TIPOGRAFIJA 16 TIPOGRAFSKI KNJIŽNI ZAZNAMEK Pretekla jesen in začetek zime sta bila tipografsko izredno boga- ta.Če ste zamudili razstavo e-a-t, ste nekaj tipografskega dela lah- ko videli na razstavi Bookmark – Knjižni zaznamek. Ta je bila po- stavljena med knjigami knjigar- ne Vale Novak, v pritličju Trgo- vine s konceptom v Ljubljani, med 19. novembrom in 2. de- cembrom 2005. Razstavo je or- ganiziral Arhitekturni muzej Ljubljana v sodelovanju s slova- škim oblikovalskim centrom iz Bratislave in založbo Vale No- vak. Razstava prikazuje tipografski izbor šestih srednjeevropskih dr- žav; Avstrije, Češke, Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Na slovenski razstavi je bilo raz- stavljenih trideset pisav devetnaj- stih oblikovalcev. Sodelovala sta dva slovenska avtorja: Lucijan Bratuš in Ermin Međedović. Pr- votna razstava, brez slovenskega sodelovanja, je bila postavljena v nizozemskem muzeju Meerma- no med 17. decembrom 2004 in 13. februarjem 2005. Ob odprtju razstave, 18. no- vembra lani, je govoril slovaški grafični oblikovalec Emil Drliči- ak. Njegova dela (tipografski ge- ometrijski vzorci, zasnovani na šesterokotniku) so bila razstavlje- na že na razstavi e-a-t. Prvotni namen organiziranja razstave je bil predstaviti slovaški oblikoval- ski center. Ker tipografsko obli- kovanje na Slovaškem (predvsem v preteklosti) ni tako močno ra- zvito kot na primer na sosednjem Češkem, so se odločili, da delo oblikovalskega centra prikažejo predvsem s tovrstnimi deli. Tako so prosili več oblikovalcev, naj predstavijo svoja dela. Drličiak je na začetku dejal, da je razstava hkrati majhen pro- jekt, ker je vse delo zajeto v eni knjigi, a tudi velik, ker se da raz- stavo zelo hitro prestaviti. Naslov razstave – Knjižni zaznamek – naj bi pojasnjeval samo praktič- no postavitev eksponatov ter tu- di oznako, ki ponazarja opomnik za »spomin«. Vsa razstavljena dela so vezana v knjigo formata 420× 150 mm. Z enostavno odstranitvijo knji- goveške niti dobimo posamezne liste, ki jih vstavimo med knjige na knjižni polici ali kako drugače razstavimo (slika zgoraj). Po ve- čini so avtorji pisav predstavljeni na levem oziroma notranjem de- lu desne strani, pojasnjevalno be- sedilo je na notranjem delu leve ali desne strani, nabor črkovnih znakov zavzema sredino strani, zunanji del strani (leve ali desne) je namenjen posameznemu čr- kovnemu znaku. Slednji je, če razstavni list resnično prevzame vlogo knjižnega zaznamka na knjižni polici, tudi viden. Ta- kšen je lahko v pomoč obiskoval- Razstava Knjižni zaznamek v knjigarni Vale Novak. Slika na strani 17 zgoraj prikazuje razstavljena dela, vezana v knjižno obliko. cem knjižnic pri iskanju želenih del. Znak v večji velikosti, na zu- nanjem delu strani, naj bi prika- zoval značilen črkovni znak do- ločenega jezika ali pa posebej za- nimiv znak iz predstavljene pisa- ve. Knjiga oziroma razstavljena de- la so tiskana v dveh barvah: ru- meni in modri. Drličiak pravi, da lahko to barvno kombinacijo ra- zumemo kot značilno barvno kombinacijo Evropske skupno- sti, lahko pa kot t. i. rumene stra- ni; saj so na njih podatki o posa- meznih tipografih. Rumena je uporabljena za ozadje, besedilo in dekoracija sta v modri barvi. Enako je izdelan ovitek. Linije na ovitku predstavljajo državne me- je; torej, v knjigi je prikazana ti- pografija, ki je nastala znotraj teh meja. Knjiga je vezana z rdečo nitjo. Drličiak razlaga, da to prikazuje t. i. japonsko vezavo ali pa tudi, kot cinično pripomni, »banana republic«, kakor naj bi Zahodno- evropejci označevali Vzhodnoe- vropejce. S svojimi deli zastopajo Avstri- jo: Johannes Lang & Wolfram Črka e pisave hexagon, katere avtor je Emil Drličiak. 17 GRAFIČNA KRONIKA Slovenske pisave: makalonca in rokus Lucijana Bratuša ter omar sans v treh razli- čicah Ermina Međedovića. Wiedner s štirimi pisavami, eno klasicistično in tremi akcidenč- nimi; Viktor Solt-Bittner s klasi- cistično pisavo danubia v več ra- zličicah; Fidel Peugeot z akci- denčno pisavo walking-chair v dveh različicah. Češko tipograf- sko delo predstavljajo: František Štorm s tremi pisavami (serapi- on, preissig in týfa & týfa – sle- dnja se uporablja začasopis), vsa- ka je v štirih različicah; Jana Ho- ráčková s pisavo rebecca v štirih različicah, ki je zasnovana na ka- ligrafski pisavi; Tomáš Brousil s pisavo republic v štirih različicah (videli smo jo tudi na razstavi e- a-t). V knjigi so predstavljena de- la treh madžarskih oblikovalcev, in sicer so to: Gábor Kóthany s pisavo birland, ki ima »oriental- ski« pridih; Amondó Szegi z ak- cidenčno pisavo zentes; Péter Csatai s hibridnima linearnima pisavama botond in antagon v štirih različicah. Poljsko zastopa- jo: Lukasz Dziedzic z rokopisno pisavo pitu; Piotr Wozniak z ak- cidenčno pisavo kropki; Artur Frankowski z linearno pisavo grotesk polski v treh različicah. Slovaško predstavljajoštirje tipo- grafi, in sicer: Peter Bilak s knji- žno pisavo fedra v dveh različicah ter z akcidenčno pisavo craft v dveh različicah, ki je zasnovana na lesorezu in je tako zasnovan tudi »presledek« oziroma prazen prostor; Johanna Balušíková-Bi- lak z linearno pisavo jigsaw v šti- rih različicah; Emil Drličiak z ekspiermentalno pisavo hexagon v treh različicah; Andrej Krátky z družino pisav bradlo ter klasici- stično pisavo adriq v treh različi- cah. Dela vseh štirih avtorjev smo videli že na razstavi e-a-t. Slovensko tipografsko delo pred- stavljata: Lucijan Bratuš s pisava- ma rokus in rokus script (vsaka v dveh različicah), ki sta namenje- ni poučevanju abecede in pisanja osnovnošolskih otrok, ter pisavo makalonca, katere verzalke so za- snovane na Plečnikovih rokopi- snih osnutkih; Ermin Međedo- vić (avtor družine pisav delo, oblikovane posebej za časopis Delo) s tremi akcidenčnimi pisa- vami fructal, omar sans v štirih različicah in tune v štirih različi- cah. Ob koncu odprtja razstave je sledila še predstavitev slovaške oblikovalske revije Designum. Revija izhajašestkrat letnože de- set let. V njej opisujejo delo slo- vaških oblikovalcev z vseh po- dročij: industrijskega, modnega, grafičnega in tipografskega obli- kovanja. Besedilo revije je v slo- vaškem jeziku, v zadnjem delu pa so povzetki v angleškem jezi- ku. Ker naj bi slovaška država odpravila večino subvencij v kul- turi, bodo primorani revijo izda- jati dvojezično; v slovaščini in angleščini. S tem naj bi, vsaj upa- jo tako, preživeli na evropskem trgu. Če ste tudi to razstavo zamudi- li, ste morda tipografsko vedo- željnost potešili v Narodni gale- riji v Ljubljani, kjer so bila ob koncu novembra in v začetku decembra 2005 razstavljena dela tipografskih in grafičnih obliko- valcev, ki so sestavljali (medna- rodno) žirijo za podeljevanje Brumnovih nagrad. Upajmo, da bo tudi letošnje le- to tipografsko bogato. Klementina MOŽINA Univerza v Ljubljani Fotografije Barbara LOGAR Univerza v Ljubljani VIRI Bookmark: Selection of the Central European Typography Slovak Design Centre, Bratislava, 2004/2005 Designum vol. X, no. 4, 2004 Slovak Design Center http://www.sdc.sk 18. 11. 2005 Akcidenčna pisava Petra Bilaka, za katero je oblikoval tudi prazen prostor­ »pre- sledek« (prvo znamenje v tretji vrsti v obeh različicah pisave).