Sadjarsfvo. OP AVILA V SADONOSNIKU V MESECU MAJU. Novo posajena drevesca se morajo pri sušnem vreinenu, pos-ebno v lahki ali peščeni zemlji, zalivati. Vsacemu poedinemu drevescu damo vsaj 10 lit. vode na teden, ker drevo nima še globoko svojih koreninic, ki bi omogočak zadostno preskrbo z vodo. Že koncem aprila se pojavijo navadno lislne ušice, katerih barve in oblika so mnogobrojne. Vs-e škodujejo s tem, da sesajo življenjski sok iz mladik, ka lerega bi sicer porabilo drevo. Mladike se zvijejo in doslikrat posuše. Da, zgodi se, da mlada drevesa te ušice celo tako uničijo, da jih potem zima pobere, ker njih les ni dovolj odporen proti mrazu. Stalnc spremljevalke listnih uši so mravlje, katere jih izdajo, ako tudi ušic samih ne zapazimo. Nekateri mislijo, da povzročajo škodo mravlje, katere samo pijejo solc, ki ga ušice izločajo in poližejo ostalo tekočino, ki pride iz po ušic napikani mladiki. Odpravimo ušice, tako izginejo tudi mravlje. Popolnoma brezuspešno boriti se je pa proti mravljam, ki itak ne prizadenejo nobene škode in škodujejo drevesu posredno le s tem, da pogosto prenašajo ušice, katere smatrajo za svoje molzne kravice. Proti navadnim ušicam se borimo najlažje s tobačmim izvlečkom v 2% razstopini. Mladike pomakamo v to tekočino ali pa škropimo napadene dele, pri čemur seveda porabimo več, kot pa pri namakanju. Tudi ako skuhamo zavitek tobaka v 2 1 vode, dobimo dobro sredstvo. Pomaga pa celo milnica, prirejena tako, da skuhamo 1 kg mila v vodi in to vodo vlij^emo v 70 1 druge vode. To sredstvo izboljšamo še s tem, da dodamo še nekoliko tobačnega izvlečka (1%) ali tobakove vode. Pri sivih listnih ušicab, ki imajo voščeno prevleko, pomaga pa najbolje quassijev les, ki ga kupimo v drogeriji, prekuhan v vodi, v kalcri smo ga poprej en dan namakali in dopolnjen 1 kg tega lesu na 100 1 vode, v kateri imamo že tudi 1 kg prekuhanega mila. To sredstvo je popolnoma zanesljivo pri vs-eh vrstah ujšic, dasiravno je drago in bilo bi tu priporočali samo naraakanje, ker nas drugače to preveč s'.ane. Posamezne ušice seuničijotudi s tem da jih zmastimo z roko. Prej ko začnemo borbo s temi škodljivci, tem bolj-e je za drevo in za nas, ker si s tem prihranimo obil-o delo, ker se ušice grozno množijo. Pri breskvai se pojavi v tem mesecu najbolj kpdra-ro&t femkincgK liitj*. Proli tej bolezni s«, posebno pri mladih breskvah, borim-o na ta način, da vse napadene liste takoj odstranimo in sežgemo. Pri drevju, katerega smo posadili že prejšnje leto, nacepimo kožo na deblu lako od vej do tal, da ne sežejo zaieze čislo do lesu. S tem damo drevesni skorji prožnost, katero je izgubila in drevo nekako osv-ežimo. Tudi debelejše veje je dobro nacepiti. To lahko napravimo tudi pri starejšem drevju, ako tega nismo poprej slorili. Zalivanje drevja z gnojnico je posebno važno opravilo v tem mesecu. Po s travništvom zvezanem sadonosniku pa napravimo to po 1. košnji. Gnojnice, v katero doteka obilo vode izpod kapa in od drugod, pa ne kaže razvažali, ker imamo v«č dela z njo, kot je pa njena vrednost. Tako porabimo blizu doma, kamor jo napeljemo po jarkih. Skrbimo tudi, da uničimo vse gosenice, katere se pojavljajo na drevju včasih v velikem številu. Vsaka gosenica je škodljivec. Podpiramo plicepevke, ki nam v boju proti vsej škodljivi golazni izredno pomagajo. Napravljamo-jim radi hišice po orevju, v katerih gnezdijo in jih ščitimo pred mačkom. Vsaka tičica uniči na tisoče golazni, ki nani sicer sadjarstvo naravnost onemogoča. Sorte, kalere rad napada škrlup, škro pimo po cvetju s 1% bakreno apneno zmesjo. To škropljenje potem še 1—2 krat ponovimo preko leta. Predvsem so te sorle redčiti v kronah, da dosežemo tako bolj r«dko krono, v kateri se ta bolezen ne more preveč razvijati. škrlup ali krastavec posebno rad napada nekatere hruške maslenke, katerim uniči predčasno listje, posebno pa poškoduje sad. Zelo močno nastopa v vlažnih lelih. Izm-ed jabolčnih sorl napade posebno mašancgarja in pa londonski pepinek ter kosmača. Kraslavo sadje rado jeseni gnije in je porabno samo za mošt. Zadnji dve kti je škrlup grozno nastopil, mnoga hruškova drevesa so zgubila svoje listje že nieseca avgusla. NERODOVITNOST SADNEGA DREVJA. Mnogi sadjar toži o tem ali onem drevesu, da mu jako neredno rodi, ali pa je sploh trajno nerodovitno. Kakor ima vsaka stvar svoj vzrok, tako je tudi tukaj temu dejstvu nasproti nebroj vzrokov. Omenim naj le nekaterfe najglavnejše: S cepiči od nerodovitnega drevesa se prenaša z gotovostjo lastnost nerodovitnosti na potomstvo. Cepiče je jemati tedaj le od rodovitnih dreves. Nerodovitni dreveB* je pa mjboljše precepiti s primerno, rodovitna sorto. Vzrok trajni nerodovitnosti je cesto nepravilno sajenje. Preplitvo sajenje je škodljivo, ker bi korenine drevesa trpela vsled suše, mraza ali zunanjih poškodb. Še bolj škodljivo je pa pregloboko sajenje, kajti korenine se v tej globini nikakor ne morejo primerno razvijati in drevo navadno tudi predčasno usahne. Pravilno sajeno sadno drevo mora stati tako globoko v zemlji, kot je stalo sicer preje v drevesnici. ^-' Na rodovitnost zelo vpliva z mlja. Ob pomanjkanju potrebnih hrjnilnih snovi ne more drevo nastaviti zadosti cvotnega popja. Z zadostnim gnojenjem spravimo drevesa nazaj k rodovitnosti. Od velike važnosti za dobro rast ia rodovitnost sadnega drvja je tudi lega nasada. V višje vetrovne in hladne lege sadimo samo neobčutljive vr ste in po možnosti napravimo varnostne nasade (od konifer). Točp povzroča za 2—3 leta nerodo vitnost sadnega drevja. Njen učinek ublažimo s takojšnjim škropljenjem z raztopino modre galice; korak več storimo, ako si pustimo sadne nasade zavarovati proti toči. Na nerodovitnost sadnega drevja vplivajo zelo tudi razni škodlijvci in bolezni (kaparji, uši, fuzikladi, monilija itd.). Zatirajmo jih z vsemi sredstvi in močmi! Vzrok nerodovitnosti zamore biti tudi: nepopolno razviti cvetni deli, pomanjkanje viage ali prehuda vročina ob času cvetja, nepravilno obrezovanje ali neprave podloge (pri pritličnem sadnem drevju), mraz itd. S. ^_ DREVESNI KOL. Po precejšnjcm zastanku, posadi s<? zopet pri nas vedno več sadnega drevja. Razveseljiv pojav sicer, če se pa slvar pogleda iz bliže, vidi se pri tem česlo težke nepravilnosti. Naj omenim samo velik nedostatek, ki ga mnogi sadjarji pri tem prezrejo: dati drevesu prim-eren kol. Kako klaverno sliko nudi včasih mlad sadni nasad, ko stoje ob mogoče lepih drevescih sloki, preslabi ali predolgi koli! Kakšen naj bo drevesni kol? Dre^esni kol naj bo raiven, gladek in obeljon, prilično močan (v premeru naj bo debel 7—8 cir), ter primerno dolg,, vendar za par cin krajši od drevesne krone, da se veje vsled drgnjenja ne poškodujejo. Ako se računa globina jame 50 cdi, ter je deblo drevesca 2 m visoko, bo dolgost kola S^O m v največjLh slučajib zadostoirala. Kx>\ w sabij« i iao |runf i« -^rf-i den smo to zasuli z zemljo in drevo posadili — in n€ pozneje, ko je drevo že posajeno. O priliki sajenja priveže se drevo ob kol le rahlo; trdno se priveže šele, ko se je zemlja in ž njo drevo že do dobra usedla. V slučaju potrebe izmeniti kol z novim, ne odlomimo kratkomalo starega, ampak izpulimo ga celotno, na kar postavimo na isto mesto novega. — Trpežnost drevesnih kolov zvišamo z impregniranjem, in sicer rabimo za svežo kolje 5% razlopino modre galice, a suho kuhamo par ur v karbolineju ali pa premogovnem katranu. POKONČEVANJE GOSENIC. Razne goseaiice in enak mrčes napravlja nam včasih ogromno škodo. često so temu krivi gospodarji sami, ki nočejo uničevati gosenic, dokler še niso prevcč razninožene, kar je mnogo lažji posel, nego storiti to takrat, ko so se gosenice že silno razmnožile. Ni pa dovoljno tudi, uni&evati samo metulje, ampak uničevati moramo tudi metuljcva jajca in gosenice, čim se jih opazi. Pri tem gledati, da-li mogoče izlezejo gosenice iz kakega skupnega gnezda, ter, če ga najdemo, moramo gosenice v njem temeljito pokončati, predno se razlezejo na vse strani. Ogromno delo pri pokonč-evanju vrše razni ptiči, posebno ptice-pevke. Proti gosenicam se pa lahko z uspeliom borimo tudi z raznimi kemičnimi sredstvi. Tako se vzame lahko v ta nanien barijev klorid' (3%), ki se ga raztopi v vodi enako kot to delamo z modro galico. Pred uporabo se mora raztcpina dobro pomešati. S to raztopino pošlaopljene gosenice jkmalu poginejo, a rastlini 3% raztopina tega sredstva ne škodi; močnejša bi popalila nežm lislje. Fokonč-evanjf mrc-esa izvajajtao složno; tako delo bo moglo dati najboljše rezultate. Predočujmo otrokom korist pokončevanja gosenic; navdušimo jih za ta posel, da bodo uverjeni, da lahko tudi oni koristijo sebi in drugim.