OBČINA UUBUANA-ŠIŠKA - Uprava za družbene prihodke OSNUTEK DOGOVORA O USKLAJEVANJU DAVČNE POLITIKE V LETU 1984 UVOD V skladu s 7. členom zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 44/82) se občine vsako leto dogovorijo o davčni politiki za na-slednje leto. Odbor podpisnic družbenega dogovora o usklajeva-nju davčne politike je predložil osnutek dogovora v postopek sprejema občinskim skupščinam. Povzetek in obrazložitev vsebine dogovora: Osnutek dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1984 temelji na načrtu uresničevanja dolgoročnega programa gospo-darske stabilizacije v SR Sloveniji, na stališčih odbora udeleženk dogovora do izhodišč davčne politike v letu 1984 in analizi o izva-janju sedanjega dogovora o usklajevanju davčne politike. Pri davku od osebnega dohodka delavcev je predlagano, da se stopnja tega davka določi v razponu »do 0,5%« S tem bi občine, ki imajo možnost pokrivanja proračunskih potreb iz drugih virov, prteusmerill na dosedanje zbiranje sredstev iz drugih neposrednih virov, hkrati pa bi takšna rešitev posredno prispevala tudi k raz-bremenitvi obveznosti združenega dela iz naslova osebnih do-hodkov. Pri davku iz kmetijske dejavnosti od dohodkov negozdnih po-vršin je bilo za leto 1982 dogovorjeno zvišanje razponov davčnih stopenj po skupinah katastrskih občin za 30%, tako da znašajo za: I. skupinood 12 do 14% ll.skupinood 8do10% III. skupino od 4 do 6% IV. skupino od 1 do 3% Za dohodke od gozdov je bila dogovorjena stopnja v razponu med 25 in32%. Po navedenih stopnjah se odmerja davek vsem zavezancem, ne glede na okoliščino, ali gre za čistega kmeta — kmečkega zavarovanca ali za kmeta delavca. Za zavezance davka iz kmetijstva, ki niso zdravstveno zava-rovani kot kmetje in zato ne plačujejo prispevkov za zdravstveno in starostno zavarovanje kmetov, so bile dogovorjene dodatne stop-nje davka iz kmetijstva v razponu med 25% in 40% za dohodke negozdnih površin ter med 40 in 50% za dohodke od gozdov Takšna rešitev je bila sprejeta a razloga, da se skupne obreme-nitve čistih kmetov približajo obremenitvam zavezancev. Sprejeti zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pa določa, da del sredstev za uresničevanje pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja zagotavljajo tudi občani. ki imajo do-hodek iz kmetijstva in niso zavarovani kot kmetje. Po osnutku o spremembah in dopolnitvah samoupravnega sporazuma o te-meijih plana skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja je ta prispevek predviden v višini 20%. Ker so sedanje stopnje tega davka razmeroma visoke in glede na potrebe po čim večji proizvodnji hrane, je bilo ocenjeno, da dodatno zviševanje skupnih obveznosii te kategorije občanov ne bi bilo primerno. Zato je v dogovor vnešena določba, po kateri se za zavezance, ki niso zdravstveno in pokojninsko zavarovani na podlagi dohodkov od samostojnega opravljanja kmetijske dejavnosti. določijo za leto 1984 dodatne stopnje iz kmetijstva v razponu med 10 in 20% od katastrskega dohodka negozdnih površin in med 20 in 30 % od dohodkov od gozdov. Pri obdavčevanju dohodkov iz gospodarskih in poklicnih dejav-nosti po dejanskem dohodku je predlagana sprememba razponov davčnih osnov in davčnih stopenj. Sedanje stopnje so pri začetni osnovi do 30.000 din določene v razponu med 28 in 33%, torej v višini kot znaša skupna zbirna stopnja obveznosti \z osebnih dohodkov in pri končni osnovi nad 300.000 din v razponu med 53 in 59%. Ker valorizacija davčnih osnov ni bila izvedena od leta 1981, torej ni sledila vsakoletnim inflacijskim gibanjem, delovanje sedanje progresivne davčne lestvice ne ustreza. Zato je predla-gana nova progresivna davčna lestvica, in sicer tako, da bi stopnja davka pri začetni osnovi do 60.000 din znašala med 18 in 22%, pri končni osnovi nad 800.000 din pa med 56 in 58 %. Znižanje začetnih razponov davčnih stopenj naj bi prispevalo k realnejšemu izkazovanju poslovnih rezultatov obratovalnice. Stopnje davka po odbitku ter kriteriji in višina davčnih olajšav so bile predmet usklajevanja za leto 1983. Zato v dogovoru povzete rešitve zavezujejo k nadaljnjem usklajevanju tiste občine, ki tega niso izvedle v letošnjem letu. 19 Na novo se uvajajo olajšave za zavezance, ki opravljajo go-stinsko dejavnost in dosežejo več kot 40% celotnega prihodka s strežbo hrane in prenočišči ter za zavezance, ki dodatno zapo: slijo nove delavce. Po predlagani rešitvi se davčna olajšava pri-znava za vsakega dodatno zaposlenega delavca v znesku, ki ustreza 10 % povprečnega enoletnega čistega osebnega dohodka zaposlenih delavcev v gospodarstvu v SR Sloveniji v preteklem letu. Davčna olajšava se praviloma priznava za lelo, v katerem je zavezanec dodatno zaposlil novega delavca, če je bil ta pri njem v delovnem razmerju najmanj 9 mesecev. V primeru, ko je zavezanec zaposlil novega delavca v drugi polovici odmernega leta in zato v tem letu ne izpolnjuje pogojev za davčno olajšavo, se ta prizna ob odmeri za naslednje leto. Tudi v tem primeru velja pogoj, da je bil novo zaposleni delavec v letu, za katero bo uveljavljal davčno olajšavo, v delovnem razmerju pri zavezancu najmanj 9 mesecev. Predlagani ukrep naj bi spodbujal zavezance k dodatnemu zaposlovanju, ker prav na tem področju glede na dovoljeno število zaposlenih delavcev ostaja še veliko prostora za večje zaposlovanje. Zato se tovrstna olajšava pri za-vezancu ne všteva v limit skupnih možnih olajšav, določenih v višini 80 % od odmerjenega davka. V zvezi s pobudo, da bi se upoštevale davčne olajšave tudi za izvoz blaga in storitev prek organizacij združenega dela, pripo-minjamo, da so po predlagani ureditvi le-te možne v primerih, ko je na izvozni carinski deklaraciji kot izvoznik deklarirana obrtna zadruga, lahko tudi temeljna organizacija kooperantov, če posluje enako kot obrtna zadruga, in da je devizni priliv razporejen na njun devizni račun. Glede na to, da se izvozne stimulacije za nadomeščanje uvoza ne priznavajo v družbenem seklorju, tudi ni razlogov za prizna-vanje davčnih olajšav v zasebnem sektorju. Enako se na pobudo združene PTT organizacije Slovenije pred-laga preuvrstitev dohodkov od zbiranja, prenosa in razdeljevanja pošte na odročnih planinskih predelih iz 3. skupine dohodkov, kjer je določena davčna stopnja v višini 40 %, v 1. skupino dohodkov, kjer je določena 10 % stopnja. Ocenjuje se, da je tovrstne dohodke potrebno davčno enako obravnavati kot dohodke raznašalcev in prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno. Glede na sprejetje usmeritve dolgoročnega programa ekonom-ske stabilizacije, da je potrebno dohodke, ki ne izvirajo iz dela, ostreje obdavčiti, je bilo ocenjeno, da valorizacija razponov davč-nih osnov in sprememba stopenj davka od dohodkov iz premo-ženja in premoženjskih pravic ne bi bila sprejemljiva. Zato je pred-lagano zadržanje veljavne davčne lestvice, ki v primerjavi s pred-laganimi spremembami obdavčevanja gospodarskih in poklicnih dejavnosti pomeni dokajšnjo zaostritev. S tovrstno obdavčitvijo se posega tudi na dohodke, ki jih dose-gajo lastniki ali imetniki stanovanjske pravice z oddajanjem stano-vanjskih ali poslovnih proslorov, garaž in počitniških hiš ter oprem-Ijenih stanovanjskih prostorov v najem. Spremljanje tovrstnih do-hodkov v večini občin ni ustrezno rešeno. Ocenjuje se, da je druž-beni nadzor prav pri tej vrsti dohodkov med najmanj učinkovitimi. Pri tem ne gre le za ugotavljanje realnega zneska prejete stana-rine oziroma najemnine, temveč tudi za nepopolno evidenco pro-storov, ki se oddajajo v najem. Zaradi odprave te pomanjkljivosti je predlagana obvezna vzpostavitev evidence o oddajanju stavb ozi-roma prostorov v najem. Med nosilci te naloge s konkretnimi zadolžitvami se poleg uprav za družbene prihodke vključujejo tudi za stanovanjske zadeve pri-stojni organi, prijavno-odjavne službe, krajevne skupnosti in hišni sveti. Brez stalnega sodelovanja navedenih dejavnikov te naloge ne bo možno zadovoljivo izvesti. V zvezi z obdavčevanjem prometa rabljenih motornih vozil se predlaga zvišanje posebne stopnje občinskega davka od sedanjih 4% na 15% za vozila, ki so bila prodana pred potekom 1 leta oziroma na 10% za vozila, prodana po poteku 1 leta do 2 let. S predlagano spremembo davčne stopnje bi ostreje posegli na dohodke, ki ne izvirajo iz dela. Pri drugih določbah dogovora se zadržuje sistem, kot je bil do-govorjen za leto 1983. ZAKLJUČEK Bistvena sprememba dogovora je nova lestvica obdavčevanja iz gospodarskih in poklicnih dejavnosti in olajšave za novo za-poslene delavce. Predlagam, da o osnutku dogovora o usklajevanju davčne po-litike razpravlja skupščina in ga sprejme. Direktor uprave za družbene prihodke , Miroslav Brečko, I. r.