IHllIsTVIi: Zv€$f oDdhmeCh e mlddine. Franjo Tanjšek, Št. Andraž Čctudi je slovenski narod majhen po številu, je vendar občudovanja vreden v svoji odpornosti in vztrajnosti. Stoletja je kljuboval raznim viharjem, ki so pridrveli nad njega, stoletja je vztra- jal v borbi za svoj obstoj, za svojo svo^ bodo in končno je zmagal. Ko so proti koncu srednjega veka divji Turki ropali in pustošili po naših krajih, so po hribih zagoreli stražnji ognji, ki so naznanjali prebivalstvu, da je krvoločni sovražnik zopet v deželi, ter klicali so borce na obrambo dežele. Kmečko ljudstvo se je kakor en mož dvignilo proti zakletim sovražnikom krščanstva ter jih izgnalo iz dežele. Vedno je bila med branitelji v prvih vrstah kmečka mladina. Ta se je tudi najodločnejše posta- vila za kmečke pravice zoper zatiralce našega ljudstva: nemške grofe in plemenitaše. V preteklem stoletju je val ponemčcvanja grozil, da poplavi celokupni naš narod. Ko pa je bila stiska najhujša, ko »e je že zdelo, da nemška osvajalnost uspe v svojih načrtih, je Bog še o pravem času poslal rešitev. Vstali so preroki in veliki možje, ki so narodu kazali pravo pot ter navduševali zlasti mladino za borbo za narodne svetinje. Niso bili ti naši vodniki in preroki sinovi plemenitih in bogatih hiš, temveč so izšli iz preprostega kmečkega ljudstva, njih zibelka je tekla pod slamnato streh-o. Kmečka mati je dala narodu sinove, ki so sloves našega naroda ponesli po svetu. Minila je že davno turška nevarnost; oblast oholega nemškega grajščaka je že davno pokopana; spominjajo nas lc samo še razvaline njihovih gradov na nekdanje težke čase. Sramotno se je morala umakniti tudi ponemčcvalna ptica-roparica ter odleteti tja, odkodcr jc prišla. Slovenska kmečka mladina je lakho ponosna na svoje delo. Zgodovina njenega pokreta in dela ji je hkrati navodilo za borioče delo. V zvestobi do vere in naroda se bo trudila napredovati v izobrazbi, da more uspešnejšc delovati za ljudstvo. Kdor tako izobrazbo onomogočujc ali ovira, ni prijatelj naroda in države. Ovire za prosvetno delo so padle. Mlade moči so sproščene. Smotreno na dek>. Prava Kmečka mladina se zbira v naših vrstali! ¦ Prosvetnim društvom sporočamo, da se bo vršil občni zbor Prosvetne zveze v Mariboru dne 7. novembra 1935, ob desetih dopoldne v dvcrani Zadružne gospodarske banke v Mariboiu na Aleksandrovi cesti C. DruStva bodo v naslednjib dneb prejela pooblastila, ki jh naj pravilno izpolnjena izročijo svojemu delegatu. Zaprošena je polovična vožnja. — Tajništvo Prosvetne zveze v Mariboru. Veliko dobrodelno tombolo priredi v nedeljo dne 6. oktobra t. 1. Krščanska ženska zveza za Maribor in okolico na letnem telovadišču Maratona pred starim raestnim pokopališčem. Št. Peter pri Maribora. XaSi fantje napravijo v nedeljo dne 29. t. m. izlet v Šrnarje pri Jelšah in od tam k Sv. Štefanu, kjer se popoldne udeleže občnega zbora tamošnjega prosvetnega društva. Ljutomer. Ob sijajnem vremenu smo sijajno pioslavili naša prosvetna jubileja: 351etnico naie krščanske prosvetne organizacije in 10retnico Katoliškega doma. Kot trajen spomin na ta dva jubileja smo si oskrbeli prelep društveni prapor, ki ga je blagoslovil monsignor Andrej Loviec, kateri je opravil eloveeno službo božjo. Cerkveni govor je imel prof. dr. Jeraj. Na ljudskem prosvetnem taboru je društveni predsednik g. kaplan Munda izrekel zahvalo g. ministru dr. Kprošcu, da je prevzel botrstvo ob blagoslovitvi prapora ter se dal v to svrho zastopati od gospe in gospofl x Ribič. Dr. Korošcu je bila poslana brzojavka z izrazom hvaležnosti in zvestobe. Predsednik Pro*vetne zveze dr. llobnjec je s krepkimi in poIjudnimi besedami očrtal preteklost kot kažipot v bodočnost. Fozdravne besede eta spregovorila g. Ciril Žebot in mladenič iz Beltinec. Ob primernh besedah predsednikovih so bile izročene diplome častnega članstva gospodom n.onsignorju Lovrecu, župniku Ferku, posestnikoma Magdiču in Jakobu Rajhu in trem damam kot zvestim podpornicam kržčanskega prosvetnega dela. Po-poldne je bila slavnostna akademija s pestrim piogiamom. G. Ciril Žebot je z izrazitimi besedami bodri! k smotrenem prosvetnem delu. Prosvetni praznik v Ljutomeru je bil dokaz, na kako visoki stopn.'. je v tej važni točki slovenske zemlje naša krščanska in narodna prosveta. • Čadram-Oplotnica. Naše Prosvetno društvo, ki je končno vzpostavljeno, je zopet začelo z delom. V nedeljo, 29. septembra, popoldne pn.rocli znano ljudsko igro (Ancengruberja) »Siuba vest«. Po igri družabni večer. Prijatelji katoliške prosvete in na.šega društva, i^reno vabljeni! Pridite v čim najvefcjem številu r.:\ to otvoritveno prireditev! Laško. Bliža se štr.iheljska nedelja. Ta dan piiliite k naši podružni cerkvi sv. Mihnela cele trume romarjev. Pa tudi domačini sami popolnoma preplavijo prostrani prostor pred cerkvijo. Letos bo pa šmihelska nedelja zarea nekaj posebnega. Oopoldne bodo slovesnosti pri sv. Mihaelu, popoldne po večernicah pa bo blagoslovitev veličastuega križa na llumu. V ta namen bodo v soboto dae 28. septembra zvečer po vsej fari zagoreli kresovi, ob osmih zvečer pa bo slavnostna predstava verske igre: »Slebernik« na prostem pred farao cerkvijo. Sodeluje okoli 60 oseb. Cisti dobiček je namenjen za popravilo farne cerkve. Igra se ponovi tud 29. septembra ob osmih zvečer. V slučaju slabega vremena se vprizoritev »Slehernika« preloži na 1. in 6. oktobra t. 1. Priporoča se, da si vstopnice nabavite že v predprodaji v trafiki Prinčič. Vsi vljudno vabljeni! PROSVETNI JUBILEJ V ŠT. ILJU PRI VELENJU. Poteklo je 30 let, kar je bilo pri nas ustanovljeno Prosvetno društvo. Ustanovitelj mu je bil takratni kaplan na Dobrni, g. Schrein e r, sedanji šentiljski župnik, vnet in požrtvovalen delavec v vinogradu Gospo-dovem in na polju prave ljudske prosvete. Bodi mu za to tudi v javnosti izrečena najsrčnejša zahvala! Naše dru&tvo je plodonosno delovnlo v popolnem soglasju s prvo vzgojiteljico naroda, katoliško cerkvijo. Zato je bilo njegovo delo bogato blagoslovijeno. Ob svoji 251etnici si je zgradilo lasten dom. Razpolaga s 500 knj.igami, ki so vezane. Članov Steje 171, kar je jako mnogo za župnijo 900 duš. V nedeljo, 29. septembra, proslavimo društveni jubilej a prosvetnim taborom, ki nanj vabimo zlasti Goaedne kraje. Ob 9. uri je pridiga in sv. maša. Cerkveni govor ima predsednik Prosvetne zveze dr. llohnjec, ki tudi govori na izvenccrkvenem zborovanju. Popoldne prosvelna prireditev. Iskreno vabljeni vsi prijatelji pr*ve Ijudske prosvele! &t. Peter pri Mariboru. Pretekli četrtek je umrl v starosti 75 let Trampuš Jožef, bivši kmet v Nebovi. Rajni je bil dober gospodar, uslužen sosed ter skrben oče svojim otrokom. Naj v miru počiva! Sv. Jurij ob južni žel. Tukaj je pred kratkim umrl Jurij Kortnik. Bil je revež. V li.stnici je umrl. Pokoj njegovi duši! Sv. Križ pri Rogaški Slatini. Dne 17. t. m. je umrl Kiumpak Jakob, posestnik v Rjavidi. Bil je to mož blagega krščanskega značaja. Bil je cerkv.ni ključar nadžupnijske cerkve, v bivši o_>čini dolgo let občinski odbornik, načelnik okrajnega šolskega odbora ter zvest član Apostolstva mož. Vsa njegova družina je posvečna božj.mu Srcu. Z veselom srcem in odprtimi rokami je podpiral katoliška društva. Za nabavo novih zvonov za nadžupno cerkev je z veeelim srcem daroval lep znesek 2500 Din. Njegova hiša je bila naročena samo na kršč. knjige in časopise. Najljubši prijatelj mu je bil »Sloveneki gcspodar«, katerega je bil vedno zvest naro.nik. Ob volitvali je stal trdno kot skala. Podlegel je želodčnemu raku v starosti 60 let. Ob veliki množici ljudstva je vodil pogreb g. nadžupnik. Ob hiši žalosti so mu pevci domačega moškega pe:vskega zbora zapeli pesem »Z Bogom prijatelj mili«, krsto s telesnimi ostanki so no-sili fantje KA, kar je pokojnik izrečno želel. Pri nadžupni cerkvi se je pridružila sprevodu šolsloa mladina _ šolskim upraviteljem na čelu. Ob odprtem grobu mu je g. nadžupnik Vajda sjjregovoril v slovo v srce segajoče besede. P.vci 60 zapeli »Vigred se povrne«. Značajni nlož, počivaj v miru! Buče. V celjski bolnici je umrla dne 18. septembra gospa Antonija Bovha, žena g. Jožefa Bovhe, veleposeetnika v Selah in župana občine Podcetrtek. Pokojna je bila rodom ;z Pilštanja. z znane Za.košekove hiše. Zapustila je šele. 30 let stara žalujočega moža in štiri male otročiče. Bila je spoštovana, verna in marljiva, plemenita duša, izvrstna gospodinja, ki se je vedno ravnala po načelu: moli in delaj! Na zadnji poti jo je spremljalo zadnji petek pet duhovnikov in ogromna množica ljudi iz celega kozjanskega okraja. Naj počiva v mim! Potrtemu možu, očetu in vsem soroclnJkom pa iskreno sožalje!