DELITEV PO DELU IN REZULTATIH DELA
Naslov našega prispevka slišimo zadnje čase vedno pogosteje. Tema je, o kateri Ijudje na veliko razpravljajo tako v delovnih organizacijah kot v pri-vatnem življenju in tudi javna sredslva informiranja posvečajo tej tematiki mnogo prostora in časa. Kljub naštetim dimenzijam pa na žalost še vedno ugotavljamo, da ljudje ta enovit pojem dokaj različno lolmačijo. Niso redki, ki v delitvi po delu vidijo zgolj višje osebne dohodke, drugi zoper neomejena sredstva za osebne dohodke in nekateri vse to povezujejo s pravico oziroma opravičilom za visoke osebne dohodke. Takšna besedičenja moramo čintprej odpraviti oziroma jih označiti kot napačna in nestrokovna pa je bolje, da si to zahtevo iz zakona o združenem delu osvojimo kot dogradnjo v delilvi oseb-nih dohodkov. Točno, delitev po delu in rezultatih dela je zahteva za zako-nodajalca,.da do 1. januarja prihodnjega leta uredimo delitev osebnih do-hodkov po toliko proklantiranem pojmu. Drugače povedano, to pomeni, da moramo do navedenega roka izdelati celovit sisteni delitve osebnih dohod-kov po delu in rezultatih dela. To je vsekakor /ahtevno in odgovorno delo, ki obvezuje slehernega v združenem delu. Pri oblikovanju takšnega sistema moramo izhajati iz dejstva, da je delitev osebnih dohodkov sicer občutljiva tema, vendar najbolj znana med zaposlenimi. Zato je bolje, da to zakonsko zahtevo ne štejemo kol nekaj, kar nam je tuje in novo in za kar so odgovorni lestrokovnjaki, ampakjomoramosprejetikotskupnonalogozato, daodpra-vimo pomanjkljivosti v današnji delitvi osebnih dohodkov. /.avedati se mo-ramo, da bo bližji zakonskim ciljem tisti, ki bo odpravil večje število po-manjkljivosti, še danes prisotnih pri slehernem, ki upravlja z družbenimi sredstvi. Slednja ugotovitev pa ni zgolj filo/ofija, ampak resnica, ki ji mo-ramo pogledati v oči.
NIČ VEČ DELOVNO MESTO
Največja slabost v današnji delitvi osebnih dohodkov je v tem, da je de-lovno mesto temeljna osnova za de-litev osebnih dohodkov. Iz tega izhaja, da smo danes v velikem od-stotku nagrajevani po tem, kakšno delovno mesto zasedamo in ne kaj, kako in koliko delamo. Zaradi tega zakon o združenem delu v delitvi osebnih dohodkov povsem opušča termin delovno mesto in ureja to področje po opravljenih nalogah in opravilih. Ob tem pa si moramo biti na jasnem, da bodo v bodoče obsta-jala delovna mesta (sistemizacija delovnih mest), vendar bodo služila kot sestavina organiziranosti v teh-nološko organizacijskem pomenu.
Poudarek na nalogah in opravilih bo moral uveljaviti večjo diferenci-ranost v vrednotenju dela glede na razlike v zabtevnosti opravljenih opravil in nalog. N a ta način se bomo izognili današnji uravnilovki pri deiitvi osebnih dohodkov, ker bomo vrednotili konkretno delo in ne izhodiščno skupino, kamor bo dela-vec razvrščen. Veliko kritik- je bilo do danes izrečenih ravno na to, da nismo priznavali razlik v vrednote-nju dela med novozaposlenim de-lavcem in delavcem s prakso na ena-kem delovnem raestu, oziroma kriti-zirali smo premajhne razlike znotraj posameznih izhodiščnih skupin, kjer so prizadeti delavci opravljali po za-htevnosti očitno različna opravila. Ravno tako bomo morali dati tudi večji poudarek pogojem dela, v ka-terih se bomo morali primerjati z drugimi organizacijami združenega dela in jih primerjalno ovrednotiti oziroma upoštevati.
Dosedanja praksa je bila povsem v nasprotju z delitvijo po delu, ker smo se pri vrednotenju vse preveč opirali na formalno spričevalo in pri tem zanemarjali delavčevo učinko-vitost* Resnica pa je ravno v tem, da se na primer ljudje z enako izobra-zbo razlikujejo v učinkovitosti pri delu, za kar bi morali prejemati tudi različne osebne dohodke.
Skratka, šolska izobrazba naj bo temeljni pogoj pri sprejemu delavca «a ustrezno delo, oziroma pri pre-mestitvi delavca na zahtevnejše delo, kar se mora odražati v kata-logu opravil in nalog. Na ta način ne bomo odpravili zgolj hibe v današ-njem vrednotenju, ampak bomo s tem tudi dosegli, da bo delavec ra-zvrščen na tisto delo, za katero je usposobljen in kjer lahko dosega največjo učinkovitost.
KAJ JE UČINKOVITOST?
Na osnovi do sedaj izrečenega lahko sklepamo, da bo sistem delitve osebnih dohodkov v bodoče slonel sočasno na zahtevnosti opravil in nalog ter meritvi učinkovitosti. Pri opredelitvi zahtevnosti opravil in nalog bomo morali za vsako TOZD izdelati katalog opravil in nalog, kjer bomo zanje tipična opravila vpisali in glgde na stopnjo zahtevnosti tudi točkovali. Vendar točke za posa-mezna opravila iz kataloga ne bodo predstavljale tako imenovano startno osnovo za osebne dohodke, ampak bodo služile le kot element, po katerem bomo primerjali učin-kovitost dela. Za lažje razumevanje naslednji primer: v katalogu nalog in opravil bomo našli opravilo: prevoz in dostava blaga s tovornjakom do 3 tone. Navedeno opravilo bo npr. točkavarlo z 250 točkami, kar bo pomenilo, da je to delo po zahtevno-sti za 1,5-kratježje od najenostav-nejšega opravila, ki je točkovano s 100 točkami. Delavec pri tem opra-
vilu pa bo lahko zaslužil toliko, koli-kor bo učinkovit pri delu, s tem da bo za 250 točk predvidena oziroma planirana količina dela ali finančni uspeh.
Gibljivost osebnih dohodkov bo torej odvisna od učinkovitosti po-sameznika ali skupine. Zaradi tega bo potrebno pripraviti posebna me-rila za merjenje učinkovitosti, prek katerih bomo zajeli-^kvantiteto in kvaliteto opravljenega dela. To bo seveda najtežja naloga, ker se zave-damo, da vseh del ni mogoče kon-kretno meriti in zato bodo nekatera dela (režija v TOZD, opravila v skupnih službah) le ocenjevana. Ob tem pa moramo pojasniti, da oce-njevanje dela ne pomeni že sama uporaba metode ocenjevanja, ampak je potrebno ravno tako tudi pri teh delih spremljati rezultate dela (npr. število opravljenih nalog iz programa dela) in jih navezati na rezultate gospodarjenja v TOZD oziroma v delovni organizaciji (na poprečje med TOZD).
Pri iskanju meril za merjenje učinkovitosti menimo, da je cenik del pri transportnih delavcih merilo, ki špodbuja delavce k večji učinko-vitosti? Zaradi tega bomo cenik del ohranili (tradicija v naši delovni or-ganizaciji) vendar ob tem pripravili določene spremembe. Na cenik del bomo navezali še skladiščnike, vodje rajonov in morda operativo ter vzpostavili enotno tehniko obra-čuna med deli, ki se merijo in oce-njujejo glede na skupni finančni re-zuhat. Sodimo, da bomo s tem pre-kinili negodovanje, češ da so delavci dvakrat nagrajevani, ker bo učinko-vitost enih in drugih sočasno primer-jana z rezultati gospodarjenja (npr. dosežena tonaža po mesecih).
MINULO DELO
Naslednja sprememba, ki jo mo-ramo pripraviti v zvezi z nagrajeva-njem po delu, je minulo delo. Ta za-hteva ni nova, ampak je zakon o združenem delu konkretno pogoju-je. V tej zvezi bomo morali v oseb-nih dohodkih izkazati delež, ki naj predstavlja rezultate minulega dela. Pri tem seveda ni mišljena matema-tika (npr. delovna doba in ustrezen odstotek), ampak moramo najprej izločiti dohodek, ki je rezultat zdru-ževanja sredstev in dela (skupen prihodek oziroma dohodek), izde-lati merilagospodarjenjaza njegovo ugettd^ljanje v posamezni TOZD in kot tretje izdelati metodologijo za delitev OD iz minulega dela na po-sameznega delavca. V zvezi s tetn razmišljamo, da bi bil del najemnine kot dohodek iz minulega dela, kate-rega bi delili po enotni metodologiji. V metodologiji za delitev OD iz mi-nulega dela bi upoštevali celoten OD posameznika (danes se upoš-teva le analitična ocena) nadalje ka-zalec gospodarjenja za posamezno TOZD in kot tretje delovno dobo. Ob tem je najbolj vprašljiva delovna doba, ki jo v zadnjem času ugledni
teoretiki povezujejo kot enega od elementov za delitev osebnih do-hodkov iz rezultatov živega dela.
ALI DODATKI ALI VEČ PO DELU
Veliko dela v zvezi z nagrajeva-njem po delu je vezano na spre-membo naše miselnosti. Danes si vse preveč prilaščamo delitev osebnih dohodkov le kot pravico, namesto da bi to kategorijo razporejanja in delitve povezovali v celovit sklop gospodarjenja. Zavedati se mora-mo, da bodo v bodoče naši osebni dohodki takšni, kakršni bodo rezul-tati gospodarjenja. V prvi vrsti pa nam mora biti jasno, da bo v prihod-nje višina osebnih dohodkov mnogo bolj gibljiva, in to zaradi tega, ker se dohodek skoz leto neenakomerno ustvarja. Nadalje bomo morali po-stati tudi bolj gospodarni pri delitvi osebnih dohodkov. Posebno pozor-nost bomo morali izkazati izkorišča-nju raznih dodatkov, ki so vezani na osebno potrošnjo. Danes si v naši delovni organizaciji in tudi drugod mnogi predstavljajo sindikalno listo kot družbeno verifikacijo za pravico do dodatkov, namesto da bi sindi-kalno akcijo upoštevali le kot do-kument (dogovor) usklajevanja. Zaradi tega bi morali v bodoče videti v dodatkih le kategorije, ki so posle-dica neurejenih notranjih razmer, za kar naj bi imeli le-ti prehodni značaj s tem, da bi jih zavestno odpravljali. Naj navedemo primer. •
Danes mnogi vse preveč razmiš-ljamo, kako bi prišli do nadurnega dela, kot pa na to, kako bi odpravili nadurno delo. Poglaviten vzrok temu je seveda 50-odstotni dodatek, a pri tem pozabljajo na načela hu-manizma, po katerih bi moral človek več počivati, ker je tempo življenja danes hitrejši. Poleg tega takšna bitka za dodatki tudi ni v skladu z delitvijo po delu in rezultatih dela, kev je dokazano, da pada efekt dela že v drugi polovici rednega delovni-ka. Podobno velja npr. tudi za doda-tek za ločeno življenje. V delovnih organizacijah opravljajo cele študije zato, da ugotovijo, komu in kdaj bodo ta dodatek priznali, a nikjer ne mislijo na rešitve, kako bi ga odpra-vili. Ob vsem tem pa seveda ni ovira znesek, ki ga izplačujemo v ta namen, ampak je tu vprašanje, ali smo s 1250din dali delavcu ek-iva-lent za samotarjenje zunaj družin-skega življenja. Naša družba danes zagovarja in krepi politiko enako-pravnosti in zato je napačno, da so eni lahko v krogu svoje družine vsak dan, medtem ko si drugi to družin-sko radost lahko nadomestijo le z nekoliko več denarja.
Podobna razmišljanja bi lahko našli tudi pri drugih vrstah dodatkov in zato je bolje, da v bodoče tudi do-datke vključimo v sistem delitve po delu in rezultatih dela in končno — osebni dohodek približamo zahte-vam sodobnega življenja.
Stane KOLAR