. 490 Proda i h tobaka, katera je bil* vzeta od prej*:i,feg» lastnika Jos. Wraa, je zopet dovoljena sedanjemu ts iiotel Raihaii 70 sob, elektr. razsvetljava, iift kopelji C*ne »mam*. Rnriaj & Kogl Hotel flalkao Tovarne in detavnice pohištva in stavbenih izdelkov v SOLKANU pri LuUd železniški tir : Gorica, drž. kolod., Solkan Mizarska zadruga v Solkana ZALOGE: SOLKAN, TRST, via Caserma 4 Osrednje ravnateljstvo. ZALOGE REKA. Via Pile 2 SPLIT, nanovoj obali Brz.: ZADRUGA - irst % Telef. št. 1631 interurban Žage v Soteski (Bohinj) Letna produkcija -K 1,000.000 =