Čast našim poslancem! Poslanci morajo vršiti svojo dolžnost, ki jo njiin nalaga eaupanje ljudstva. Po parlamentarnem načelu ljudstvo samo, to je vsi volilci, ne morejo delati zakonov, niti vplivati na način, kako se vodi državna uprava, marvee je to naloga ljudskih zastopnikov. Iz tega siedi velika važnost •loge, ki jo izvršujejo poslanci, sledi pa tudi kot nekaj samoposebi umemega za poslance dolžnost, da svojo naJogo iizvršujejo vestno v korist Ijudstva. Samoposebi je to umevno, tako smo ravnokar rekli. S to ugotovitvijo pa moramo obenem ugotoviti dejstvo, da ˇsi poslanci, odnosno vse stranke, ne ravnajo tako. So pač srtranke, ki svojo lastno korist stavijo nad korist naroda, ao poslanci, ki isčejo sabe in svuje dobro, ne pa dobro ljudstva. Takšne stranke in takšni poslanci so tudi v Slovetniji. Ni treba, da bi jih imenovali po imenu, saj so splošno znatni in ljudstvo s prstom kaže za njimi. Zapravili so zaupanje ljudstva in pri volitvah doživljajo. poraze za porazi. Slovenska ljudska stranka pa |e vedno simatrala kot avojo prvo :in edino nalogo, da brani zahteve ljudstva ter pospešuje njegove koristi po načelih, ki jih je dolocilo ljudstvo. Po tem vodilu so se ravnali poslanci SLS vsa leta, odkar obstoji stranka. Tako je bilo v nekdanji državi, tako je tudi v sedanji. Spremenile so se zunanje razmere, duh pa je ostal isti: duh krščanski in slovenski. In ravno duh je, ki oživlja. Nekrščanske stranke nimajo oživljajočega duha in zato v njih ni pravega plodanosnega življenja. Samostalnodemokratski stranki je »Narodni dnevnik« pred nekaj dm; vi zopet očital, da ni sposobna izgraditi pozitiven program. Program ni nič drugega nego izraz duha, ki prešinja celo stranko in vse njene olane. Isti očitek zadeva tudi druge stranke, ki so izgubile zaupanje slovenskega ljudstva, in to sta nekdanja samosfojno kmetijska stranka in socialnodemokratska stranka. Naša stranka se je vestno držala svojega programa in je po njem uravnavala svoje delovanje, bodisi da je bila v opoziciji, bodisi da je bila na vladi. Odkar obstoji seda•nja naša država, je naša stranka večinoma bila v opoziciji. Nismo tega krivi mi, marveč nosijo krivdo nekdanji vlastodržci v naši državi. Mi nismo hoteli in nismo mogli glasovati za centralistiono ureditev države, ker smo smatrali pretirani centralizera kot protiven bistveni-m zahtevam in poglavitnim načelom slovenskega naroda. Demokrati in samostojni kmetijci so dali svoje glasove za kruti centralizem in za to nosijo pred slovenskim Ijudstvom odgovornost za vse njegove slabe in škodljive posledice. Ko so nastopile ugodne razmere, so zastopniki naše stranke v Beogradu stopili v vlado. Nagib je bil isti, ki je bil inerodaven za nje, da so prej dosledno ostali v opozieiji, namreč gospodarski in politični blagor slovenskega ljudstva. Da je edino ta nagib bil merodaven za vstop maše stranke v vlado, dokazuje delovanje in uspehi naših poslancev, odkar so v vladi. Dosegli sicer niso vsega, kar so hoteli, pa dosegli so veliko, prav veliko. Ako pomislimo, da je bil državni proračun že sestavljen ter od radikalov in radičevcev s Pucljem vred sprejet v finančoem odboru, ko je naša stranka početkom febi^uarja stopila v vlado, se moramo čuditi, da se je našim poslancem posrečilo doseči znatne olajšave da-vkov in različnih dajatev in velike gospodarske ugodnosti za slovensko ljudstvo in poedine njegove sloje. Demokrati io samostojneži so nalagali bremena ter jih množili od leta do leta, našim poslancem pa pripada težka naloga, da ta bremena zmanjšujejo. Ako se jem- lje v poštev dejstvo, da so državne kase vsled slabega gospodarstva dosedanjih vlastodržcev večinoraa prazne ter je le z najvecjimi napori mogoče, da se doseže ravnotežje v državnem proračunu, se vidi jasno, kako težka je ta naloga naših poslancev in kako visoko moramo ceniti njihove uspehe. Neprecenljive važnosti so zlasti uspehi naših poslancev v borbi za avtonomijo Slovenije. To je cilj, ki mu je bila posvečena naša dosedanja opozicija, to je tudi namen, ki mu služi naše sedanje sodelovanje v vladi. Uspehe, ki so jih v tem oziru dosegli naši poslanci, priznavajo tudi druge stranke, kajpada z izjemo samostalne demokratske stranke, ki hoče s hrupnim razbobnjanjem laži pokriti te uspehe. »Narodni dnevnik« v Ljubljani je v svoji številki od zadnje sobote zapisal te-le besede: »Z amandmani (z dostavki k finančnemu zakonu) je dosegla SLS, da bodo vsaj obe slovenski oblastni samoupravi dejansko razpolagali z močjo in da ne bo samouprava ljudstva le na papirju, temveč bo tudi dejansko obstojala. Še nikdar ni imela SLS taico močne pozicije (položaja) v Sloveniji, kakor jo iraa Sedaj. Je vladna stranka v Sloveniji in v Beogradu. Sloveniji sami pa je vrhu tega priborila čisto izjemno stališče s tem, da je Slovenija v resmici postala avtonoinna.« Znaii pregovor, iki je običajen tudi med slovenskim ljudstvoim, pravi: »Čast, komuir čast!« Z ozirom na to, kar so naši poslanci za Slovenijo in slovensko ljudstvo storili in dosegli, je treba reči: Čast njim!