KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO II. letnik L|uibljana 1954 2. številka Vsebina druge številke: B. Grafenauer: Veliki itolmiinski kmečki punt — Stran 81 I. J u v a n č i č : Kako je nastal Sošiki odred — Stran 89 I. M o h o r i č : Zgodovina plavža v Železnikih — Stran 95 R. O g r i n : Slikar Jožef Petkovšek — Stran 100 J. Laizar : Boitanični vrt v Ljubiljani — Strain 105 D. Cvetko : Ljubljanska Glasbena Matica in njen pomen — Stran 110 Z. Jelinčič: Črna smrt v Gorici leta 1682 — Stran 115 A. B a š : Etnografiija Santoninovega Itinerarija jpo Koroškem, Kranjskem in Štajerskem 1485—1487 — Strain 122 V. V a 1 e n č i č : Fužine bakra v Ilirski Bisitrici in tržiški kosarji — Stran 128 D. Ludvik: Prešernova gostilna »Pri črnem orlu« — Stran 129 V. Murko : Dokaz o sitarositi sentjernqjskih fconjsikih dirk — Stran 130 F. S t r a jm a r : Razvoj elektrogospodarstva v LRS — Stran 131 MUZEJSKE NOVICE: L j. Menaše: Modema galeriija — Stran 135 J. M a 1 : Muzeji in zgodovina — Stran 156 IZ NAŠIH REVIJ - Stran 137 IZ NAŠIH KRAJEV - Stran 142 ZGODOVINSKO BRANJE: S. V.: Ferdinand Tremel, Der Frülikapiitalismus in Innerösterreioh — Stran 144 J. Šorn : 800 let Mengša. Mengeški zbornik 1154—1954. I. del — Str. 145 Slika na oviitku: R. Debenjak: Tolmin (girafika) Barvna prilog a : R. Jalkoipič: Spomini (olje) Vinjete na straneh 104, 109, 121, 129, 135 in 140 so delo prof. J. Plečnika NAROČNIKOM IN BRALCEM! Uredništvo Kronike se je odločilo, da bo občasno izdajalo poleg časopisa še samostojna dela, pomembna za našo lokalno zgodovino. Ta dela iwdd predstavljala posebno zbirko knjig, ki se bo imenovala KNJIŽNICA KRONIKE. Kot prvo delo te vrste bo v naslednjih tednih izšla knjiga akade- mika prof. Milka Kosa Srednjeveška Ljubljana, topo- grafski opis mesta in okolice. To je do sedaj najboljša in najtemeljitejša razprava o topografskem razvoju mesta in bo pomembna tako za zgodovinarja kot za urbanista, arhitekta, umetnostnega zgodo- vinarja, geografa itd. Knjiga bo tiskana v omejeni nakladi in bo cena zanjo znašala okoli 300 din. Naročila sprejema že sedaj uprava Kroiiiike, Ljubljana, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv ljubljanski). Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik: Zvone Miklavič Izda/a in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavnik: Jože Som. Oprema: arh. Ivo Spinčič. Tiska: tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljub- ljani. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 27/III (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hraoUnici Ijubljaaiski, št. 601-305-1-75. Letna naročnina 400 din, cena posamezne številke 150 din. CASOPISZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LETNIK II. LJUBLJANA 1954 Z V E Z E K 2. VELIKI TOLMINSKI KMEČKI PUNT BOGO GRAFENAUER V dneh 20., 2L in 23. aprila letošnjega leta je poteklo 240 let, odkar so polagali 1.1714 svoje glave na krvniško klado voditelji naj- večjega tolminskega kmečkega upora iz leta 1713. Ta »veliki tolminski punt« pa je stvar- no samo vrh trdovratne kmečke borbe proti vedno težjim fevdalnim bremenom, borbe, ki sega od srede XVI. do srede XIX. stoletja. Življenje male tolminske pokrajine so od srede XVI. stoletja naprej kar pogosto trgali večji ali manjši kmečki iipori. Njihov vzrok je bila seveda v teh stoletjih splošna kmečka nezadovoljnost z neprestano naraščajočimi bremeni v korist zemljiških gospodov in nove državne organizacije. Glede na to Tol- minsko v tej dobi seveda ni nikakršna iz- jema na Slovenskem.' Izjemno ugodno ozad- je za ta kmečka gibanja pa so pomenili na Tolminskem pogostni spori med tolminskimi posvetnimi fevdalnimi gospodi in čedadskim kapitljem ter tolminsko duhovščino. Duhov- niki so namreč večkrat hujskali kmete proti tolminskim glavarjem, glavarji pa prav tako proti duhovščini. Tako so se Tolminci uprli prvič zaradi povečanja davkov tolminskemu glavarju prav v času, ko sta si bila njihov posvetni in cerkveni gospodar že dalj časa v laseh (1.1542). Skoraj prav takrat so se pritoževali tudi proti župniku Florjanu in zahtevali, naj ga ceikvena oblast odstavi (1538—1540), pa tudi z arhidiakonom niso bili zadovoljni (1557). V teh letih so se upirali kmetje svojim župnikom tudi na Bovškem (1538—1539). V začetku XVII. stoletja je Tolminsko za- jel nov puntarski val. Leta 1605 so se uprli Volčani tolminskemu glavarju Formcntiniju in niso hoteli pristati na nove dajatve. Tožba v Gradcu proti glavarju, ki je kmetom za- plenil živino na račun neplačanih novih dajatev, je dosegla le svarilo graške vlade Formentiniju, naj ravna s podložniki pra- vično. Leta 1627 pa se je vnel tako imeno- vani »prvi tolminski upor«. Kmetje so se uprli na novo vpeljanemu davku na novine, ki so jih izkrčili kljub prepovedi zemlji- škega gospoda, zamenjavanju tlake z de- narno dajatvijo in novi mitnini na vino. Upornike so podpirali tudi duhovniki, vodili pa so jih kmetje Kobal, Golja, Kragulj in Maurič, ki so za potrebe kmečke zveze po- birali tudi poseben puntarski davek. Cesar je zaradi upora poslal v deželo komisijo, ki naj bi preiskala položaj. Dne 28. februarja 1628 je razsodil: Podložniki naj plačujejo od novin redne dajatve in služnosti (to je kakor od ostalega posestva), toda novine naj se po- pišejo v urbarju. V bodoče je krčenje pre- povedano. Podložniki so dolžni plačevati le tiste dajatve in služnosti, ki so popisane v urbarju. Vsi uporniki so bili pomilo- ščeni, le Maurič je bil izgnan iz dežele. Plačati so morali stroške komisije, voditelji punta pa vrniti kmetom pobrani puntarski davek. Kmetom so bila prepovedana tudi vsa zborovanja, razen če jih je dovolil gospod. Glavni vzrok za ta upor — spor okrog dav- ka za novine, ki so ga imenovali »novice« — pa vendar s tem še ni bil odpravljen. Njegove odmeve bomo srečali tudi še ob »ve- likem tolminskem puntu«. Tak je bil položaj, ko je začela nova državna davčna politika večati vznemirjenje med kmeti, dokler ni prišlo leta 1713 do »drugega« ali »velikega« tolminskega upora. Kmečki upori, ki jih srečujemo na Sloven- skem v začetku XVIII. stoletja, se bistveno razlikujejo od malih in velikih kmečkih upo- rov od XV. do XVII. stoletja. Prejšnji so obrnjeni v prvi vrsti proti fevdalni gospodi zaradi raznih dajatev in služnosti, ki jih podložniki dolgujejo svojim graščakom, ali zaradi izrednih davkov, s katerimi so se po podložniškem prepričanju — pa tudi v res- nici — v dobršnem delu okoriščali fevdalci sami. Ti upori pa so se obrnili tudi — delno celo predvsem — proti državnim organom. Velik delež so imeli med njihovimi vzroki predvsem novi državni davki in način nji- hovega pobiranja. Do srede XVII. stoletja so bili najvažnejši del državnih dohodkov tako imenovani »iz- redni davki«, to je davki, ki so jih vsako leto sproti ali celo po večkrat na letO' za določen namen po predlogu cesarjevih po- slancev odobrili deželni stanovi. Stanovi, se- 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZC;ODOVINO stavljeni iz cerkvenih prelatov, posvetnega plemstva in nekaj meščanskih zastopnikov, so svoj pristanek na vladarjeve zahteve iz- koriščali seveda za uveljavljanje svoje volje v zunanji ali notranji politiki.^ Odkar se je od srede XVII. stoletja v habsburški državi vse močneje začel uveljavljati absolutističen način vladanja po državnem poglavarju, se je poskušal cesar sers^eda osvoboditi tega vpliva deželnih stanov na finance in po njih na druga politična vprašanja. Pri določanju direktnih davkov je bil formalno še vedno vezan na pristanek deželnih stanov po posa- meznih deželah; vendar pa je postajal čas, za katerega so deželni stanovi odobrili te dajatve, vedno daljši (5, 10 let), davki bolj ustaljeni in s tem seveda stvarni vpliv de- želnih stanov nanje bistveno manjši. Toda vlada je začela uvajati tudi nove, indi- rektne davke, o katerih ni bilo treba izpra- ševati deželnih stanov. Nove carine in mit- nine, takse in »štemplji« in zlasti užitninski davki od pijač in od drugih potrebščin so dobivali proti koncu XVII. stoletja vse bolj ustaljeno obliko in pomenili postopno vedno večji delež v okviru vseh državnih dohod- kov. Že leta 1670 so prinašali kameralni dohodki (takse, monopoli, indirektni davki itd.) državni blagajni preko 5,000.000 forin- tov (»kontribucije« — to ime se uveljavi za izredne davke 1621 — le 890.000), v letih 1708—1710 pa že okrog 8,000.000. Pa tudi pobiranje teh novih dohodkov si je vlada kar moč olajšala. Neredko je namreč zahte- vala preprosto od dežele pavšalno vsoto, po- tem pa prepustila samim stanovom, na kak- šen način hočejo to vsoto razbiti med davko- plačevalce in jo izterjati. Še pogosteje pa se uveljavlja od začetka XVIII. stoletja da- janje davka v zakup, tako finančnim ustano- vam (dunajski mestni banki, ki ima v letih 1708—1710 sama v zakupu povprečno za 1,550.000 forintov kameralnih dohodkov) ka- kor tudi posameznim davčnim zakupnikom za manjše ozemlje. Zakupniki so gledali v davčnem zakupu seveda le sredstvo za last- no obogatitev in so temu primerno davke tudi izterjavali tako, da so dobili več, kakor so sami za svoje pravice dali. Med temi indirektnimi davki sta se v XVII. stoletju v habsburških deželah po- stopno uveljavljala tudi davek na meso in vino, sprva v obliki mitnine, nato pa nekake užitnine. Leta 1698 je bilo za vse dežele od- rejeno plačevanje »mesnega krajcarja« (po 1 kr. od funta), 1705 pa splošni davek tudi na pijače.' Ta nova finančna politika je prišla do veljave tudi na Tolminskem, kamor je padlo njeno uveljavljenje prav v čas že itak hude vznemirjenosti kmetov. Leta 1706 je bil namreč Goriški naložen nov užitninski davek na meso v vsoii 5000 goldiimrjev in na vino v vsoti 7000 goldinarjev ,iia leto. Izterjavo obeh davkov je prevzel v zakup dotedanji goriški stavbni pisar Jakob Ban- den. Pri svojem opravku je bil zelo strog in koristolovski: v štirih letih je obogatel. Tudi njegovi uradniki so mu bili v tem po- dobni. Vpeljava davka je padla poleg tega še v čas hudih prirodnih nesreč. Od 1708 naprej slede do 1710 izjemno slabe letine, od leta 1711 do 1714 pa je razsajala živinska kuga, ki je pobrala mnogo goveje živine. Zaradi te kuge je Beneška republika po 1709 večkrat — tako tudi 1713 — zaprla svoje me- je vsaki trgovini z vzhodnimi deželami. Leta 1713 se je vsemu temu pridružila spet tudi slaba letina zaradi preobilnega deževja.* Kmečko nezadovoljstvo spričo novih davkov in načina njihovega izterjavanja je bilo to- rej več kakor razumljivo in je res povzročilo prve lokalne upore že 1705 (v Lanšprežu in v Črnomlju).^ Leta 1713 so te razmere sprožile »veliki tolminski punt«, ki pa je bil stvarno le za- , četek precej večjega uporniškega gibanja; to je zajelo skoraj vso Goriško in tudi del Kranjske.' Tolminci so se novemu davku upirali od njegove uvedbe. Bandeuovega bra- ta, ki je bil župnik na Šentviški gori in je nagovarjal kmete, naj davek, ki so ga bili dolžni njegovemu bratu, v redu plačujejo, so preprosto nagnali iz njegove župnije. Pa tudi s tolminskim glavarjem, grofom Coro- ninijem so si bili že dalj časa v laseh. Pri tem so jih podpirali tudi duhovniki, ki so celo učili župane, kako naj se ustavljajo grofovim ukazom. V začetku XVIII. stoletja je stal na čelu kmetov Štefan Golja s Kneze, ki je vodil kmečko poslanstvo s pritožbo celo na Dunaj. Pritožba pa ni uspela: večino poslancev so zaprli, Golji, ki je ušel, pa zapleniU posestvo v državno korist.' Tako je začelo na Tolminskem, kjer so bili kmetje že za nekaj let v zaostanku z novim davkom in je Banden nanje vedno bolj pritiskal, naj ga plačajo, vedno huje vreti. Punt so pripravljali zlasti »tako ime- novani Ivan Miklavčič, vulgo Gradnik, pod- ložnik gospostva Kanal iz Ročinja«,^ Gregor Kobal, Lavrencij Kragulj, Martin Mnnih in drugi. Sprva so puntarske priprave zajele vasi v širši okolici Mostu na Soči — od Ro- činja preko Sel, Idrije pri Baci, Roč do Šent- vidske gore, pozneje pa so se jim pridružili tudi kmetje ob Soči navzgor do Kobaridu, pa tudi Cepovanci, Tribušarji in Banjškarji. Organizirali so si kmečko zvezo, za njo pa 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA plačevali tudi puntarski davek. Organiza- cija je očitno že precej dozorela, ko je Ban- deu s svojim izterjevanjem novih davkov ne- pričakovano sprožil plaz. V marcu 1713 je namreč hotel Tolmince prisiliti k plačilu davčnih zaostankov s tem, da je dal zapreti v Gorici z njihovim tovo- rom vred nekaj Tolmincev, ki so prišli kupo- vat v mesto žito in sol. V odgovor se je 27. marca zbralo okrog 500 Tolmincev, da bi šli v Gorico in zaprte osvobodili. V Sol- kanu jih je srečal iolminski glavar grof Coronini in ko je zvedel njihov namen, da v Gorici obračunajo z Bandcuom, od katere- ga jih ni mogel odvrniti, se je hitro vrnil v mesto in obvestil o kmečkem pohodu na- mestnika deželnega glavarja, grofa Leopolda Adama Strassolda. Strassoldo se je s četo dragonov in mušketirjev nemudoma napotil proti kmetom, jih prestregel še v Solkanu pri pokopališču ter jih sprva poskušal zlepa zavrniti domov. Tolminci pa se niso podali. Zahtevali so, da morajo najprej videti pri- jete rojake, šele potem da bodo povedali svoje zahteve. Tako je glavarjev namestnik ukazal nastopiti s silo. In res so vojaki kmete razgnali in še 25 novih ujeli in odpeljali v zapor na goriški grad. Že ta nastop pa je nagnal Bandeuu toliko strahu v kosti, da se je takoj umaknil iz mesta na goriški grad.*^ S tem pa zadeve še ni bilo konec. Strassol- do je sicer dal zasesti solkanski klanec proti napovedanemu še mnogo večjemu puntar- skemu pohodu v mesto z oddelkom brambov- cev in nekaj mušketirji, toda brez uspeha. Dogodki prihodnjega dne, 28. marca, so gla- varjevega namestnika povsem presenetili. Brambovci so se namreč pridružili puntar- jem, tako da je mušketirjem ostal samo beg. Tako so Tolminci okrog poldneva iznenada in kar nenapovedani prišli v mesto in po poročilu sodnika goriškega mesta Brunettija »korakali v veliki množici (menda okrog 5000") proti trgu, oboroženi z gorjačami, meči, sabljami, puškami, cepci in drugimi vrstami kmečkega orožja«." Preden je bilo mogoče kaj ukreniti za obrambo mesta, jih je bil trg poln in grad odrezan od mesta. Puntarji so se zbrali najprej pred hišo gla- varjevega namestnika, ker so hoteli doseči osvoboditev zaprtih Tolmincev. Strassoldo je nemudoma poklical Brunet- tija in zahteval, naj se meščani oborože proti upornikom. Toda ker je bilo meščanom pre- povedano streljati, je bilo orožje spravljeno v orožarni na gradu, od tod ga pa »ni bilo mogoče skrivaj prinesti v mesto, ker je bilo že polno upornikov«. Kmetje so torej s svo- jim nenadnim prihodom odrezali orožarno od mesta in onemogočili vsako upanje na_ Gorica v XVIII. stoletju po Merianu 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obrambo, tako da so preostala le še poga- janja. Tudi ta pogajanja je v Strassoldovem imenu vodil Brunetti. Kmetje so rekli, »da niso prišli da bi naredili karkoli zlega v mestu, marveč da hočejo osvoboditi sol in konje zaplembe, odrejene nekaj dni prej po navodilu gospoda Bandeua, zakupnika daca na vino in meso, zaradi nekaterih njihovih Tolmincev, da hočejo osvoboditi tudi ljudi, ki so bili prijeti prejšnjega dne in da ho- čejo obračunati z imenovanim Bandeuom, za katerega so trdili, da mvi niso dolžni no- bene stvari«. Brunetti jih je sicer hotel pri- dobiti za to, da bi se zadovoljili z izročitvijo pritožbe glavarjevemu namestniku, o kateri bo odločal cesar, toda puntarji so predlog odbili in zagrozili, da jih bo prišlo v mesto še več. tako da jih bo skupaj do 20.000 in da bodo vse razdrli, če jim ne ustrežejo. Iste zahteve so ponovili kmetje tudi Stras- soldu, ko je Brunetti privedel predenj pun- tarsko deputacijo. Strassoldo bi bil sicer pri- pravljen osvoboditi ljudi, zaprte na Ban- deuovo naročilo in njihove tovore in živino, nikakor pa ne tistih, ki jih je ujel v Solkanu, za katere je trdil, »da nikakor niso bili zaprti zaradi daca, marveč samo zato, ker so izgu- bili dolžno spoštovanje, ko so prejšnji dan imeli predrzno klobuke na glavi vse do ko- nja in so arogantno govorili, in da zato morajo biti kaznovani« (!). Kmečka deputa- cija je bila po tem Strassoldovem odgovoru že pripravljena na popuščanje in je odšla z Brunettijem, da pripravi potrebno pritož- bo, pa prav v tem času je prišlo v mesto veliko število podložnikov kanalskega go- spostva. Tedaj so kmetje začeli zahtevati takoj popolno osvoboditev vseh dacov in so se upirali temu, da bi se zadovoljili le s samo pritožbo. Pogajanja o že napisani pri- tožbi je bilo s tem konec. Kmetje so se od- pravili k Bandeuovi hiši in jo začeli raz- dirati ter jo oplenili. Brunetti pa je odšel znova k Strassoldu, ki se je v strahu pred puntarji umaknil iz svoje hiše v mestu na goriški grad. Strah pred tem, da bi se kmetje mogli maščevati tudi še komu drugemu med fev- dalci, ki so bili v mestu — odpravljali so se že razdirat tudi hišo grofa Thurna (Della Torre) — in da bi se mogli povezati tudi z meščani, je prisilil Strassolda k novemu pogajanju. Proti večeru je vendarle izročil vse ujetnike Brunettiju, da jih osvobodi. Uporniki pa so se morali zato obvezati, da se bodo takoj povrnili domov. Nekateri med njimi so sicer še vedno poskušali napasti Ihurnovo hišo v Gorici, vendar se je Brunet- tiju posrečilo, da jih je odvrnil od tega. Pred mestom so puntarji sicer še enkrat za- htevali pismeno osvoboditev od plačevanja vseh dacov in izročitev Bandeua, končno pa so se zadovoljili z zagotovilom, ki jim ga je dal Brunetti v Strassoldovem imenu, da bodo namreč preiskane vse pritožbe proti Bandeuu, da ne bo več dovoljeno zapleniti njihovo premoženje in da bo poskrbljeno, da ne bo treba za davek plačevati več, kakor je odre- jeno v cesarskih ukazih. Nekaj puntar] e v je sicer še ostalo v mestu, toda drugi dan je dal magistrat oborožiti meščane, obenem pa je Strassoldo za nekaj dni dobil ina pomoč proti upornikom 200 ali 300 vojakov, večinoma brambovcev, iz Gra- diške.'^ Tako tudi zaostali puntarji niso mogli v mestu nič več opraviti in so odšli v nekaj dneh domov. Vendar se je na po- vratku iz Gorice obrnilo nekaj sto puntar- jev tudi v Števerjan, kjer so porušili hišo barona Tacco in nato zanesli klico upora tudi v Brda.'' Skoraj hkrati s pohodom Tol- mincev proti Gorici je okrog 1000 Tolmincev 29. marca prišlo tudi nad mitnico v Koba- ridu (31. marca se je pohod ponovil, a s pre- cej manjšo udeležbo). Mitničarju Jurančiču so pobrali živila in premično premoženje, iz uradne blagajne pa denar, medtem ko je živino rešil župnik. Kmetje so zahtevali pi- smeno zagotovilo o odpravi novih mi t n in in tudi mitnice v Kobaridu. Mitničar — ves v strahu — jim je tako zagotovilo tudi izročd." Po teh dogodkih so se kmetje za nekaj tednov pomirili— najbrž v zvezi s pomla- danskimi poljskimi deli — tako da sO' go- riški stanovi sredi aprila mogli poslati ce- sarju že pomirljivo sporočilo, češ da proti kmetom ne bodo rabili vojaške pomoči. Toda konec aprila in v začetku maja se je upor v nekaj dneh razšiiil iz severa preko vse dežele, prav do Tržaškega Krasa. Tu ni šlo več le za spontano reakcijo puntarjev na kak nenaden udarec s strani gospode, mar- več za premišljeno puntarsko akcijo, ki so ji stali kot organizatorji na čelu Tolminci. Njihovo roko in pomoč v organizaciji bomo srečaU marsikje v deželi. V zadnjih dneh aprila so se Tolmincem pridružili kanalski podložniki, ki so napadli mitnico v Kanalu in vzeli tamošnjemu da- carju vse premoženje, tako »da nima niti za en dan živil«, raiztrgali pa tudi njtegove uradne knjige, pobrali denar iz blagajne in mu vzeli celo pečatnik, s katerim je potrje- val potrdila o plačanem davku. Oplenjena je bila tudi mitnica v Ročinju. Cepovanci, ki so spadali pod urad deželnega gozdnega mojstra, so šli v tistih dneh nad njegovo po- družnico Zavrham in izpraznili blagajno 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Jurija Renka. Zahtevali so, da naj »zemljo in rovte prepuste soseski«, da naj se črtajo v urbarju gozdnega mojstra vsi novi davki in dajatve na novine (de novo angesetzte affiti und gemachte accrescimenti), medtem ko bodo stare dajatve plačevali le v Gorici in ne zastopniku gozdnega urada v Tribu- šah. Končno so zahtevali glede sodstva spet skupno sodišče s Tribušarji, kakor je bilo po starem, in Tribušarjem prepovedali v času »vizite« tovoriti potrebščine in živila; če bi se urad gozdnega mojstra v Gorici temu upiral, »so odločeni iti skupaj s Tol- minci v imenovano Gorico in pobiti gozdne uradnike«." Upor se je razširil tudi v Brda, kjer so puntarji v Smartnem napadli tiste kmete, ki se jim niso hoteli pridružiti (pri tem so trije puntarji padli)," v Biljani pa so oro- pali župnišče. Tudi idrijskim podložnikom so Tolminci naročali, naj ne plačujejo več vinskega davka, idrijskemu rudarskemu sod- niku Fantonu (Franc Afentau) p'a so že tedaj grozili podreti hišo, od česar jih je tokrat odvrnil le župnik iz Cerknega." Pun- tarjem so se pridružili tudi cesarski drvarji v Gorici, ki so raznašali vest, da nihče ne bo več plačeval niti lesnega daca, niti tako imenovanega »novega davka« (nova impo- sta), namenjenega za vzdrževanje posadke na goriškem gradu. Kako zelo nov pravec zavzema ta upor v primeri z vsemi prejš- njimi, pri katerih so kmetje gledali v ce- sarju vedno svojega zaveznika proti fevdal- cem, kaže najbolje »veleizdajalsko predrzna« izjava Gregorja Kobala, »da je njegovo ce- sarsko veličanstvo le njihov služabnik in da bodo stvar šele sedaj prav poprijeli«.'* V prvih dneh maja se je upor širil naprej. Cepovanci so prišli tudi v Nemški Rut in razdrli tainošnjo podružnico urada gozdnega mojstra. Tudi Tribušarje so prisilili, da so so jim pridružili v uporu. Vodil jih je Peter Bratus, vulgo Gobzner (udeležil se je tudi drugega pohoda na Solkan), ki je »več kot preveč očitno kazal sovraštvo do vseh cesar- skih pravic in do vseh tistih, ki se niso hoteli z njim združiti in soglašati in ki je poleg vsega drugega dal razglasiti tudi to, da bo podložnike iz Cepovana vsega povsem osvobodil in izvzel«, nasprotno pa je Tribu- šarjem grozil, da jih bo s pomočjo Tolmin- cev in Kanalcev pogubi 1, če se mu ne bodo pridružili. V okolici Idrije je položaj vse- kakor kmalu povsem dozorel, kajti 3. maja so puntarji prišli že v Idrijo, kjer so oplenili župnišče in napadli nekega tovornika to- Tolmin baka. Od upravitelja rudnika so zahtevali tudi, da uredi njihov spor z rudarskim sod- nikom Fantonom, ki se je pred uporniki že prej umaknil v Ljubljano. Fanton je bil namreč dedič prejšnjega idrijskega župnika, za katerega so kmetje trdili, da je v 10 letih svojega župnikovanja po krivici izterjal v 17 podrejenih soseskah okrog 30.000 goldinarjev preveč, ki naj bi jih Fanton vrnil. Upravi- telju se je posrečilo odvrniti puntarje od rudnika in iz kraja, vendar pa se je bal, da se jim ne bi pridružili tudi rudarji — ti so se že dve leti prej zbirali proti Fantonu. Zato je rudarje oprostil plačevanja doklade na tobak, ki je bila v Idriji šele pred krat- kim uvedena in zaradi katere so se rudarji očitno precej jezili: tudi dvorna komora je namreč priporočala zaradi upora popuščanje v tem pogledu. Njeno zadevno naročilo, po- slano 12. maja, je prišlo seveda v Idrijo že po dogodkih in tako je ostalo brez pomena tudi njeno priporočilo, da naj zasede upra- vitelj rudnika »vse prehode in soteske, ki vodijo iz Tolminskega in Goriškega v Idri- jo«, naj jih zapre s presekami in vojaki ali vsaj z zaupnim moštvom, tako da rudnik ne bo trpel od napada.*' To se je obneslo šele v času, ko so že vojaki dušili tolminski upor in ko je 13. junija znova prišla manjša sku- pina upornikov (okrog 190) skozi Idrijo.^" Upor pa se je razširil tudi v južni del dežele. Po vsej deželi je tolminski nastop v Gorici na široko odmeval. To so izrabili Tolminci, ki so hoteli razširiti odpor proti novim davkom na vso pokrajino. Poročilo o poteku upora v Rihemberškem gospostvu pripoveduje, kako je prišlo nekaj Tolmincev pod pretvezo, da prodajajo tobak, v Rihem- berk, kjer so »zasejali v duše tukajšnjih kmetov začetek namena, da se odtegnejo bremenu novih dacov na meso in vino«. Kako na široko je šla ta tolminska akcija, kaže najjasneje odgovor deželne oblasti. »Gospod namestnik deželnega glavarja se je začel bati, da zlo ne bi postalo splošno in je zato mislil, da je dobro objaviti patent, ki je v bistvu vseboval : da on ne bo v bodoče dovolil nobene zaplembe na zahtevo zakup- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Devinski grad; desno stari grad v razvalinah, v ozadju Trst iiika Bandeua vse do drugačne odredbe Nje- govega Veličanstva, naročujoč dolžno zve- stobo Najvišjemu Gospodu, ki mu je tudi najponižneje prikazal, da ni mogoče nada- ljevati z davkom, ki tako presega moči te revne dežele«. Ta patent je bil razglašen po vsej deželi, toda v Komnu ga je duhovnik Gregor Abram, »vendar mislim, da ne za- radi svoje hudobije, marveč iz čistega ne- znanja razložil, kot da vsebuje osvoboditev vseh novih bremen, ki se v slovenskem je- ziku imenujejo novice«. Rihemberški pod- ložniki, veseli te novice, so se ob semnju v Komnu na Jurjevo (23. aprila) dogovorili, da pošljejo delegacijo v Gorico, ki naj bi jim prinesla od Strassolda avtentično kopijo tega patenta. V delegaciji so bile zastopane vasi s Krasa južno od Rihemberka (Rihem- berk, Komen, Dol, Škrbina, Sveto, Ivanji- grad, Koblja glava, Gabrovica, Volčji grad, Pliskovica). Ko je deputacija v Gorici izve- dela, da gre le za predlog cesarju, ne pa že za dokončno osvoboditev od novih davkov, je vložila pri Strassoldu še novo pritožbo — ne le proti Bandeuu, marveč tudi proti svojim zemljiškim gospodom. Ohrabreni s temi uspehi so se kmetje tudi formalno združili v kmečko zvezo: njeni člani so se morali zbrati, če so zvonili plat zvona; z grožnjo, da jim bodo podrli hiše, so se ji morali pridružiti tudi tisti, ki ji niso bili naklonjeni; vsi so se morali zavezati, da se nikakor ne bodo pokorili zemljiškim gospodom in jim ne plačevali dolžnih pra- vic; zvestobo zvezi »na življenje in smrt« so si obljubljali javno pred cerkvijo. Poleg dacov na meso in vino ter poleg dajatev zemljiškemu gospodu so se uprli tudi plače- vanju že omenjenega »novega davka« v ko- rist vzdrževanja goriške grajske posadke. Ta davek so namreč v bodoče pobirali kot pun- tarski davek za svojo zvezo. Ko je rihem- berški gospod Lanthieri nastopil proti pun- tarjem in jih pregovarjal, naj postopajo po pravnih določbah ter vložijo pritožbo na cesarja, mu je voditelj upornikov v Komnu, Jakob Švara, odkrito odgovoril: »Mi noče- mo pravde, marveč vojno, in vsa dežela in Kranjska bosta združeni z nami«. Strassoldo, ki se je ustrašil tega odziva na svojo popustljivost do kmetov, je poslal ukaze v Komen in Rihemberk, s katerimi je prepovedal kmečko organizacijo. V odgovor pa se je prihodnji dan zbralo v Rihemberku 3000 ljudi, ki so kmečko' zvezo na Krasu povezali v celoto in ji izvolili za načelnika Franceta Križmana (vulgo^ Francona) in Ma- hela Palica; prvega so razglasili za svojega cesarja (Imperatore), drugega za glavarja (Capitanio) ; »napravili so med seboj neko pi- sanje, za katero ne vemo natančno, kaj vse- buje, govori se pa, da je to neke vrste po- stava (Legga) med njimi«. Istega dne so zahtevali od Lanthierija, ki je imel v gradu le 4 hlapce, da jim izroči urbar svojega gospostva. Gospod se je sprva branil in izgovarjal, da ne ve, kje ga ima; ko pa so mu zagrozili, da ga bodo našli sami in odprli vse kar brez ključev, so urbar hitro dobili. Nova deputacija je nato prosila v Gorici, da naj bi jim ga glavarjeva pisar- na prepisaila v nemščini, toda Strassoldo je prošnjo odbil in obratno zahteval, naj urbar takoj vrnejo gospodu. Križman je spo- ročil ta odgovor puntarjem, ki so se na nje- gov poziv zbrali takoj drugo jutro, »dasi so nekatere vasi oddaljene tudi tri ure poti« ; zbor je odločno zavrnil to zahtevo in res je odslej urbar skrbno podnevi in ponoči va- rovala puntarska straža. Strassoldo je sicer konec maja poslal v Rihemberk 50 vojakov, da bi kmetom urbar odvzeli, toda komaj so puntarji začeli biti plat zvona, so se »vojaki, v strahu, da se bo v nekaj trenutkih zbralo ljudstvo, na vrat na mos umaknili v Rihem- berški grad«, kmetje pa so jih pred gradom klicali na korajžo.^' Obenem z Rihemberškim gospostvom je zajel upor tudi Kobenzlovo gospostvo Šta- njel, kjer so se podložniki uprli izvrševanju tlake »s posebnim izgovorom, da jim je to zabranjeno' od cele dežele (dall' universita del Paese), ki jo po- svoje imenujejo Nassa Desella«. Trdnost kmečke organizacije iz- pričuje tudi sporočilo, da so vaški načelniki, ki jim je Kobenzl po prihodu Hrvatov na- ročil, naj zahtevajo pokorščino od sovašča- nov, odgovorili, »da hočejo to najprej spo- ročiti svojim soseskam in da bodo sporočili odgovor«.^^ V Devinii pa je prišlo v začetku maja do pravega naskoka na grad. Zbralo se je okrog 7000 kmetov, ki so »obkolili grad in zahte- 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vali izročitev originalnega urbarja zemlji- škega gospostva«. Grajski poveljnik pa je dal v odsotnosti grofa Thurna streljati s to- povi na oblegovalce, jih nekaj pobil, druge pa v resnici pregnal.^' Več uspeha so imeli uporniki v Švarceneku, ki so ga napadli ll.maja in ga v naskoku osvojili. Tudi tu so pobrali urbarje in ostali v gradu kot gospo- darji, ker je grajska gospoda v strahu za svoje življenje pobegnila v Trst.^* Odpor proti plačevanju mitnin pa je segel prav do Gradiške, kjer so se kmetje upirali pla- čevanju daca v mitnici v Zagraju pri Gra- diški." Tako je prišlo do stanja, ki ga ugotavlja cesarski svet 20. maja, namreč da se je upor razširil iz Tolminskega na gospostva Ka- nal, Riheniberk, Štanjel, Devin, Švarcenek, Socerb, Novi grad »in na ves proti morju se raztezajoči Spodnji Kreis (Carso Infe- riore), da je s iem že zajel velik del Vojvo- dine Kranjske, da se je menda združilo 750 županov ali vaških sodnikov s svojimi sose- skami«. Upor se ni začel »le zaradi vinskega daca in mesnega krajcarja, marveč tudi tako proti duhovnim predstojnikom in svetnim gospostvom zaradi njihovih deželnih davkov, tlak in zemljiško-gosposkih bremen, kakor tudi zoper deželno-knežje mitnice, pobiralce carin, tobačne davkarje in druge kameralne uradnike«. Sedaj grozi, da se bo isto razširilo »tudi na Gornji Kras in ostalo Vojvodino Kranjsko, kakor tudi na Koroško, da bo ta ogenj zrasel v splošen in pravi upor«.^* Že od začetka maja se spričo tega ponav- ljajo prošnje in predlogi za pomoč ogrože- nemu plemstvu, to je prošnje za vojsko. Že 2. maja je predlagala notranjeavstrijska dvorna komora, predvsem iz strahu pred škodo, ki bi jo utegnili puntarji prizadejati idrijskemu rudniku, da je treba poslati v deželo »dovolj vojske«, da bo pomirila upor- nike.^' Dne 5. maja so goriški stanovi prosili že za 300 do 400 mož pehote in do 200 konje- nikov, ki naj bi prišli vsi iz Karlovškega generalata; še raje kot graničarje bi seveda imeli redno nemško pehoto (welche letztere zweiffelsfrey weith besser unsers erechtens sein würde), vendar pa se boje, da bi se prihod redne vojske preveč zavlekel.Dne 17. maja je bil res iz Laxenburga poslan de- kret cesarjevega dvornega vojnega sveta, da naj odide na Tolminsko preko Cerknega 600 mož redne nemške pehote in 200 konjenikov, medtem ko je 20. maja napovedal kranjski deželni vojni komisar Liechtenberg grofu Strassoldu za prve dni junija prihod 600 graničarjev iz Karlovca in Senja na Go- riško.^" Brž ko so goriški stanovi izvedeli, da prihaja redna vojska, so se hoteli sicer graničarjev otresti, toda brez uspeha. Do tega uspeha so jim pozneje pomagali šele graničarji sami. V deželo so prišli preko Ajdovščine in v Rihemberku ukrotili upor- nike prav drugi dan potem, ko so ti nagnali strah v kosti Strassoldovim vojakom.'" Teden dni zatem, ko so prišli v deželo, pa so se Tolminci hoteli odpraviti tudi proti Hrva- tom. Hrvati so prišli nato v Solkan, Brda pa je zavaroval krminski grof s 400 mož do- mače vojske. Tolminci so se Hrvatov ven- darle prestrašili, zato pa je Strassoldo poslal čez teden dni Hrvate sam na Tolminsko in v Kanalsko gospostvo.'' Stanovi pa so se Hrvatov hoteli znebiti, brž ko mogoče. Sklicevali so se na njihove visoke zahteve, pa tudi preostro postopanje in krajo, in so res dosegli dovoljenje, da jih morejo takoj odpustiti, ko pride redna voj- ska. Ko je 26. junija prišla nemška vojska v Gorico, so res Karlovčani (400 mož) preko Cerknega zapustili deželo, medtem ko so Senjani (200 mož) na Tolminskem počakali do 27. junija, ko jih je zamenjala nemška pehota, s katero je prišla v deželo tudi ce- sarjeva komisija.'^ Pa tudi nemška vojska je ostala v deželi le do konca septembra, ko je odšla — razen okrog 200 pešcev — preko Kranjske in Štajerske na Ogrsko." Goriški stanovi so sicer želeli ohraniti v deželi še več vojakov, češ da puntarski voditelji še niso vsi ujeti, vendar je bila njihova prošnja odbita.'* Del puntarskih voditeljev se je v resnici izmaknil in jih je cesarjeva komisija iskala z raznimi tiralicami po Goriškem in Kranj- skem še do konca decembra 1713. Tiralice so bile izdane v italijanščini in slovenščini, kar dokazuje naslednja tiralica za Mihaelom Kiudrom: »Od Cesarske, v Ispanski, Vogerski, inu Pembski discheli Kraleve Svetlosti od Na- Grad nad Rihemberkom, dan. Branikom KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO schiga Milostviga Gaspuda Gaspuda inu Povirbnega Fyrsta tech dischei ex offo od le te Conimissie se da nasnaine. De is letim opertima Listi alli Patenti se naloschi inu saukasche Michelu Chiudru, de taisti koker sapopaden v letim skodoetschi- mu discheuskimu passanimu puntu, v tech pervich perhodnig 9. dnevi, katerich te pervi 3. sa ta pervi, te drugi 3. sa ta drugi, inu te posledni 3. dnevi sa ta sadni odlogich, alli termen se nemu postavio, ima pred le te Cesarske Commissaria v Gorizia priditi. Bode tedai vedu na ta sgorei imenvani ter- men taku gvisnu inu bres ussega von osta- yena naprei pridti, koker zer se bode bres usse guade ali milost zess ta istiga, koker eniga Napokorniga, inu rebella sodilo, kar Praviza bode dala. Dana v Gorizi, tega 29 mestza octobra 1713.«35 Na ta način je komisija iskala še Ivana Gradnika, Blaža Gregorja iz Krasne, Jakoba Grudna, Valentina Muniha, Petra Koffa in Pavla Kragulja, nekaterim, tako Gradniku, pa že med tem iskanjem zaplenila premo- ženje v korist državne blagajne. Gradnika so sicer po koncu januarja ujeli — zdi se da na Kranjskem — njegova žena pa se je iz- maknila po zaslugi Lovreta Kragulja.'* Puntarji, ki niso bili v vodilnih vrstah, so morali takole na novo priseči zvestobo in se odreči uporu: » Jest N. : Persessem Bogu ussemu mo- gotschemu ena tschista persega: da se jest nikoli vetsch is silno volo sapopasti, alli skusi sam sebe, ali skusi vtetsch drugich kakschno siilo sturiti ali se skusi eniga dru- siga k skodi dischelsskimu miru pregovoriti pustiti, alli pak skusi serditodt gospodi no- benimu škoditi, alli masuati se uselej se mirnu dersati, gosposki' pokorn biti, ienu se vsake put na Casarsko, ienu Gosposko Sa- pout na vse kraie, kamkole potribuam hu- dem, postaviti, ienu tudi Vnopredak ad te Slavna Casarska Comisie Keriene, ienu ad Casarske Suitlosti Potertene sertentia vsem ispuniti, koker mene Bog Vsemumogechne, nigova prasegnene mati, bres Vsega madesa pozeta Diviza Maria ienu vse Suetnike ne- beške pomoreia. Amen.«" Sledila je krvava rihta. Tolminci so bili sojeni v Gorici. Dne 17. aprila 1714 je bila izrečena smrtna sodba nad Ivanom Grad- nikom, Lovretom Kraguljem, Martinom Mu- nihom in Gregorjem Kobalom,'^ pozneje še nad ostalimi. 150 Tolmincev je bilo obsojeno na razne zaporne kazni, 11 glavnih pa je bilo obsojenih na smrt — odsekali so jim glave, nato pa so bila njihova telesa razče- tverjena ini kmetom v svarilo razobešena v bližini Gorice: 20. aprila so usmrtili Grad- nika, Kragulja, Muniha in Kobala, 21. aprila Andreja Laharnarja, Simona Goljo, Štefana Maraža in Andreja Goljo, 23. aprila Matijo Podgornika, Valentina Lapajno in Valentina Muniha. Pred zbranimi župani vseh tolmin- skih sosesk so položili glave za to, kar so dosegli slovenski kmetje šele po 1848. letu.'* Drugi uporniki — iz spodnjega dela de- žele pa so bili sojeni po svojih deželskih sodiščih.''" Vendar je bila dolga sodba kon- čana šele dve leti pozneje, leta 1716. Za- ključno poročilo o tej sodbi, izvršeni na podlagi posebnega cesarjevega dekreta z dne 8. marca 1716, je podal takratni goriški de- želni glavar grof Wildenstein 22. aprila 1717. Dne 12. septembra je bilo izpuščenih še tistih 61 upornikov, ki so bili dotlej v ječi, pač pa jim je bilo delno (do polovice, tre- tjine ali četrtine) zaplenjeno premoženje. Župani in vaški sodniki, ki so se udeležili upora, so bili odstavljeni in njihova ponovna izvolitev za vselej prepovedana. Vaščani poslej niso smeli več voliti svojih županov sami, marveč le predlagati tri može (na zahtevo gosposke lahko tudi po dvakrat), iz- med katerih je nato izbiral zemljiški gospod. »Prokuratorji« in »notarji« na Tolminskem niso smeli več izvrševati svojega posla, ker so v času upora Tolmince podpihovali. »Du- novniki, ki niso bili obenem dušni pastirji« (ecclesiastici non curati) in ki »so zapeljevali to preprosto ljudstvo z najslabšimi nasveti«, so bili izgnani ne le iz Tolminskega, marveč iz vse Goriške in v bodoče niso smeli dobiti uikakega cerkvenega mesta na Tolminskem. Nemški Rut, ki se upora ni udeležil, je dobil za nagrado 300 goldinarjev, vsa druga go- spostva pa so morala plačati težke kazni: Tolminsko 2000, Rihemberk 1500, Švarcenek 650, Kanal 600, vasi okrog Števerjana 200. Glavarjevi odloki o vsem tem so bili raz- glašeni v nemškem originalu, pa tudi v slo- venskem in nekateri v italijanskem pre- vodu.^' Tolminske upornosti s tem seveda ni bilo konec. Leta 1787 so se Tolminci v zvezi s preračunavanjem zemljiškega davka v nove mere ob izdelavi jožefinskega katastra znova uprli, v končni borbi proti zemljiškemu go- spostvu leta 1848 pa je prav tolminski posla- nec Gorjup v dunajskem državnem zboru ostro ugovarjal proti zahtevi, da so bile pod- ložniške dajatve zemljiškim gospodom ka- darkoli opravičene: »Dolgo trajajoča krivica postaja vedno krivičnejša, ne dobi pa ve- ljave pravica«.^^ In končno je bilo prav Tol- minsko v narodnoosvobodilni borbi med naj- 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA bolj trdnimi postojankami osvobojenega ozemlja na Slovenskem Primorskem, ob čemer se je tudi v tej največji borbi za slovenski narodni obstanek znova pokazala stara borbenost tolminskih puntarjev. OPOMBE 1. Gl. B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, 1944, posebej za tolminske upore str. 117—118, 122—123, 129 in tam nav. literatura. — 2. O vlogi deželnih stanov: S. Vilfan, Deželni ročini kot viri naše ustavne zgodovine, GMS 25—26, 1944/45, istr. 65—84 z literaturo; o avstrijski finančni poli- tiki: F. M e n s i , Österreichische Fieanzgeschichte v. Misch- ler-Ulbrich, österr. Staatswörterbuch, 2. izd., 1905 {in Sep.). — 5. F. M e n s i , n. d., sep. str. 22—23. — 4. J. S o r n , Donesek h kmečkim uporom v letih 1705 in 1715, ZC 4, 1950, .str. 171—177. — 5. S. R u t a r , Zgodovina ToLnin- skega, 1882, str. 113—115; J. S o r n , ZC 4, 1950, str. 177 do 178. — 6. Najobsežnejša obdelava je ostala doslej pri S. Ruit ar ju. Zgodovina Tolminskega, 1882, str. 113—119; vendar je več stvari popravil že I. Pregelj v >Tolmin- cih<, prvič DS 1915/1916, sedaj Izbrani spisi 9. zv., 1934, kjer na več mestih navaja vire; gl. [tudi J. S o r .n , ZC 4, 1950, 'Str. 179—182. Moj prikaz, ki je večinoma povsem nov, se opira na vire iz Dunajskega državnega arhiva, ser. österr. Akten, Görz, Gradisca, Friaul, Bauernaufstand 1713; v nadaljnjem navajam le fascikle. Prepis aktov je preskrbel tov. Ivan Kreft in jih podaril 1949 Inštitutu za zgodovino pri SAZU. Dasi kažejo ti viri upor v mnogočem v povsem novi luči, vendar njegova podoba še ne more veljati za j dokončno v vsakem pogledu, ker bi bilo potrebno pregledati i še goriški in graški arhiv; prvi je bil že 'preiskan, vendar bi bilo z novimi viri treba vzporediti one, ki sta jih rabila Rutar in Pregelj, medtem ko graški arhiv t tem pogledu j sploh še ni bil preiskan; dunajski akti pa dokazujejo, da so ! šla vsa poročila na Dunaj proko Gradca. — 7. S. Rutar, n. d., str. 112—113. — 8. Fase. 20, fol. 351—352. — 9. K temu gl. S. R u t a r , n. d. — 10. S. R u t a r , n. d. — //. Fase. 23. — 12. S. R u t a r , n.id.; Pregelj, str. 278. — n. I. Pre-' g e 1 j , st. 2T6; fase. 21, fol. 420—425. — 14. Fase. 17, fol.7—8; omemba napada jm mitnico v Kanalu v aktu z dne 2. V. kot novega — fase. 17, fol. 123—126 — kaže, da ni opravičeno Rutarjevo datiranje v konec marca. — 15. Fase. 17, fol. 123—126. — /6. Fase. 17, fol. 130—131; I. Pregelj, str. 296. — 17. Fase. 22, fol. 268-296. — 18. Fase. 17, fol. 101. — 19. Fase. 17, fol. 143—148 in 157—159. — 20. Poročilo z dne 17. VI. 1713. — 21. Fase. 23, fol. 47—54. — 22. Fase. 23. — 25. Fase. 17, fol. 143—148. — 24. Fase. 22, fol. 252. — 25. Fase. 22, fol. 252. — 26. Fase. 22, fol. 349—551. — 2?. Fase. 17, fol. 125—126. — 28. Fase. 17, fol. 130—131. — 29. I. Pregelj, str. 310—311; glede datuma glej fase. 22, fol. 349—351; glede števila čet J. Som, ZC 4, 1950, str. (181 (o Hrvatih je nastala v spisih kranjskih deželnih stanov št. 400 pač zara
  • , škovega. Na domu, Verd št. 8, po domače »pri Marjančniku«, je ostala najmlajša hči Ivana in se poročila z Jožefom Rebičem, ki je že 1.1878 umrl. V hiši, ki stoji tik pred mostom čez Ljubljanico, je bila gostilna. 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA kjer je krčmarila vdova, sestrična slikarja ! Petkovška, s hčerjo Ivanko. V gosiilno je pogosto zahajal slikar Pet- \ kovšek. Med njim in dve leti mlajšo Ivanko I se je razvila ljubezen in Jožef jo je hotel poročiti. Poleg ljubezni je gotovo tudi denar ¦ imel svojo vlogo, kajti Ivanka je bila bogata, \ slikar pa zadolžen in njegovo posestvo go- spodarsko izčrpano. Poroko je preprečila Ivankina mati, nakar si je Ivanka izbrala za moža posestnikovega sina Karoia Jelov- ' ška, s katerim se je 15. avgusta 1888 poročila. * Njena poroka je porazno vplivala na Jo- žefa Petkovška in pospešila izbruh njegove bolezni. Le tako se lahko razume to, kar je nato napravil. Odšel je v zdravilišče v Li- piku na Hrvatskem in od tam nekoč napra- vil izlet v Zemun. Tu je na cesti slučajno srečal do tedaj neznano mu sedemnajstletno Marijo Filipesco, ji sledil na dom, se tam zaročil z njo in se z njo 2. oktobra 1888 po- , ročil. Ob tej priliki sta se v Zemun u foto- grafirala. Ta fotografija se je ohranila v rodbini Kotnik-Lenarčič na Vrhniki in nam kaže Petkovška, ko je bil v svojem 28. letu. Po poroki je slikar svojo mlado ženo prisilil, da je morala potovati do Verda v poročni ; obleki s tančico na glavi, kar na Vrhniki j še danes ni pozabljeno. Tako se je hotel iz nekakšne kljubovalnosti postaviti z njo pred nekdanjo svojo ljubico. Potem sta napravila še poročno potovanje po Italiji. Na povratku j s tega potovanja pa se je prvič pojavila j blaznost pri njem. ] Odslej se je po izjavi njegove žene »kaj j malo ukvarjal s slikarstvom. Ce je bil pri i denarju, je potoval v Ljubljano, Trst ali ; Benetke. Po naročilu njegove matere sem ; ga vedno spremljala, pri tem pa mnogo ' trpela, ker je bil skoraj vedno pijan.« j Maja 1889 sta napravila z ženo izlet na \ Bled. Tu se je zopet pojavila njegova bo- \ lezen, vendar se je njegovo zdravje kmalu j izboljšalo. Po povratku je ostal doma in i slikal. Da poravna svoje dolgove, je Petkov- i šek to poletje uvedel prostovoljno delno'' razprodajo svojega premoženja. Hotel je j sestaviti tudi notarsko ženitno pismo in za-i pisati svoji ženi 3000 gld za primer svoje ; smrti. Ze razprodaja ga je močno razbur- \ jala; ker pa se mati ni strinjala z visoko i vdovščino, je začel besneti. Tekal je brez ! uma po vasi, brodil do vratu po Ljubljanici ' in se iz blodnega strahu pred orožniki skri- val na podstrešju in kleteh. Župan je nato ^ odredil, da ga prepeljejo v blaznico, kamor so ga oddali 20. septembra 1889. Žena je na sodišču izjavila, da je bil slikar zadnji dan pred odhodom precej miren in da jo je spraševal: »Prosim te, ljuba Mici, povej mi, kaj bo z menoj?« Blaznica je sporočila sodišču, da trpi Pet- kovšek na melanholiji, združeni s kronič- nim alkoholizmom. 2. in 3. septembra so prodali nekaj parcel, nato pa so razprodajo zaradi slikarjevc bolezni ustavili. Ob času razprodaje je Pet- kovšek razstavil na domu svoje slike, ki si jih je ogledal tudi slikar Simon Ogrin. S seboj je vzel še mene, tedaj štiriletnega dečka. Spominjam se, da sem tedaj, ko sva stopila v atelje, zagledal ob nasprotni steni veliko sliko. Bila je »Nevesta«. Na desni strani vrat pa je bil ma slikarskem stojalu ovalen portret slikarjeve žene. Na druge slike se seveda ne spominjam več. 3 V »Izvidu in zdravniškem mnenju« o Pet- kovšku, ki je bil sestavljen 12. oktobra 1889 na Studencu, sta zdravnika dr. Bleiweis in dr. Kapler izjavila, da je nezmerno uži- vanje alkohola v zadnjem času znatno po- spešilo bolezen, ki pa ima svoj pravi izvor Poročna slika J. Petkovška 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO V dedni obremenitvi, ker so bili tako obre- menjeni tudi slikarjev oče, po pol brat in neka teta. Zato sta že takrat domnevala, da se bo počasi razvila paraliza. Glede ma- tere je omenjeno, da je še duševno in telesno zdrava. V tem zapisniku sta kratko orisana nje- govo življenje in njegov značaj. »Kljub ta- lentu za slikanje«, pravi zapisnik, »se za- radi pomanjkanja vztrajnosti, zaradi nje- gove nestalnosti in želje po zabavi ni mogel razviti v umetnika. Zadnji čas je živel le od svojega premoženja in se je redko bavil s slikarstvom.' Vedno je rad pil, zadnje pol- drugo leto pa se je popolnoma vdal pijači.« Tu je popisana tudi njegova zunanjost. Bil je srednje velik, krepko raščen, precej dobro rejen, bledega obraza in 68 kg težak. Pri popisu njegovega zdravstvenega stanja je posebej opomba, da sledov sifilisa nima. Dedno obremenitev očeta in po pol brata potrjujejo tudi izjave slikarjeve matere, nje- govega oskrbnika Jakoba Žitka, Lovrenca Oswalda in zdravnika dr. Marolta. Njuna nagnjenost k blaznosti pa je morala biti lažjega značaja. Oče je zbolel šele na starost in je umrl doma, star 71 let. Po pol brat Matevž pa je sicer 1864 prevzel posestvo brez zadržka, ostal pa je neoženjen in je moral biti bolehen, ker je že devet mesecev pred smrtjo napravil oporoko. Umrl je 1866 za kolero. Resneje bolna pa je morala biti slikarjeva po pol sestra Ana, ki pa je izvid ne omenja. V Verdu so nanjo sploh pozabili. Njen delež, ki še ni bil izplačan, je Matevž v oporoki 1865 zapustil Jožefu, »ker je Ana bržkone umrla«. V resnici je umrla šele 1867. Civilna bolnica v Trstu je namreč 8. aprila tega leta sporočila, da je živela Ana že devet let na oddelku za nmoboliie. Ker pa bolnica ni nikdar zahtevala plačila zanjo, se sme domnevati, da je Ana tam opravljala lažja dela in si tako sama prislužila oskrbo. Petkovšek je bil 5. novembra 1889 sodno razglašen za umobolnega. Kot varuh mu je bil določen Gašper Maček iz Verda, Pet- kovškovi ženi pa so prisodili po 10 gld vzdrževalnine na mesec iz slikarjevega pre- moženja. O tem premoženju je 2. oktobra poročal občinski urad sodišču, da je bilo posestvo, ko ga je slikar prevzel, vredno preko 40.000 gld, da pa je v treh letih svoje gozde izsekal, les prodajal pod ceno in sploh tako gospodaril, da se je vrednost posestva zmanjšala za polovico. 27. januarja 1890 so sodno cenili slikar- jeve premičnine. Ob tej priliki so popisali tudi njegove slike, ki so bile še tako raz- vrščene kakor na razstavi. Navzoči so bili: varuh Gašper Maček, slikarjeva mati Ma- rija, kot cenilca pa Lovrenc Oswald iz Verda in Jožef Flak z Vrhnike. V spalnici so visele Petkovškove slike: Kristusa polagajo v grob. — Kristusa molijo v hlevu. — Tri študijske glave. — Kmečko dekle. — Pokrajina (Ka- nal v Benetkah). V ateljeju so bile slike: Beneška kuhinja, veliki in mali format. — Mati s hčerko (Ne- vesta). — Kmetje pri obedu (Doma). — Starka s sv. pismom. — Deček mornar. — Portret slikarjeve žene. — Klepec (Počitek pri košnji). — Madona z otrokom. — Po- krajina (Pot v Verd), ter mnogo manjših; v izbi je bila skicirka. (V oklepaju so sedaj običajne označbe Petkovškovih slik.) Ce- nilci so za vse te slike izjavili, da jih ne morejo ceniti. Zapisnik pravi takole: »Slike so deloma nedogotovljene, deloma tehnično surovo iz- delane ter bo sploh težko dobiti kupca zanje, ker kaže, da so brez umetniške vrednosti. Tudi slikarske potrebščine niso bile oce- njene.« Kritiko o slikah je brez dvoma podal pri sestavi zapisnika varuh Maček, ki je 2. julija 1890, ko se je Petkovšek prvič vrnil iz blaznice, poročal sodišču med drugim tudi, da Petkovškovo »slikanje nima dosti umetniške vrednosti, da se ne bo mogel pre- življati z njim in da naj si poišče drugo službo.« 4 4. junija 1890 je bil Petkovšek prvič iz- puščen iz blaznice. Odpeljal se je takoj v Zemun po ženo. Doma je nato slikal in se še dokaj pametno vedel. Ni pa mogel pre- našati nobenega ropota. Če je mati le zakaš- Ijala, se je razburjal tako, da se je hotela izseliti iz hiše. Proti koncu leta pa ga je zopet napadla bolezen. Nekoč je zmetal ženi vse reči na cesto. Tedaj je bržkone uničil tudi nekaj svojih slik. 5. januarja 1891 je bil Petkovšek zopet na Studencu. Zena, ki je imela spravljeno svojo opravo pri Marjančniku, se je odpe- ljala domov k očetu v Zemun, a Karol Je- lovšek je poslal njeno opravo za njo. Stari Filipesco je nato prosil v imenu hčere, naj se njena vzdrževalnina poveča, toda varuh je poročal sodišču, da sredstev ni in da naj se slikarjeva žena zadovolji z dosedanjo, ker ni otrok. 10. oktobra istega leta so sli- karja vnovič izpustili z isto diagnozo (me- lanholija na alkoholični podlagi). Zopet je obiskal ženo v Zemunu, pa tokrat ni hotela več z njim. Ker je bil sedaj sam in so se ga ljudje izogibali, je bil ves nesrečen. Prišlo pa mu 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je na um, da bi odšel v Monakovo in se tam še bolj izučil v slikarstvu. Začel je pridno slikati. Kakor poroča mati, je izdelal dve sliki, tretjo pa je imel v delu. Nato je napravil proračun za potovanje in zaprosil za potrebni denar. Mati in varuh sta njegovo prošnjo podprla. Po naročilu sodnije ga je obiskal zdravnik dr. Marolt, ki ga je našel pri slikanju. Petkovšek mu je obljubljal, da se bo vzdržal vsake nezmernosti, zdravnik pa mu ni verjel. Poročal je sodišču, da je slikar sedaj sicer normalen, ker pa je nje- gova bolezen dedna, bo takoj, ko bo brez nadzorstva in bo imel denar, zopet začel popivati, s čimer se bo bolezen ponovila. Kljub temu poročilu je 10. januarja 1892 dobil 130 gld za potovanje v Monakovo. Po železnici je odposlal svoje slike, slikarski material in opremo za eno sobo ter se od- peljal. V Monakovem je po prihodu takoj zbolel in šel v bolnico, kjer so ga pregovorili, naj se vrne domov. Na povratku je moral v Salzburgu vnovič v bolnico, in ko se je nekoliko popravil, so mu dali denar za vož- njo do doma. Njegove reči pa so ostale v Monakovem. Medtem pa je varuh doma po Petkovško- vem naročilu prodal vso opravo, kolikor je slikar ni vzel s seboj. Ko se je slikar vrnil, je moral ležati na slami. Zaradi te prodaje in pa ker je bil predober s slikarjem, so varuha zamenjali. Novi varuh je postal Lovro Oswald. Misli na Monakovo tudi po povratku Pet- kovšek ni opustil. Bil je prepričan, da bo lahko nadaljeval svoje šolanje v tujini le, če se razveljavi injegovo varuštvo. Zato je 17. februarja 1892 izjavil pred sodiščem, da se čuti zdravega in da prosi za razveljav- Ijenje varuštva. Marca in aprila je še po- sredoval, da naj se njegovi ženi nakaže vzdrževalnina za ta dva meseca. Proti koncu aprila ali v začetku maja pa je zbolel in 10. maja 1892 je bil zadnjič oddan v blaznico. 5 i Dne 15. maja 1892 je poročal novi varuh Oswald sodniji, da so* Petkovškove premič- nine dospele iz Monakovega, da naj se popišejo, ocenijo in nato razprodajo na i prostovoljni dražbi. i Cenitev teh predmetov je bila 19. maja 1892. Navzoči so bili poleg varuha Oswalda še cenilec Jožef Flak in kot izvedenec slikar Simon Ogrin. Ocenjenih je bilo 21 slikarskih j del: Beneška kuhinja II. — Doma. — Po-j čitek pri košnji. — Jezdec v trabu. — Be- raški deček. — Beneška kuhinja III (osnu- tek). — Madona, in še 14 skiciranih študij. Pošiljka iz Monakovega, ki je tehtala 602 kg, je vsebovala 5 kosov slikarskega platna različnih velikosti, 5 kosov napetega slikarskega platna, 20 kosov pokvarjenega platna, 1 slikarsko stojalo, 1 slikarsko sto- jalo za slikanje na prostem, 6 slikarskih desak s paleto, 1 pozlačen okvir (razstavljen) in popolno opravo za eno sobo. Ob nekem ponovnem napadu, kakor že omenjeno, bržkone proti koncu leta 1890, je Petkovšek uničil mnogo svojih slik tako, da jih je pleskal in razrezal, platno pa shranil za nove slike. Zato je bilo v zgornji pošiljki 20 kosov na ta način pokvarjenega platna. Na podlagi obeh zapisnikov od 27. januar- ja 1890 in od 19. maja 1892- se da približno ugotoviti, kaj je Petkovšek sam uničil. Pro- dani sta bili — kolikor je znano — medtem le dve sliki: Velika »Beneška kuhinja« (I), ki jo je menda Petkovšek hotel poslati v dxmajski Künstlerhaus na razstavo, in kopi- ja po Riberi »Polaganje v grob«. Obe sliki je kupil Gabrijel Jelovšek na Vrhniki. Za zadnjo se ve, da je dal zanjo 20 gld. Jože Petkovšek, star 18 let 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ker se še vedno ponavlja dr. Mesesnelova trditev, da se je Petkovškova zapuščina po- razgubila, ker jo je slikar Simon Ogrin pre- nizko ocenil,^ poudarjam, da je Ogrin cenil Petkovškove slike samo enkrat in sicer 19. maja 1892. Iz zapisnika z dne 27. januarja 1890 pa je razvidno, da se takrat sploh cenile niso. Ce je torej Ogrin slike cenil pre- nizko in so se zaradi tega izgubile, odgovarja pred zgodovino le za 21 del po zapisniku od 19. maja 1892. Po »Seznamu Petkovškovih ohranjenih del«, ki ga je objavil dr. Mesesnel v svoji knjigi » Jožef Petkovšek« (1940), pa se lahko ugotovi, koliko del, cenjenih po Ogrinu, se je izgubilo. To so: »Beneška kuhinja« II, » Jezdec v trabu« in »Madona«. Pa še za te je težko dokazati, da so se izgubile le zaradi prenizke cenitve. Zakaj pa so se druge, prav tako nizko cenjene, le ohranile? Študije in risbe, ki jih našteva Seznam, so bile gotovo med omenjeno zapuščino. Noben slikar se ne loči rad od njih, ker jih rabi za poznejša dela. O »Beneški kuhinji« II poroča varuh Oswald 4. junija 1892 sodišču, da jo je kupil Obreza na Vrhniki za 40 gld. V svojem po- ročilu trdi varuh, da je Petkovšek že sam ponujal to sliko za isto ceno. V zapisniku od 19. maja 1892 je prvotna cena popravljena od 50 na 40 gld. Kaže, da jim je bila Ogri- uova cena še previsoka. Po Obrezovi smrti je podedoval njegovo premoženje nečak Hribar iz Mokric pri Bre- žicah. Ta je nepremičnino prodal, kam pa so prešle slike, med katerimi je bilo nekaj starih slik iz samostana v Bistri, ni znano. Na Vrhniki sem slišal, da je Hribar bistriške slike pometal v Ljid)ljanico. Slike »Doma«, »Počitek pri košnji«', in »Beneško kuhinjo III« je kupil gostilničar Jurca na Vrhniki. Sliki »Doma« in »Beneška kuhinja« sta viseli v njegovih gostilniških prostorih in sta bili znani vsem njegovim gostom. Vse tri so ohranjene. Ogrinova cenitev se ne sme presojati z današnjega vidika. Kakor piše slikar Ferdo Vesel v svojih spominih,^ so v tedanji dobi nosili naši slikarji v Monakovem svoje slike umetninarju na prodaj, ki je plačeval zanje po 20 mark (12 gld), »kar ni bilo tako malo. Včasih sem po ves teden izhajal s toliko vsoto.« 29. avgusta 1892 so Petkovškovo posestvo prodali za 9320 gld. S tem denarjem so po- i plačali dolgove; ostalo je še 3615 gld, ki soj jih naložili v hranilnico. Slikarju je ostala i domačija, to je hiša št. 24 s hlevom in svi- { njakom, vrt, sadovnjak, ena senožet in Ve- i harjeva bajta, Verd št. 3. Slikar sam je še pisal iz blaznice, naj se mu hiša ohrani. Petkovšek je v blaznici počasi hiral. Sem) ter tja je poskušal slikati, večinoma pa je ; zdel sam zase. Mati ga je večkrat obiskovala, i Oktobra in novembra 1894 je bil zelo slab | in zdravnik je napovedal smrt v dveh me- i secih. Vendar je Petkovšek moral še dolgo ; trpeti. 22. aprila 1898 je slednjič izdihnil na ^ Studencu in bil pokopan v Polju. Kot vzrok smrti je vpisana »Dementia paralytica*. Na zapuščinski razpravi 23. julija 1898 se i je razdelilo vse preostalo njegovo premo- j ženje. Od skupnega zneska 6173 gld je do- . bila žena dve osminki, mati tri in tri sestre vsaka po eno osminko. j Podatki o Petkovškovem rodu in njegovi ¦ zapuščini dopolnjujejo Maroltov življenjepis i tega nesrečnega slovenskega slikarja.^ Ako | pripomorejo, da bo Petkovšek kot človek ; bolje poznan, so dosegli svoj namen. Objava \ slikarjeve mladostne in poročne fotografije, : ki sta bili doslej neznani, pa izpopolnjuje ^ še posebej vrzel v njegovem življenjepisu. | Tako bo odslej znan pravi — Petkovškov i obraz. : VIRI Podatki o Petkovškovem rodu so vzeti iz farnega arhiva '., na Vrhniki, o njegovem življenju pa so posneti po Veselo- : vem prepisu sodnih spisov o varuštvu in zapuščini Jožefa j Petkovška v NUK. Izpiske iz obeh zapisnikov od 27. januar- i ja 1890 in 19. maja 1892 sem vzel iz svojih prepisov, naprav- ; Ijenih 1940 po originalnih sodnih spisih, ki so bili tedaj : v NUK še na razpolago. O Petkovškovi ljubezni pa so mi : pripovedovale nekatere še živeče Vrhničanke, ki so slikarja I osebno poznale. j OPOMBE ^ 1. Podobno je označil slikarja njegov rojak Ivan Cankar 3 v svoji povesti »Popotovanje Nikolaja Nikiča«: »Rekar jej bil slikar; delal je malo in popotoval mnogo« (SZS III. 86). ' — 2. France Mesesnel, Jožef Petkovšek, slovenski slikar. • Lj. 1940, 5—4. — 3. Štiriinosemdesetletni Virjan Petrovčič mi je pripovedoval, da je kot mlad fant gledal, kako je Petkovšek pred svojo hišo slikal »Počitek pri košnji<. Kot model mu je služil virjanski kovač Janez Jerina, ki je imel ' zelo velik mos. Pripovedoval mi je tudi, da so slikarja fantje I imeli zelo radi, ker jim je vedno kaj prinesel s svojih potovanj, zlasti priprave za ribolov. — 4. Ferdo Vesel, Spomini. ZUZ IV (1924), 62. — 5. Marijan Marolt, Jožef Petkovšek. ZUZ IV (1924), 26 ss. 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA BOTANIČNI VRT V LJUBLJANI NJEGOV NASTANEK IN RAZVOJ JOŽE LAZAR Prizadevanja pri proučevanju prirodo- znanstva segajo pri Slovencih razmeroma daleč nazaj iu fo še posebno v boianičui vedi. Scopolijeva »Flora cariiiolica«, eno prvih tovrstnih del v Evropi, ki je izšlo v prvi izdaji 1. 1760, sega še v klasično Linné- jevo dobo. Da to delo ni zaostajalo za dru- gimi podobnimi tedanjimi deli, nasprotno, da je zavzemalo med njimi prav odlično mesto, pričajo besede samega Linnéja, tedaj najbolj veljavnega botanika-sistematika. Ko mu je Scopoli poslal svojo knjigo, za katero je moral Linne zavoljo neurejenih prometnih zvez plačati tri cekine poštnine, mu v za- hvali zatrjuje: »Toda ni mi jih žal. Vaše delo mi je napravilo več veselja kot sto cekinov.« Za Scopolijem slede do začetka XIX. stol. v nepretrgani vrsti: Wulfen, Hacquet, Karel Zois. Sicer sama tuja, neslovenska imena, vendar pa ti možje niso ostali tujci med nami. Vživeli so se v maše razmere in stopili v direkten stik ne samo z našimi izobraženci, ampak tudi z ljudstvom in tako postali ute- meljitelji prirodoslovnih ved pri nas. Janez Anton Scopali (1723—1788), rojen v Ca- valesu na Južnem Tirolskem, je živel med Slo- venci od 1754—1767 kot fizik v Idriji. Prepoto- val je v tedanjih težkih okoliščinah vso No- tranjsko, Primorsko, Gorenjsko in del Dolenj- sko ter na teh popotovanjih proučeval rastlin- stvo in živalstvo naše zemlje. Od 1. 1776 dalje je bil profesor na tedanji avstrijski univerzi v Paviji. Franc Ks. Wulfen (1728—1805) izhaja iz stare švedske rodbine. Rojen je bil v Beogradu, kjer je bil njegov oče v avstrijski vojaški službi. L. 1755 in 1761 je poučeval na gimnaziji v Go- rici, 1. 1763 pa v LjuMjani. Od 1. 1764 je živel v Celovcu. Kot botanik se je udejstvoval že v Ljubljani in tedaj prvi kot botanik obiskal kočevsko pokrajino. S svojimi izsledki ie pri- spevat tudi k drugi izdaji ScopoMjeve »Flore«. Posebno pa je raziskoval floro Koroške in na- pisal »Rariores plantae carinthiacae«. Baltazar Hacquet (1739—1815) je bil po rodu Bretonec in je bil naslednik Scopolijev v Idriji. Od 1. 1773 do 1788 je živel v Ljubljani, kjer je od 1. 1782 predaval na ljubljanskem liceiu ana- tomijo, kirurgijo, botaniko in kemijo. L. 1788 je odšel v Lvov in nato v Krakov, po upoko- jitvi 1810 pa je živel na Dunaju. Za časa svo- jega bivanja pri nas je prepotoval vso Kranj- sko, posebno alpsko ozemlje, Štajersko, Koro- ško, Istro pa tudi Liko, Primorje, Dalmacijo in Bosno. Njegovo najvažnejše botanično delo je »Plantae alpinae carniolicae«. NasiwU botaničncgn vrta Karel ZoU (1756—1800), brat Žige Zoisa, ie bil vnet botanik. Njegova družina izhaja iz Sviice, od koder se je njegov oče naselil v Ljubljani. Karel je živel večinoma na gradu Brdu pri Kranju. Tu je imel urejen lep vrt, zasajen z mnogimi eksotičnimi drevesi, v katerem je gojil tudi številne alpske rastline, nabrane po naših planinah. Te je nabral ali sam ali pa domačini, ki jih je nalašč za to najel. Da bi bila njegova raziskovanja tem uspešnejša, si je postavil v Triglavskem pogorju tri koče, dve v dolini Tri- glavskih jezer, eno pa na Velem polju. Bil je v stikih z Wulifenom ter Hostom in Jacquinom na Dunaju, katerim je pošiljal nabrane red- kosti in posebnosti v nadaljnjo obdelavo in po- imenovanje. Delo vseh teh mož ni ostalo brez odmeva med našimi ljudmi in tako nas francoska doba, ki je nudila take neslutene možnosti za kulturno udejstvovanje, ne zaloti nepri- pravljene na tem področju. In če imenuje dr. Pavel Grošelj leto Scopolijevega prihoda v Idrijo rojstno leto prirodoslovnega in s tem tudi botaničnega udejstvovanja pri nas, mo- remo francosko dobo imenovati dobo, ko je bila botanični znanosti pri nas dana prilika, da se postavi na domače slovenske noge. V to dobo sodi ustanovitev našega botanič- nega vrta v Ljubljani, ki ga je začel 1. 1810 urejati Franc Hladnik. Misel in težnja po botaničnem vrtu se pri nas, na floristično tako zanimivem ozemlju, javlja že mnogo preje. Ze Hacquet je imel na vrtu Kmetijske družbe na Poljanah za po- trebe svojih predavanj urejene nasade. Na sedanji Zoisovi cesti je Žiga Zois na pobudo in ob strokovni pomoči svojega brata Karla uredil ob svoji hiši lep vrt, imenovan Zoi- sova aleja. Ta vrt, za katerega ureditev je Zois baje žrtvoval 30.000 goldinarjev iin ki je bil zasajen z raznimi tujimi in domačimi rastlinami ter bil dostopen tudi publiki, lahko imenujemo prvi botanični vrt v Ljub- ljani. Tudi Hladnik je že ta čas gojil na KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO obsežnem dvorišču licejskega poslopja šte- j vilne predstavnike kranjske flore. In ravno te rastline, ki jih je kasneje prenesel v novo ustanovljeni botanični vrt, so bile osnova, iz ' katere so rasili in se množili njegovi nasadi. ] Franc Hladnik je bil rojen 1. 1773 v Idriji, j Bil je duhovnik, a zavoljo slabega zdravja J ni mogel opravljati duhovniške službe, zato! je I. 1795 dobil mesto skriptorja v licealni i knjižnici v Ljubljani. Pozneje je bil učitelj i in direktor na normalki, leta 1807 pa je po- \ stal gimnazijski prefekt. V francoski dobi je j bil profesor naravoslovja in botanike na j École centrale, po odhodu Francozov pa zo- i pet gimnazijski prefekt. Zaradi bolezni na ; očeh — imel je sivo mreno, zavoljo katere i je pozneje tudi popolnoma oslepel — je biL 1.1837 upokojen. Umrl je 1.1844 Kot gimna- ; zijski prefekt je predaval za študente višjih , razredov tudi botaniko, ki tedaj ni bila učni ; predmet, in s tem pridobival mladino za to vedo ter vzgojil med njimi znane kasnejše botanike kot so Freyer, Graf in Tommasini. Hladnik je bil odličen botanik in kot tak j poznan ne samo v ožjem krogu, ampak tudi : izven svoje domovine. Z Wulfenom, ki je bil v začetku najbrž tudi njegov mentor, je bil v stalnih stikih. Z znanim avstrijskim bota- j nikom Hostom je dopisoval že od 1.1812, za \ časa kongresa 1.1821 pa se je z njim tudi : osebno spoznal. Za njegovo delo »Flora \ austriaca«, ki je izhajalo v letih 1827—1851 j mu je pošiljal dragocene prispevke za naše; kraje, za katere se mu Host v uvodu javno^ zahvaljuje. Pošiljal mu je tudi rastlinski ma- terial za izpopolnjevanje nasadov dunaj- skega botaničnega vrta, ki ga je Host začel j urejati le 16 let preje kot Hladnik ljub- i Ijanskega. Ko je na svojih potovanjih nabiral mate- rial za botanični vrt, je našel tudi več rast- lin, ki jih je spoznal za nove, do tedaj ne- znane naše posebnosti. Zaradi gotovosti jih je pošiljal v pregled tudi drugim botanikom, i ki so njegovo pravilno spoznanje cesto po-j trdili s tem, da so jih poimenovali njemu na ; čast. Take so n. pr. Scabiosa Hladnikiana, i ki jo je imenoval Host, Reichenbach, pro-j fesor v Dresdenu, pa Hladnikia pastinaci- i iolia, Chaerophyllum Hladnikianum. Njegov : naslednik v botaničnem vrtu, Biatzovsky, pa j je imenoval v njegov spomin rastlino Sco- j polia Hladnikiana. Kako zelo so ga cenili; njegovi učenci, povedo besede, ki jih je pisal I znameniti tržaški botanik Tommasini Fre- yerju, tudi njegovemu učencu, ko je zvedel za Hladnikovo smrt: »Kdor se bo kdajkoli posvečal lepi flori Kranjske, bo moral umr-i leniu izkazovati spoštovanje.« Tudi več! znanstvenih družb mu je izkazalo priznanje s tem, da so ga imenovale za svojega člana, tako: Botanische Gesellschaft v Regens- burgu, Ges. zur Beförderung der Naturwis- senschaften V Freiburgu, Bairische Ges. für Gartenbau v Fraucndorfu in Kmetijska družba v Ljubljani. Največja njegova zasluga pa je, da je osnoval in uredil botanični vrt v Ljubljani. Ko je bilo v francoski Iliriji preosnovano šolstvo, je 1. 1810 dobila Ljubljana svojo École centrale, ki je bila na stopnji visoke šole (univerze) in pri kateri naj bi se usta- novili tudi knjižnica, fizikalni in kemični institut ter botanični vrt. Ureditev vrta, ki naj bi*se imenoval »vrt domovinske flore«, je bila poverjena Hladniku in zanj je bilo določeno zemljišče ob Ižanski cesti, ki je še danes sestavni del botaničnega vrta. To zemljišče je bilo tedaj njiva, last vojnega erarja, na kateri so pridelovali za vojaštvo krompir. V proračunu za prvo leto je bilo za materialne izdatke za vse tri zgoraj ome- njene institucije določenih 3.000 frankov, od katerih je 1.000 fr. odpadlo za botan. vrt, poleg tega pa še letnih 500 fr. za plačo vrt- narju. Da je bila ta vsota majhna, je raz- vidno iz letnega poročila generalnega šol- skega nadzornika Zellija, kjer pravi, da primanjkuje sredstev za botanični vrt. Z veliko vnemo se je Hladnik lotil pover- jenega dela, ki je kljub skromnim sredstvom hitro napredovalo, tako da inventami za- pisnik iz 1. 1812 našteva že 768 domačih kranjskih rastlinskih vrst, ki so bile zasajene v vrtu; osnova za te nasade so bile rastline, ki jih je Hladnik že prej gojil na dvorišču liceja in jih potem prenesel v botanični vrt. Kako se je botanični vrt pod skrbno in veščo Hladnikovo roko razvijal in se v krat- kem povzpel do za tedanje čase zavidljive višine, moremo posneti iz poročila v Flori, časopisu Botaničnega društva v Regensburgu iz 1.1829. Tu piše Freyer, apotekar v Idriji, Hladnikov učenec in pomemben slovenski botanik, med drugim: »... Kolikor je do- puščal čas in razmere, je (Hladnik) pridno delal ekskurzije v večino kranjskih planin, tako da je zasajenih preko 2.000 vrst kranj- skih rastlin, med njimi mnoge, ki so jih Scopoli, Hacquet in Zois spregledali, pa tudi popolnoma nove vrste, prinesene z velikimi napori, težavami in stroški iz tehle okoli- šev:... Ljubelj, Korošica, Zelenica, Bohinj, Krn, Črna prst, Porezen, Jelenk, Goljak, Cavn. Nanos in Vremščica sta bila cesto in pridno obiskovana ... Vrt je razdeljen na gredice z različno mešamo zemljo glede na nahajališča rastlin, tako da zelo dobro uspe- j 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vajo. Pri vsaki rastlini stoji z oljnato barvo popleskana deščica, na kateri je napisano ime.« Po odhodn Francozov in restavraciji avstrijske oblasti je bilo v Ljubljani ukinjeno vse šolstvo, ki so ga vpeljali Francozi in komaj urejeni botanični vrt je bil že v ne- varnosti, da bo opuščen. Le obširno Hladni- kovo poznanstvo s tedanjimi avstrijskimi botaniki, posebno z vplivnim T. N. Hostom na Dunaju, ki je vedel ljubljanski botanični vrt prav ceniti, ga je rešilo, da je obstal. Bil je upravno dodeljen filozofskemu študiju na liceju in za njegovo vzdrževanje določena letna dotacija 400 goldinarjev, s katerimi pa bi bilo' treba plačevati tudi vrtnarja. In ravno zavoljo te tako nizke dotacije bota- nični vrt ni mogel vzdrževati kvalificiranega vrtnarja. Šele 1.1819 je vzel Hladnik mladega 14- letnega fanta Andreja Fleischmanna, da bi ga vzgojil za svojega pomočnika in ga, če mogoče, stalno obdržal v vrtu. Kasneje se je pokazalo, da je imel pri tej izbiri zelo srečno roko. Leta 1828 je bil vrt povečam s tem, da mu je bila dodeljena v uporabo sosednja Kme- tijski družbi pripadajoča, skoro polovico te- danjega vrta obsegajoča parcela. S to prido- bitvijo — 2460 m^ — je merilo zemljišče bo- taničnega vrta 75 arov. Kmalu nato so tudi prvotno leseno ograjo nadomestili s solidnim zidom. Ko se je Hladnik zaradi bolezni na očeh umaknil s svojega mesta in ni niti na gimna- ziji niti pri filozofskem študiju na liceju bilo nikogar, ki bi ga lahko nadomestil, je bil 1. 1835 za vodjo vrta določen dr. Janez Nepom. Biatzovsky. — Biatzovsky, po rodu Slovak, je prišel v Ljubljano 1.1833 in je predaval na medicinsko-kirurški šoli fiziko, kemijo in botaniko v letih 1834—1850. Razen tega, da je po Hladnikn prevzel tudi splošno dostopna predavanja iz botanike na filozof- skem študiju, o njegovem botaničnem udej- stvovanju ne vemo nič drugega kot to, da je po premestitvi iz Ljubljane v Salzburg s svo- jimi skušnjami, ki si jih je v Ljubljani pri- dobil, tam uredil in izpopolnil botanični vrt. Po tem, da je v Hladnikov spomin imenoval rastlino Scopolia Hladnikiana, pa lahko sklepamo, da se je tudi intenzivneje bavil z botaniko. Po reorganizaciji šolstva 1. 1849, s katero je v Ljubljani prenehal licej in je gimna- zija postala osemrazredna, je bil botanični vrt dodeljen tedaj edini c. kr. akademski gimnaziji, katere naslednica je sedanja kla- sična gimnazija; z odredbo od 27. decem-j bra 1849 je bilo določeno, da dosedanja dota- cija 400 gld iz kranjskega študijskega fonda za vzdrževanje vrta še naprej ostane. Z isto- časno ukinitvijo medicinsko-kirnrškega štu- dija je bil vodja vrta prof. Biatzovsky pre- meščen.v Salzburg in oskrba vrta je bila po- verjena njegovemu pomočniku A. Fleisch- inannu. Fleischinann (1805—1867), rojen v Beriče- vem pri Ljubljani, ki ga je Hladnik vzel v vrt kot 14-letnega fanta, se je med tem ča- som pod Hladnikovim vodstvom ter z lastno pridnostjo in prizadevnostjo tako izpopolnil v tej specialni vrtnarski stroki, da se je že za Biatzovskega zelo uspešno udejstvoval pri urejevanju vrta in našo domačo floro tako dobro poznal, da je že 1.1844 izdal, dasi ne popolnoma zanesljiv pregled kranjske flore pod naslovom »Ubersicht der Flora Krains«. L. 1834 je postal tudi dopisni član Botanič- nega društva v Regensburgu, 1. 1841 pa ljub- ljanske Kmetijske družbe. Po odhodxi Biat- zovskega je nadaljeval tudi s popularnimi predavanji iz botanike, ki jih je pričel že Hladnik. Iz vsega tega moremo sklepati, da bota- nični vrt v tem času ni bil tako slabo ure- jevan, kot bi se zdelo na prvi pogled. Še vedno lebdi nad njim Hladnikov genij; Upravno poslopje botaničnega vrta 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO Z C, O D OVINO Jleischmann, njegov učenec, je po svojih močeh nadaljeval delo v njegovem duhu. Po Fleischmannovi smrti je bil 1.1868 za strokovnega vodjo vrta postavljen prof. Va- lentin Konšek (Konschegg), ki je na gimna- ziji poučeval sicer ludi prirodopis, jijegova prava stroka pa je bilo jezikoslovje (Grama- tikallehrer). Za vrtnarja je bil postavljen Janez Rulic, vešč v sadjarstvu in zelenja- darstvu, v botaničnem vrtnarstvu pa prav slabo podkovan. V tem času prične botanični vrt propadati. Urejevanje in vzdrževanje vrta ne gre več v tem smislu, da bi še na- dalje ostal »vrt domovinske flore«, ampak se je od tega močno oddaljilo in se usmerilo predvsem v praktično stran. Takoj prvo leto, ko je prevzel vodstvo vrta prof. Konšek, beremo v letnem poro- čilu gimnazije za 1.1868, da je pričel z ure- jevanjem drevesnice-v vrtu, katere napre- dovanje in izpopolnjevanje se omenja vse do 1.1872, ko je dosegla »normalno stanje« in štela 300 najplemenitejših sadnih sort, vsake po več eksemplarjev. Poleg drevesnice je močno forsiral tudi razne sorte zelenjave in stročnic (poročilo iz 1.1871). Res je, da je bila drevesnica potrebna, da so se ob njej učili gojenci učiteljišča pod vodstvom vrt- narja Rulica praktičnega sadjarstva, vendar bi tudi pri manjšem obsegu dosegla ta svoj namen. Saj so se okoriščali z bolan, vrtom tudi drugi zavodi — gimnazija, realka in ži- vinozdravniški oddelek podkovske šole — in to je bil njegov prvenstven aiamen, a je pri tem velikem številu sadnega drevja in zele- njave zanje kaj malo ostalo. Edino v letu 1872 omenja poročilo, da so bili propadajoči botanični nasadi nadomeščeni s 150 vrstami predvsem alpskih rastlin, ki sta jih darovala Dežman in Tušek in v 1.1879 je bilo 105 alp- skih vrst posajenih na'posebnem, za to* pri- rejenem griču. In to je tudi vsa v tej dobi omembe vredna skrb za botanične nasade. Leta 1886 je bil Konšek upokojen in vod- stvo vrta je bilo poverjeno prof. A. Paulinu. S tem je prišel vrt v vešče roke, v roke moža, ki se je odlično udejstvoval na pod- ročju proučevanja naše flore ter posvetil dvigu in procvitu botaničnega vrta vso skrb ter vse svoje velike sposobnosti in znanje. Bil pa je že tudi skrajni čas, da pride v primer- nejšo oskrbo, kajti »vrt domovinske flore« se je že skoro izmaličil v sadni in zelenjadni vrt. — O delu in življenju prof. Alfonza Paulina glej Letopis Slov. akad. znanosti in umetnosti v Ljubljani iz 1.1943. Kakšno je bilo stanje botaničnega vrta, ko je prevzel vodstvo Paulin, je razvidno iz njegovega poročila, ki naj ga tu na kratko posnamem. Poleg obširnega sadnega vrta, ki se je razvil v teku let iz drevesnice, ter bil tudi dokaj donosen, in precej obsežnega dela za kulinarične namene, je bilo v vrtu vsega 312 vrst predvsem domačega drevja in grmovja, kar je predstavljalo gosto zara- stel, senčnat miniaturni park, eno in dvo- letne tipe je zastopalo majhno število čisto navadnih okrasnih rastlin, planinska sku- pina pa je obsegala kakih 30 nr velik griček, na katerem je bilo zasajenih kakih 20 alp- skih vrst v družbi najnavadnejših ubikvistov., Sklica povečavanja botaničnega vrta (A na.jstarejši del, B — prirastek leta 1828, C — prirastek po os™boditTI) »Gojiti v botaničnem vrtu le nekaj sto domačih, v najbližji okolici splošno razšir- jenih rastlin za namene pouka, pomeni po- polno nepoznanje bistva in nalog botanič- nega vrta in, če naj bi bil to končni cilj, potem botanični vrt sploh ni potreben«. S temi besedami konča prof. Paulin svoje po- ročilo o revni dediščini, ki jo je dobil v vrtu in z njimi obenem napoveduje svoj bodoči delovni program za njegovo ureditev. Že takoj prvo leto je izposloval pri deželni vladi izreden kredit 100 gold, in s tem mu je bilo omogočeno napraviti več ekskurzij in prinašati iz prirodnih nahajališč rastline v vrt. Ker je bil že takrat znan z nekaterimi avstrijskimi botaniki, se je mogel z uspehom obrniti tudi na nekatere botanične vrtove za pomoč v raznih semenih. Isto je nadalje- val tudi prihodnja leta in uspeh ni bil ja- lov. Že prirastek v prvem letu je znašal 400 rastlinskih vrst, v drugem letu se je število vrst dvignilo na 2.000, tretje leto pa so vrtni nasadi šteli že preko 2.800 vrst. Pri tem šte- vilu je v tem letu že tudi lahko izdal seznam semen in rastlin, ki jih je vrt nudil v zame- njavo drugim botaničnim vrtovom z name- nom, da bo zanje dobil druga, njemu po- trebna semena, kot je na splošno v navadi med botaničnimi vrtovi. V 1. 1892 je imel vrt že preko 3.400 rastlinskih vrst, zamenjalni stiki pa so bili vpeljani z 78 botaničnimi vrtovi po vsej Evropi. Gotovo je bila v tem številu rastlinstva naša domača flora bogato zastopana, zato je Paulin usmeril svoj po- 108 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA gled preko meja slovenskega ozemlja. Zvi- šana dotacija 1. 1893 je omogočila za tedanje prometne razmere kar drzno ekskurzijo na ^elebit, ki je obogatila vrtne nasade tudi s predstavniki te flore. Med tem je ob postopni redukciji dreves- nice, ali bolje sadnega vrta, začel misliti na ureditev nasadov po sorodstvenih odnosih na eni in po rastlinsko-geografskih skupinah na drugi strani, kar je deloma že tudi začel iz- vajati. Uredil je več alpskih gričkov, ki so ustrezali raznim alpskim formacijam. Ko pa je 1.1895 potres porušil vrtno hišico iin podrl velik del ograjnega zidu ter se je v zvezi z restavracijo vsega tega pojavila v mestnem zastopstvu misel, da bi vrt selili v Tivoli pod Tivolski grad, je prenehal s preurejevanjem, dokler bi to vprašanje ne bilo rešeno. Tra- jalo pa je precej časa, da je bilo in sicer negativno, še dalj pa, preden so nadomestili po potresu nastalo škodo. Šele v jeseni leta 1897 so postavili novo hišico v vrtu, ki je bila sicer večja od prejšnje, vendar pa za- voljo nezadostnih sredstev za polovico manj- ša, kakor je bila predvidena. Za nadaljnje delo pri preurejevanju vrta, kakor ga je prof. Paulin imel v načrtu, in pa ker je bil vrtnar Rulic že star in oslabel, je potreboval novo, mlajšo moč, zato je 1.1896 vzel v vrt mladega vrtnarskega po- močnika Franca Juvana. Kakor Hladnik pri izbiri Fleischmanna, tako je imel tudi Pau- lin pri tem, ko je pritegnil Juvana za vrt- narja, izredno srečno roko. Dasi navaden vrtnarski pomočnik brez kake posebne iz- obrazbe, se je pod vodstvom prof. Paulina in s svojo lastno pridnostjo^ ter posebnim darom, ki ga je za to imel, tako izvežbal v specialni botanično-vrtnarski stroki in po- znavanju rastlin, da ni cenjen le v vrtnar- skih krogih kot dober, izkušen vrtnar-prak- tik, ampak je znan tudi med našimi fioristi kot odličen poznavalec naše flore. V njem Paulin ni imel le krepke opore pri urejeva- nju in vzdrževanju vrta, ampak tudi pomoč pri zbiranju materiala za svojo- herbarsko zbirko naših rastlin »Flora exsicata carni- olica«. Kljub svoji starosti in čeprav je že upokojen, Juvan še vedno posveča vse svoje moči botaničnemu vrtu. Nova ureditev nasadov po sorodstvenih od- nosih, da bi namreč bile višje sistematske enote — družine, redi — razporejene tako. da bi se iz te razporeditve dalo razbrati njih medsebojno sorodstvo, kakor so ga takrat pojmovali, pa je zahtevalo mnogo in dolgo- trajnega dela, ker je bilo s tem v zvezi treba preurediti tudi vso vrtno površino. Delo, ki ga je zavlačevalo predvsem pomanjkanje kreditov, pa je kljub temu napredovalo in rezultat dolgotrajnega in napornega dela je bil botanični vrt s sistematsko po tedaj ve- ljavnem Englerjevem sistemu urejenimi na- sadi. Ti sistematski nasadi so zavzemali pre- težni del vrtne površine, poleg njih pa še cela vrsta raznih planinskih in drugih rast- linsko-geografskih skupin, kakor tudi ba- zenov in korit za razne močvirne in vodne rastline. V poročilu o stanju botaničnega vrta ob priliki stoletnice njegovega obstoja se je prof. Paulin lahko s ponosom in upra- vičeno pohvalil, da se ljubljanski botanični vrt po svojem bogastvu kultiviranih rastlin lahko meri z marsikaterim botaničnim vrtom doma in na tujem in da jih je malo, v katerih bi bila domača flora tako bogato zastopana, kot je v ljubljanskem kranjska. Saj je bilo tedaj v njem preko 6.000 vrst in oblik in med njimi 2234 tipov tedanje Kranjske, kar po- meni skoro vse, ki jih je mogoče gojiti. Ko smo po prvi svetovni vojni 1.1919 Slo- venci dobili univerzo in je tej tedanja po- krajinska vlada botanični vrt poklonila, je nova ustanova dobila odlično urejen vrt, ki je bil bogato založen z vsem rastlinstvom, po- trebnim za študij botanike na univerzi razen tistih občutljivih rastlin, ki jih ni bilo mo- goče gojiti zaradi tega, ker vrt ni imel rast- linjaka. Z njim je dobila eno redkih že po- polnoma urejenih in takoj za uporabo pri- pravljenih institucij. V njegovem vodji prof. Paulinu, ki je bil kot gimnazijski profesor že upokojen, a na predlog univerze 1. 1920 reaktiviran in imenovan za direktorja uni- verzitetnega botaničnega vrta, pa je dobila univerza odličnega predavatelja za sistemat- sko botaniko, ki je žal le premalo časa na njej deloval. ^ VIRI Flora XX., 1. Bd., str. 175 — Regensburg 1829. — Letna poročila I. drž. gimnazije (sedaj klasične) od 1. 1850 dalje. — W. Voss: Geschichite der Botanik in Krain — Ljubljana 1884. — A. Paulin: Der k. k. Botanische Garten zu Laibach — Carniola 1912, zvezek I. — J. Polec: Ljubljansko višje šolstvo — Zgodovina islovenske univerze v Ljubljani do 1929. — I. Pintar: Mediko-kirurški učni zavod v Ljubljani. Ljubljana 1939. — Državni arhiv v Ljubljani: Fase. Hladnik. 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANSKA GLASBENA MATICA IN N]EN POMEN DRAGOTIN CVETKO (Nadaljevanje) DELOVNI USPEHI Kljub neprestanim selitvam je kvaliteta šole neprenehoma rasla, dvigalo pa se je tudi število gojencev, ki so se v njenem okviru leta 1884 lahko že učili klavir, violino, violo, violoncello, kontrabas, petje in glas- beno teorijo. Do tega leta je šola imela le kakih 45—50 gojencev. V 1884. letu je to šte- vilo naraslo na 82, spomladi 1885 na 102, jeseni istega leta pa že na 160 učencev. V nadaljnjem, 1886. letu se je še stopnjevalo in glasbena šola je takrat štela celo 206 gojen- cev. Nasproti stanju iz leta 1882, ko je bila komaj osnovana in je imela le 28 učencev ter je nudila pouk samo v klavirju in vio- lini, je to kajpada bil ogromen napredek. V bore štirih letih se je silno razvila ter raz- širila in dosegla znatno raven.'' Učitelje je največkrat iskala med češkimi absolventi praškega konservatorija in strogo je pazila na to, da so bili po možnosti slovanskega rodu.^^ Le v izjemnih primerih, ko res ni mogla dobiti iz Prage ustreznih kvalitetnih in nacionalno zavednih učnih moči, se je zanje obračala tudi na Dunaj in od časa do časa bila prisiljena sprejeti tudi kakšnega učitelja nemške narodnosti. Tudi v takih pri- merih je gledala na to, da niso bili nacio- nalno prenapeti in so se v najkrajšem času naučili slovenskega jezika. Sejni zapisniki Glasbene Matice iz razdobja po ustanovitvi lastne glasbene šole zanimivo pripovedujejo, kako buden je bil v tem pogledu odbor Glas- bene Matice in kako dosledno je izvajal principe svoje nacionalne usmerjenosti. V izbiri svojih učiteljev je sicer na splošno imela Glasbena Matica srečno roko. Tu pa tam je kajpak tudi morala eksperimentirati z nastavljenci, ki so ostajali samo kratek čas in se nato spet vračali bodisi na Dunaj bo- disi na Češko, ker jih je Glasbena Matica ali zaradi premajhne sposobnosti odslavljala ali pa so Ljubljano zapuščali sami, ker spričo prevelike razgledanosti niso strpeli v relativno tesnem glasbenem okolju teda- njega ljubljanskega mesta. Ko joa si je Glas- bena Matica 1886. leta pridobila Frana Ger- biča, ki je bil do takrat operni pevec in pro- fesor na konservatoriju v Lwowu ter se je zaradi »svojega izrednega domoljubja« od- ločil, da bo delal »za razvoj glasbene šole Matične in slovenske glasbene literature«,^' se je njena strokovna pozicija zelo dvignila in utrdila. Razširila se je kasneje še s pri- hodom Mateja Hubada in Josipa Cerina ter Karla Jeraja. Slednja dva sta v njeni šoli delovala sicer le nekaj časa, vendar sta ji kvalitetno kljub omejenemu razdobju dovolj prispevala. Poleg Gerbiča je bil seveda naj- pomembnejši za razvoj glasbene šole Matej Hubad, ki je na njej deloval vse do 1933. leta. Tudi po Gerbičevem in Hubadoveni vstopu v učiteljski zbor glasbene šole Glasbene Ma- tice so še nadalje prihajali višje kvalifici- rani domači učni kadri, ki jih je odslej bilo čedalje več. Ti so bili s slovensko glasbeno kulturo seveda še tesneje vezani kot češki priseljenci, pri čemer pa je potrebno na- glasiti, da so tudi slednji in zlasti nekateri med njimi mnogo prispevali k razvoju slo- venske glasbe, tako predvsem Nedved in Foerster. Domači element pa je idejni karak- ter Matične glasbene šole nedvomno zelo po- globil. Ugled šole je vedno bolj rasel, vanjo so začeli vstopati tudi gojenci slovenske na- rodnosti, ki so dotlej obiskovali glasbene šole Filharmonične družbe. Seveda je bilo za tako odločitev potrebno spoznanje, da morejo na Matični šoli dobiti vsaj enako zinanje. Zato je odbor Glasbene Matice posvečal kvaliteti svoje šole toliko pozornosti, ki je bila tudi na mestu. Ko je šola dobila ustrezno raven in se vzporedila s filharmonično, je njen po- men silno pridobil. S tem pa so tudi bili dani vsi pogoji za nadaljnje razširjenje njenega delovnega področja. Glasbena šola Glasbene Matice je bila te- melj drugim glasbenim šolam na slovenskem ozemlju, ki so začele polagoma in v manj- šem merilu nastajati po njenem vzorcu. Tem je bila tudi organizacijski iii strokovni vzor, v katerem so se ogledovale, da bi jo dohitele ali da za njo vsaj ne bi preveč zaostajale. Bila pa je tudi dejanski zametek mnogo ka- snejšemu prvemu jugoslovanskemu konser- vatoriju Glasbene Matice (1919), ki je 1920. leta dobil pravico javnosti, se zatem 1926. 1. spremenil v Državni konservatorij in se končno razrasel v samostojno visoko glas- beno šolo — Glasbeno akademijo (1939) ozi- roma Akademijo za glasbo (1945). Postavila je torej solidne osnove, ki so služile izobli- kovanju visoke glasbene šole pri Slovencih. Ta cilj si je zastavila že v samem začetku, ko je na ustanovnem občnem zboru Vojteh talenta izjavil, da mora Glasbena Matica -na to delati, da se ustanovi v Ljubljani višji glasbeni zavod, to je konservatorij«. Sejni zapisniki dokazujejo, da je hotela ta smoter realizirati že davno pred 1919. letom. Hotela je, da bi se njena glasbena šola podeželila v 110 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA tem smislu, da bi deželni odbor prevzel akti- va in pasiva Glasbene Matice, uprava pa bi bila v rokah upravnega odbora, ki bi ga sestavljali zastopniki deželnega odbora, de- želne vlade. Glasbene Matice in takratne Slovenske filharmonije. Učitelji te podeže- ijene šole naj bi postali deželni uradniki. Za podeželjenje se je najbolj zavzemal Matej Ilubad, ki je imel v ta namen razgovore s tedanjim deželnim odbornikom dr. E. Lam- petom."" S prenosom glasbene šole v okvir deželnega odbora se je želela Glasbena Ma- tica znebiti težkega bremena, ki ji je povzro- čalo nemalo finančnih problemov,^^ vendar je kljub temu hotela obdržati svoj vpliv na stanje in razvoj glasbene šole. Predlagala je, da bi se tako podeželjena šola imenovala »Jugoslovanski konservatorij« ali pa »Glas- beni zavod«,'" slednje gotovo po- vzorcu »Hr- vatskega glasbenega zavoda« v Zagrebu. De- želnemu odboru Vojvodine Kranjske je konč- no poslala predlog o preosnovi glasbene šole svojega društva v konservatorij, kar je spre- jel in potrdil tudi občni zbor Glasbene Ma- tice 28. septembra 1909. leta." Vendar deželni odbor za realizacijo tega predloga ni bil navdušen, najbrž deloma iz nacionalno-poli- tičnih in deloma iz čisto finančnih ozirov. Tako predloga Glasbene Matice ni sprejel in ne potrdil in Glasbena Matica je morala ča- kati na ugodnejšo priliko, ki se ji je nudila šele v novi državi po prvi svetovni vojni. Svojo glasbeno šolo je Glasbena Matica vsestransko poživljala. Ni se omejevala le na poučevanje instrumentov, petja in teoretskih predmetov, marveč je osnovala tudi šolski orkester, ki je prvič nastopil na šolskem koncertu 4 maja 1889. leta. Izvajal je uver- turo iz Gluckove opere »Ifigenija v Avlidi«. Še pred tem se je ustanovil tudi mešani šol- ski pevski zbor, ki je v letu 1887 štel okrog sto pevcev. Vsi ti sicer niso bili gojenci šole, pač pa so kot prijatelji ali člani Glasbene Matice pomagali pri nastopih.''*' Obe izvajal- ni telesi: šolski orkester in pevski zbor ka- žeta skrite želje, da bi Glasbena Matica sča- soma organizirala svoj pevski zbor in orke- ster, ki bi presegla šolski okvir in bi služila koncertnim namenom. Brez teh dveh korpu- sov Glasbena Matica nikakor ni mogla dolgo več biti, če je hotela še učinkoviteje izvajati svojo kulturno politiko, povečati tehnične možnosti v razvijanju slovenske glasbene produkcije in reprodukcije ter se vzporediti s koncertnimi prireditvami Filharmonične družbe. To prej zaradi pomanjkanja izvajal- nih kadrov ni bilo mogoče. Sedaj pa so po- stajali pogoji v ta namen čedalje ugodnejši. V svoji šoli je Glasbena Matica sistematično pripravljala mlade izvajalne moči, mnogi talenti pa so se izpopolnjevali tudi v tujini. Glasbena Matica je seveda z vsemi temi po- goji in možnostmi stvarno računala in pola- goma ter sigurno pripravljala realizacijo obeh navedenih ciljev. Najtežje je gotovo bilo vprašanje lastnega orkestra. Poročila sicer pravijo, da so bile orkestralne vaje v okviru Glasbene Matice že v 1.1887. Po HJih so bile te vaje za »dile- tante, katerih se žc sedaj udeležuje precejš- nje število godbe veščih gospodov«.^' Vodil jih je učitelj za violino in klavir na društve- ni glasbeni šoli Eberliart. Večjih uspehov in daljšega življenja pa ta diletantski orkester ni imel ter se je kmalu razšel. Leta 1894 je Matej Hubad ponovno predlagal ustanovitev orkestra Glasbene Matice. Dejal je, da bi se zanj dobilo v Ljubljani kakih 20 muzikov, ki bi jih bilo treba učiti eno do dve leti, nato pa pomnožiti s člani vojaške godbe. Tako iz- vežban in sestavljen orkester bi mogel po Hubadovem mnenju nastopati na javnih koncertih in nemških ter slovenskih gledali- ških predstavah."" Tudi takrat se ta Huba- dov predlog, s katerim naj bi se izpopolnila velika vrzel slovenskega reproduktivnega udejstvovanja, še ni mogel uresničiti. Pogoji tehničnega značaja so bili še vse preveč po- manjkljivi in ko je Glasbena Matica kon- kretno razmišljala o ustanovitvi lastnega orkestra, je naletela na tolikšne ovire, da je /a nekaj časa to misel nujno morala opustiti. Okrog leta 1900 se je osnovala tako imeno- vana »Ljubljanska društvena godba«, ki pa se je marca 1908. leta razšla. Iz članov tega korpusa je takrat hotela Glasbena Matica Poslopje Glasbene Matice po potresu iz leta 1888 111 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Vabilo na sejo artističnega {umetniškega) odseka GM iz leta 1891 formirati svoj toliko potrebni in zaželeni orkester. Zares se je ustanovila »Slovenska filharmonija«, ki pa ni bila sestavni del Glasbene Matice, vsaj formalno ne. Glasbena Matica pa jo je moralno in gmotno podpi- rala. Dala ji je na razpolago svoje prostore in v njenem odboru je imela tri zastopnike, s čimer si je zagotovila svoj vpliv na vod- stvo orkestra."' »Slovensko filharmonijo« je kot kapelnik vodil Vaclav Talich vse do svoje vrnitve v Prago 1913. leta. Z njegovim odhodom pa je »Slovenska filharmonija« utihnila, saj ni bilo strokovnjaka, ki bi mo- gel tako uspešno voditi njen orkester kot ga je Talich. Tako so se začetki slovenske orke- stralne reprodukcije prekinili za daljši čas in so se obnovili šele med obema vojnama z Ljubljansko filharmonijo. Ustalili pa so se komaj z drugo Slovensko filharmonijo 1947. leta, ko so bili končno izpolnjeni vsi tisti teh- nični in razvojni pogoji, s katerimi se je morala prva Slovenska filharmonija naporno ukvarjati, da jih je vsaj za silo in za nekaj let obvladala. Vse drugače je uspela Glasbena Matica ljubljanska z ustanovitvijo lastnega pevske- ga zbora. Predvsem je tu treba upoštevati, da se je tradicija zborovskega petja negovala od začetka sedemdesetih let preteklega sto- letja, četudi v prvem razdobju ni bila ne sistematična ne kdo ve kako kvalitetna. Kljub temu pa so se s pevskim zborom ljub-. Ijanske Čitalnice ustvarjale tiste osnove, ki so bodočemu pevskemu zboru Glasbene Ma- tice bistveno koristile iii dejansko omogočile njegov nastanek. Prvič se navaja moški zbor Glasbene Matice že 1889. leta, ko je ob od- kritju Vodnikovega spomenika pel B. Ipav- čevo kantato »Vodniku« na besedilo Antona Funtka. Ta zbor je bil zaradi razmeroma majhnega števila pevcev pomnožen s pevci ljubljanske Čitalnice, ljubljanskega pevske- ga društva »Slavec«, Dolenjskega pevskega društva in pevskih društev iz Kamnika (»Lira«), Šoštanja, Pilštajna, Ptuja, Celja, Litije in Vrhnike. Verjetno je bil tako po- množeni moški pevski zbor Glasbene Matice čisto priložnosten, kajti zatem se nekaj časa sploh več ne omenja. Realna pa je postala ustanovitev pevskega zbora Glasbene Ma- tice v letu 1891, ko se je razšel pevski zbor ljubljanske Narodne čitalnice. Iz večjega dela članov tega zbora in nekaj novih pev- cev se je oblikoval moški pevski zbor Glas- bene Matice. Ta zbor je kot nekako zasebno telo dejansko sicer deloval že od 9. oktobra 1890. leta dalje in ga je vodil dr. Gross. Se- stavni del Glasbene Matice pa je postal 1891. leta in v mešani pevski zbor se je raz- širil 15. novembra istega leta." Šele zdaj se je torej izpolnila želja in težnja dr. Grossa, ki je že 1887. leta predlagal, da bi se v okvi- ru Glasbene Matice ustanovil velik moški pevski zbor, s katerim bi lahko Glasbena Matica prirejala velike ter kvalitetne kon- certe." Prvič je novo ustanovljeni pevski zbor Glasbene Matice nastopil na koncertu že 1891. leta. Za ustanovno leto pevskega zbora Glasbe- ne Matice se navadno navaja leto 1892. Ven- dar je ta navedba napačna. To- sicer že do- kazujejo dosedanji podatki o osnovanju mo- škega ter mešanega pevskega zbora Glasbene Matice, ki so sami na sebi dovolj tehtni in prepričevalni, da lahko izpodbijejo napačno navedeno letnico 1892. Tem se še pridružu- jejo razni drugi viri. Tako je n. pr. J. Ven- ca jz na Matični seji dne 8. januarja 1891 poročal, da stavijo pevci zasebnega Grosso- vega zbora vprašanje, če bo Glasbena Ma- tica prevzela ta zbor ali ne, ker se bodo sicer »sami postavili na noge«. Na cit. seji je bilo na podlagi tega vprašanja sklenjeno, da Glasbena Matica prevzame omenjeni pevski zbor »pod zaščito«. Isto potrjuje tudi Fran Ravnikar v svojih »Zgodovinskih črticah«, kjer pravi, da je bilo 1891. leto velikega po- mena za Glasbeno Matico zaradi ustanovitve moškega pevskega zbora, ki da je dobil za- vetišče in oporo v Glasbeni Matici." Iz na- daljnjih sejnih zapisnikov Glasbene Matice 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA je razvidno, da je Grossov zbor res postal integralni del Glasbene Matice, že zgoraj pa je bilo omenjeno, kako se je kasneje razrasel. Tako je nedvomno in pravo leto ustanovitve pevskega zbora Glasbene Matice 1891. leto in to velja tako za moški kakor tudi za mešani zbor. Za nadaljnjo ter končno utrditev Glasbene Matice je bila ustanovitev pevskega zbora izredno važna, nič mamj pa tudi za polet slovenske glasbene kulture na splošno in še posebej za razmah slovenskega zborovskega petja. Ko je vodstvo pevskega zbora prevzel Hubad, je šel razvoj naglo svojo pot. Matični zbor je v kratkem času dosegel visok umet- niški vzpon ter se je v pogledu kvalitete vzporedil z najboljšimi evropskimi korpusi te vrste. To ga je utrdilo kot stalno lelo, na drugi strani pa jamčilo za prvovrstno izva- janje. In res je pevski zbor Glasbene Matice ljubljanske doživljal skozi leta in desetletja priznanje doma in v tujini, kjer je na visoki ravni predstavljal našo zborovsko reproduk- cijo ter produkcijo. Zlasti pomemben je še bil zaradi tega, ker so imeli v njem vzor ostali slovenski pevski zbori. Tako je bil nje- gov vpliv precej vsestranski. Pospeševal in dvigal je zborovsko reprodukcijo pri Slo- vencih in ji bil več desetletij vodmik, ki ga ni nihče presegel in tudi ne dosegel. Hkrati pa je s tem, da je pogosto in kvalitetno na- stopal ter zmogel tudi tehnično najzahtevnej- še skladbe, spodbujal k produkciji tako, da se je ta zelo povečala in pridobila tudi na širokopoteznosti. Slovenski skladatelji so od- slej lahko pisali tudi velika zborovska dela, ki jih prej gotovo ne bi, saj jih nihče ne bi mogel primerno izvesti. Po zaslugi pevskega zbora Glasbene Matice ljubljanske je izvir- na slovenska produkcija v začetku novega, XX. stoletja kvalitetno vedno bolj rasla in po njeni zaslugi je nastala vrsta najpomembnej- ših zborovskih skladb ustvarjalcev, kot so bili Anton Lajovic, Emil Adamič, Marij Ko- goj in drugi. Jasno je torej, da je s svojim pevskim zborom Glasbena Matica neposred- no posegla na važno področje slovenske glasbene tvorbe in mnogo pripomogla, da se je ta vzpela na evropsko višino in tudi s te strani privzela značaj vplivnega činitelja celotne slovenske kulture. RAZVOJNI POMEN Niti polnih dvajset let ni preteklo od nje- ne ustanovitve, pa je ljubljanska Glasbena Matica že imela v svojih rokah vse niti slo- venskega glasbenega življenja, dejstvovanja in snovanja. Stalno je množila število svojih prijateljev in članov, kljub zapostavljanju s strani deželnega odbora in naučnega mini- strstva, kjer je imela Filharmonična družba vso gmotno in moralno podporo, se je izko- jnila iz raznih in čestih finančnih kriz, ki so jo večkrat ogrožale. Seveda je doživljala tudi s strani imenovanih forumov tu pa tam pri- znanja in tudi gmotne pod])ore, zlasti takrat, kadar je to zahteval politični kurz ali kadar i je bil slovenski element v deželnem odboru v premoči. Več razumevanja in tehtne pod- j pore pa je imela v ljubljanskem magistratu, i od kar je temu načeloval slovenski župan. | O vsem tem sejni zapisniki Glasbene Matice ' izčrpno in pogosto govorijo ter tako po svoje dopolnjujejo celotno sliko političnega razvo- ja Slovencev ljubljanskega mesta kot v ne- kem smislu tudi celotnega ozemlja nekdanje Kranjske. Polagoma in uspešno se je Glas- bena Matica otresala svojih nasprotnikov, zlasti cecilijancev, ki niso mogli zmanjšati njenega pomena in je niso znali ter tudi ne mogli tako oslabiti, da bi se nujno razrušila. Slovensko cecilijansko gibanje je Glasbeni Matici nesporno znatno škodovalo in podob- Primer sporeda koncerta Glasbene Matiee v Ljnbljani 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 310 je Škodovalo tudi tisti smeri slovenske cerkvene glasbe, ki je težila k naslonitvi na elemente domače ljudske glasbe. Kakor je v pogledu tehničnega razvoja slovenske cer- kvene glasbe sicer koristilo, tako je idejno bil njegov vpliv vsaj zmoten in ni prispeval omenjenemu razvoju, ki ga je zagovarjala z vidika idejne usmeritve Glasbena Matica in njeni predstavniki ali simpatizerji. Tu je bil tudi koren tistih nasprotstev, ki so končno izzvenela povsem politično in bi lahko raz- bila Glasbeno Matico. Vendar je slednja kljub izrazito liberalnemu sestavu svojega odbora in več ali manj tudi članstva doka- zala s svojim delom, da ji gre za utemeljene in jasne umetniške ter nacionalne cilje, in je s tem tudi upravičila svoj obstoj. Čas ji je prinesel zmago, spričo katere razpihnjeni očitki liberalizma s strani klerikalcev niso mogli uspeti in so se sproti ubijali skoraj sami v sebi. Glasbena Matica je že v devet- najstih letih obstoja postala trdna organiza- cija z lastno ter uspevajočo glasbeno šolo in pevskim zborom. Za seboj je imela tudi ob- sežno zbirko slovenskih skladb, ki jih je sa- ma izdala, in privzela je celo značaj kon- certnega zavoda."'' S to svojo dejavnostjo in nepristranostjo, zaradi katere je vabila v svoj okvir vse Slovence ne glede ma stran- karsko pripadnost, ji je uspelo, da je kljub prizadevanjem z nasprotne strani pridobila na svojo stran veliko večino slovenskih skla- dateljev iz konca XIX. stoletja, osebnosti, ki so ji v realizaciji zastavljenega programa močno pomagale, tako Nedved, Foerster, Be- njamin in Gustav Ipavec, Gerbič, Sattner, Angelik Hribar, Hrabroslav Volarič, Fajgelj, Hubad, Čerin, Aljaž in drugi." Zato je mogel Fran Ravnikar leta 1894 upravičeno zaklju- čiti svoje »Zgodovinske črtice o osnovi in raz- voju društva Glasbene Matice« s temi bese- dami: »Nenavadno velik napredek nadarje- nih učencev, prireditev koncertov z najte- žavnejšimi skladbami, vedno večja notranja vrednost skladb, vsestransko veselo gibanje med skladatelji, osnove neštevilnih sloven- skih zborov, rastoč ugled Gl. Matice, to so sadovi našega 22-letniega truda.«"' Njen vpliv so na vsem slovenskem ozemlju utrjale tudi njene podružnice, ki so sčasoma postajale vedno samostojnejše in so delovale v vsem po vzgledu svoje matične organizacije. Po prvi svetovni vojni je začel razvoj Glasbene Matice preraščati in spričo novega življenja ter novih vidikov, ki se jim v celoti ni znala prilagoditi, je njen vpliv nujno po- jemal. Zato je razumljivo, da je bil njen po- men pred prvo vojno neprimerno večji, zla- sti še zato, ker takrat ni bil obsežen le v dejstvu, da je odločilno posegla v razvoj slo- venske glasbene kulture, marveč tudi v pri- spevku, ki ga je s svojim prizadevanjem nu- dila celotnemu razvoju slovenskega narod- nostnega vprašanja, dviganju, širjenju in utrjevanju narodne zavesti slovenskega člo- veka. Tudi v tem času pa ni bila vedno ena- ko važna. Ko se je slovenski narodnostni raz- voj izoblikoval v neizpodbitno dejstvo, ki ga vsa nasprotovanja niso mogla več zaustaviti, kaj šele preusmeriti, takrat Glasbena Matica v njem nedvomno ni imela več tolikšne in takšne vloge kot poprej, ko je bil za ta raz- voj dragocen vsak, tudi najmanjši prispevek. Tako je jasno, da je bilo z narodnostnega vidika najvažnejše razdobje Glasbene Matice pred koncem preteklega stoletja, še prav po- sebej pa v letih 1872—1891, ki so tehtna tudi s čisto glasbene strani. Takrat je s svojim spretno zastavljenim delom utemeljila naj- osnovnejše in hkrati najpomembnejše teh- nične pogoje ter idejne vidike, ki jih je za svoj razvoj potrebovala slovenska glasbena kultura^ Res je bil takrat čas za vse to dozo- rel. Res pa je tudi — in to nam uspehi Glas- bene Matice za omenjeno razdobje najnazor- meje izpričujejo ter potrjujejo — da so bili njeni voditelji tega časa povsem in iskreno predani visokim nacionalnim ter umetni- škim ciljem in je bilo predvsem zaradi tega mogioiče, da se je Glasbena Matitea ne glede na velike in resne ovire tako razvila in razrasla. Tako je tudi res, da brez Glasbene Matice ali njej po uspehih enakovredne ustanove slovenski glasbeni razvoj konca XIX. stoletja ne bi potekal tako naglo in plodovito, kot dejansko je. S tem bi se seveda nujno zavle- kel tudi začetek slovenske glasbene moderne, vzporeditev evropski glasbeni tvorbi in tudi razvoj slovenske glasbene reprodukcije. Ob vsem tem smemo upravičeno domnevati in celo trditi, da je njeno prizadevanje znatno prispevalo nacionalnemu razvoju Slovencev. Ni dvoma sicer, da bi se ta izvršil brez nje prav tako in morda tudi v istem času. Prav tako pa ne more biti dvoma, da je z njenim sodelovanjem pridobil tako na kvaliteti kot na kvantiteti. Njene važnosti tako ni mogoče ocenjevati le z glasbenega vidika, marveč je treba v ta namen zajeti širše ter bolj vse- stransko in Glasbeno Matico osvetljevati v luči celotnega družbenega razvoja Slovencev ob koncu preteklega in začetku sedanjega- stoletja, predvsem pa v razdobju, ko je ustva- rila konkretno podobo nalog in ciljev, ki so jo vodili 1872. leta k ustanovitvi. Toliko pomembne letnice 1872, 1882 in 1891, ki zajemajo stvarni razvoj Glasbene Matice ljubljanske ter realizacijo njenega 114 ČASOPIS ZA S L O \ E .\ S K O KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA delovnega področja, torej niso le zgodovin- I ski datumi, ki bi jih bilo vredno hraniti v ! arhivih zavoljo kronistične vestnosti in po- polnosti. Sočasno so marveč tudi nadvse važ- na dejstva, ki so koristila celotni slovenski kulturi in so bile neprecenljive vrednosti za slovenski glasbeni razvoj. OPO.MBE 31. Sejni zapisnik G.\I z dne 12. V. 1890; SN, 1885, šl. 70. — 12. Sejni zapisnik GM z dne 12. V. 1890. — 37. SN, 1886, ! 23. VI. — 34. Sejni zapisnik GM od 23. XII. 1908. — 35. Sej- ni zapisnik GM od 8. XII. 1897. — 36. Scijni zapisnik GM od 23. IX. 1909. — 3?. Sejni zajjisnik GM od 28. IX. 1909. — 38. SN, 1888, 23. in 30. VI. - 39. iibid., 1887, št. 17. - 40. Sejni zapisnik GM od 20. III. in 16. IV. 1908. — 41. Sejni zapisnik GM od 15. VII. 1909; Izvestje GM za 1908/9, 7. — 42. Prim. Izvestje GM v Ljubljani za 1905/6, 3. — 43. Gl. sejni zapisnik GM od 4. V. 1887. — 44. Trditev, da je bil pevski zbor GM osnovan 1891. leta, tehtno potrjuje tudi sejni zapisnik GM od 25. X. 1901, v katerem je govora o 10-lctnici 'tega zbora. Prim, k temu še F. Ravnikar, isto, in sejni zapisnik GM od 8. J. in 30. X. 1891. — «. Prim. Izvestje CM v Ljubljani za 1905/6, 3. — 46. Prim. Izvestje GM v Ljubljani za 1897/8, 5 ss. — 47. F. Ravnikar, isto. ČRNA SMRT V GORICI LETA 1682 IZ DNEVNIKA IVANA MARIJE MARUSICA DR. ZDRAVKO JELINČIČ Ljudska izročila zelo rada segajo navadino tudi danes daleč v preteklost, pri čemer se v teku časa marsikako dejstvo ali stvar ipotvori in idea- lizira. Zal, da ta izročila počasi iziginevajo pod vplivom pisanih izročil — literature. Toda nekaj še vedno ostaja: vsaj važnejši dogodki se ohra- nijo živi v ljudsikem sipominu. Tako je na Goriškem z izročili o Tunkih in o tolminskih uporih, tako tudi iz izročdi o epide- mijah kuge, ki je razsajala v mestu in okolici v XVII. stoletju. Leta 1950 zapisajio ustno izročilo v Solkainu pravi: »Pred mnogimi leti je po naših krajih razsajala kuiga ali črna smrt. V nevarnosti je bila vsa Soška dolina in tudi Solkan. Kuga je razsajala taan ipri Plaveh in Solkainci so se zelo bali, da bi ne prišla tudi k njim. Pa so sklenili, da bodo sezidali cePkev, če bodo rešeni te velike nevar- nosti. Molili so noč in dan. In kuga res ni prišla do Solkana. Zato pa so iSolkanci sezidali obljub- ljeno cerkev in okoli nije napravili še pokopa- lišče. Ta cerkev še danes stoji in nas spominja na tiste dni.« (Ta cerkev ali kapela, pošikodovana med drugo sivet. vojno, je bila J. 1953 porušena.) Oglejmo si naijprej, kaj o tem govori Karl von Czoernig (Das Laind Görz und Gradisca, Dunaj 1873, str. 814—15): »... Najvažnejši in istočasno najžalostinejši dogodek (za Gorico) je bila epide- mija kuge, ki je v teku (XVII.) stoletja razsajala v sosednih pokrajinah sedemkrat. Mestni povelj- nik grof Porzia je sicer podvzel tako pravilne ulkrepe, da je bolezen držal daleč od dežele, in ko je ta leta 1623 le izbruhnila v Kanalu, jo je omejil samo na ta kraj z majhnim številom smrti. Ni pa bila dežela taiko srečna db izbruhu kuge leta 1682: nanjo niso bili pripravljeni. Manjkal je pravi lazaret, stamovsika deželna blagajna je bila brez sredstev, med stanovi in mestnim magistratom je vladala razdvojenost, ki je pre- prečila vsako primerno ukrepanje. Trgovec s ko- nji, prihajajoč iz Hrvatske, je umrl na poti v Šempasu, vasi pri Gorici, z zelo sumljivimi simp- tomi, in kmalu se je kuga razširila po sosednih krajih. Ne da bi se za grozečo nevarnost kaj zmenili, so kljuib temu pripravili v Gorici slavje | za rojstvo drugega cesarjevega sina. Številni ljud- je so prišli z dežele, tudi iz Šempasa, in ti so zanesli kugo v imesto. Deželni glavar je s svojimi šestimi proveditorji (skrbniki) napravil vse, kar je mogel za varnost; toda brez podpore mestnih oblasti (ki so celo zavrnile štiri sanitetme usluž- bence, pozvane od vlade s posredovanjem posla- nika grofa Franca Thurna iz Benetk), oviran od nastale splošne brezbrižnosti (večina plemstva se je umaiknila ina svoja posestva ali pa v tujino) in nasprotstev med zdravniki in kirurgi, ni mogel zla takoj ustaviti. Tako je kuga v teku sedmih mesecev ipomorila v unestu čez 500 oseb, v njegovi okolici pa kakih 500. Ozemlje na desnem saškem bregu (Gradiška),' ,na Krasu in gorski kraji (nad Kanalom) so se s primerno zaporo pred mestom im njegovo okolico bolezni ubranili.« Toliko poroča o dogodku Czoernig, moramo pa pripomniti, da gre le iza izvleček dosti bolj ob- širnega poročila, ki ga daje v svoji zgodovini Gorice znani goriški zgodovinar Morelli.^ Iz Morellijeve zgodovine izvemo, da se je v XVII. stoletju ikuga pojavila najprej v Istri leta 1601. Leta 1623 je razsajala po Koroškem in so jo od tam zanesli v Kanal, kjer pa je bila srečno zatrta. Izven tega kraja in v Gorici je takrat umrlo le 14 oseb.^ Kuga je potem razsajala po Kranjskem in Šta- jerskem v letih 1624 in 1625. Leta 1631 sta bih zopet prizadeti Istra in Furlanija, leta 1634 zopet Kranjska. Leta 1645 sta še enkrat trpeli Kranjska in Štajerska, lieta 1655 je bolezen razsajala v Gradcu, leta 1682 pa zopet na Kranjskem in Šta- jerskem — in tokrat ni bilo prezaneseno niti Gorici.. .* »Ni pa bila domovina (Gorica) taiko srečna ob epidemiji iz leta 1682,« pravi Morelli in v opombi nadaljuje: »Imamo točen dnevnik tega nesreč- nega časa; spisal ga je kaiplan Ivan Marija Ma- rušič, spovednik samostana sv. Klare.« To da razumeti, da je Morelliju bil ta dnevnik osnova, na katero se opirajo njegova izvajanja. Naravno se zdaj postavlja vprašanje, kakšen je ta dnevnik in kdo je pravzaprav ta kaplan (v svojem dnevniku se naziva unonsignor) Maru- , 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Avtor našega dnevnika o kugi, I. M. Marušič šič, katerega Gzoernig v svojem delu niti ne ome- nja, Morelli pa ile bežno. Slovenski biografski leksikon tega Goričana ne pozna, vendar je nje- govo delo za spoznavanje razmer v Gorici XVII. stoletja velike važnosti. Po podatkih, katere je poslal iz Gorice uprav- nik tamkajšnje osrednje semeniške knjižnice msgr. Francesco Spessot, se je Ivan Marija Ma- rušič rodil v Gorici leta 1641 in umrl istotam leta 174?. Četrta knjiga rojstev (1639—1&53) v goriški stolnici ima na str. 63 ipodateik, da je bil Janez Marija, zakonski sin Damijana in Ane, rojen 17. junija 1641. Knjiga umrlih (1675—1735) v isti stolnici pa ima na str. 220 opombo, da je umrl 13. avgusta 1712. Iz istih podatkov je raz- vidno, da je Marušič dovršil srednje šole ipri gori- ških jezuitih, nakar je stopili v semenišče v Ce- lovcu in tam dovršil filozofske in teološke štu- dije. Dne 3. februarja 1669 ijc bil imenovan za kaplana in S'poved-nika v goriškem samostanu sv. Klare, kjer je ostal celih 30 let. Važnost diuevnika' je po naišem mnenju v teme- ljitem opisu tedanjih razmer Gorice, v točni na- vedbi številnih imen in v slikah. Zdi se nam zato umestno podati vsaj kratek pregled v obliki ia- vleoka iz tega dela: POROČILO O KUGI v Gorici in o njenih začetkih leta 1682 s 66 risbami o važnejših dogodkih, z imeni in datumi viseh umrlih v mestu in v lazaretih. Spisal čast. IVAN MARIJA MARUŠIČ, ka,kor je dogodke sam opazoval od dne do dne od izbruha epide- mije v mestu. Dne 18, maja (1682) je prišel v Šempas (na hribček pod goro, kjer je nekaj koč gostilničarja Perica) trgovec s konji, po rodu iz Tolmina, ki se ji^ imenoval Velikonja (po Morelliju Primož). Namenjen je bil v Videm in je jahal enega svojih konj, ki jih Hrvatje pošiiljajo in prodajajo na sejmu sv. Kanoijana (dne 31. maja v Vidmu). Po poti je večkrat padel, zlasti pri Ajdovščini — dokler ni prišel do omenjenih Periccvih koč, kjer je prenočeval in je isto ncč nenadoma umrl. O tem je gospod Bortolo iz Pordenona, ki je to leto stanoval tam gor, obvestil gosposko v Gorici tako, da sta še tisti večer (praznovale so se bin- košti) prišla proučit zadevo gastald gosp. Ludvik Lansa in čast. gosp. Kristofor, nemški zdravnik. Videla sta mrliča, našla sta ga oteklega in črnega po nogah in sodila sta, da je umrl zaradi udarcev konja po poti. V resnici pa je umrl zaradi naj- pristnejše kuge, ki je potem povzročila toliko gorja v Šempasu, Gorici in Solkanu, Renčah, Prvačini in drugih oko'liskih vaseh — Cepovanu in tako dalje. V drugi polovici meseca maja se je zelo govo- rilo, da v Šempasu gotovo tli kuga, ker so ljudje pomirali po trije, štirje na dan, kar je bilo zelo mnogo za tako majhno vas. Stvar pa se je pri- krivala, češ da gre za hudičevo mrzlico (sc. mala- rijo), tifus, koze in jetiko. Vsi so medtem dajali svoje dobre nasvete, strup se je pa širil. Dne 12. junija je umrl konjušnik ^ domu plemi- čev de Rabatta; imenoval se je Tomaž Gaban. Bolezen je bila kratka in imela je znak, o katerem so nekateri sodili, da bi bila to najjolitanska bolezen (sc. najbrž pega vi tifus). Poslali so ga zato na Pristavo onstran grape in pri umirajočem je bil čast. mons. Giovanni Martinelli. In ta je potem z vsemi svojimi umrl za kugo; govorili so, da ga je okužil omenjeni konjušnik, ki naj bi prišel iz Sempasa, aH — kakor so trdili drugi — zato, ker je monsignor spovedoval Kukuluto v Braidi (sc. kraj tedanje Gorice, proti Livadi). O tem naj se izrečejo drugi pisci, jaz nadaljujem. Dne 23. junija je umrl Andrej Lampretič, ka- rega so imenovali Marčin Kukuluta. Znaki so bili jasni, a kljub temu so stvar prikrivali, češ, da gre za zlom. Stregli so mu zdravniki, kirurgi, karmelitanci in dve ženi: Grapuca in Odomička. V petih mesecih je ta gnila korenina dala potem svoje gnile sadove: 500 mrtvih in to brez vasi, ki so bolezen dobile od mesta in od Kuku- lute, kakor n. pr. Solkan (po Morelliju je to pred- mestje izgubilo tedaj 112 oseb v 4 mesecih). Dne 24., na praznik sv. Ivana Krstnika, so v Šempasu spoznali bolezen in mnogi so zbežali iz vasi. Nekateri so se zatekli v Gorico (bil je dan slavja na čast presvitlega Leopolda, drugorojenca avstrijske vladarske rodbine, dan za Goričane takov vesel in slavnosten), a izvedelo se je, da so 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA iz okužene vasi. Gosp. Giulio Romano je bil po- slan nazaj v omenjeno vas, gospa njegova sestra pa zaprta v kaocto Treh Kraljev pri čast. kapu- cinih skupaj z ženo gosp. Ludvika Mazarina; gosp. Bortolo in njegova žena, rojena Codelli, sta morala prenočiti na Kostanjevici na odprtem pod velikim dežjem, ki je tisto noč lil, zjutraj sta pa bila zaprta v Sempaški Tabor pod strogim nad- zorstvom presvitkga gosp. barona Ludvika de Cromperg (sc. Coroninija). Dne 25. so bili poslani domov vsi študentje čast. očetov jezuito'v" in tudi tisti, ki so se učili pri laičnih učiteljih. Dne 26. so osebno odšli proti Šempasu do mostu na Lijaku, da se prepričajo o zadevi, presvitli gosp. skrbniki in poslanci, skupaj z gosp. zdrav- niki in kirurgi, in so od Žvana Francoza, katerega je tja poslal prevzvišeni Antonelli, izvedeli^ da je v Šempasu kuga in sicer hujša kot kdaj koli prej v Pragi, Gradcu ali na Dunaju. Zaradi tega je bila v vas takoj poslana prva pomoč v neokuž- Ijivih osebah, živežu in zdravilih. Ko so se pre- svitli skrbniki vrnili in se je vest raznesla po mestu, je skoraj vse plemstvo takoj zapustilo Gorico in se zaprlo v svoje vasi in graščine. Ostala je le gosposka in nekaj plemičev. Dne 27. smo izvedeli, da je Prvačino okužila hči gostilničarja Perica, ki je sprejel Velikonjo. Umrli so tega dne trije odlični ljudje Kukulute: Mihael Viiduc, Luka Tomažinčič in soseda Gra- puca, imenovana Barlina. Dne 30. so bili odstranjeni čolni (za prehod čez Sočo) pri Majnici in Podgori, v Šempas pa je šel čast. oče karmelitanec Didak, ker tamkajšnji župnik Ivan Milošič je bil, so pravili, zaprt v Taboru. Omenjeni oče je umrl dne 14. julija. Dne 2. julija je prišlo do spopada med straža- mi in vojaki iz Goirice ter sosednimi Kraševci na Mirenskem mostu (pO' Morelliju so Kraševci za- radi zaščite hoteli porušiti most). K mostu so zvečer prišle zopet straže in Kraševci ter štirje beneški jamarji v spremstvu straž iz Gradiške. Dne 5. sta prišla v mesto dva nadzornika za razkuževanje, omenjeni štirje beneški jamarji pa niso bili puščeni v mesto in meščani so se utrdili za vrati tako, da so jim onemogočili vstop, ker bi s svojo prisotnostjo kot neznane osebe prestrašili mesto (po Morelliju je moral posredovati sam ces. veleposlanik v Benetkah, grof Thurn). Umrl je študent, sin Starca. Rekli so, da je Kukuluta puščal v ponedeljek, četrtek in petek v delavnici krojača Starca svoje vreče in druge stvari, pa da je tako okužil Starčev dom še pred ostalimi... Dne 7. sta bila poslana v lazaret ob zgornjem Komu (sc. gre le za začasno rešitev, ker Gorica ni imela pravega lazareta) čast. očeta Arsenio Ro- mano iz Gorice in Clemente Vicentini iz Sv. Mar- tina na Krasu ...' Dne 11. so bili izgnani iz mesta tuji berači in poslani v shrambe tramov za Soški most. Tu so jih potem vzdrževali naprej. Dne 12. se je izvedelo, da so Renče okužene... Odličnjaki, ki so ostali v mestu, so se zaob- ljubili, da se bodo postili na predvečer praznika sv. Frančiška Ksaverija in da bodo post zapove- dali po vsej plemeniti grofiji. Za praznik pa bi se svetniku podarila srebrna svetilka v zahvalo za njegovo pokroviteljstvo..." Čast. samostan sv. Klare je začel dajati nekaj kruha na dan za gornji lazaret. Pomagati je začel tudi zasebnikom, katerim je razdelil 100 forintov, prejetih od Svete kongregacije. Novemu lazaretu je podaril tudi nekaj sodov vina (po Morelliju je lazaretu grozila lakota, prav tako tudi mestu, za- radi zapore okuženih krajev). Dne 18. se je vršila služba božja na trgu pred palačo (da bi se ljudje ne tlačili v cerkvah in ne dotikali med seboj; mašo so lahko poslušali kar z okna svoje hiše). Umrloi je 10 oseb ... Dne 24. ... je presvitli grof kapitan Ivan Filip Kobenzl poklonil lazaretu 12 sodov vina, 13 mer- nikov žita in mnogo blaga in obleke za reveže Vino se je dobivalo pred palačo. Potem ko so jih oblekli, so reveži poi končani karanteni zopet mogli priti nazaj v mesto dne 28. novembra ... Dne 25. ... so očetje jezuiti vršili prvo službo božjo pod stebrom sv. Ignacija in to so potem delali, dokler niso stopili v karanteno. Nato so jo vršili v Raštelu pred vrati svojega kolegija... Mestna hiša v Goriei v XVIII. stoletju 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Dne 27. sta umrli (predici) Lucija Laichet in Katerina Bocchiada. Zaradi njih je bilo zaprtih več hiš, kjer so stanovale predice svile... Dne 1. avgusta ... je umrl neki študent pri ple- mičih Mels. Povzročil je veliko hrupa (poplaha), ker je za njim v omenjeni hiši umrlo -še mnogo drugih, kakor bomo. videli, in je bila okužena še hiša Kolinoivih. Student je bil doma iz Rude ... Dne 3. ... je na Placuti umrl neki revež v domu Lesenega Škornja, in ker so ga pokopali drugi reveži, se je Placata kmalu spremenila v lazaret. Ob eni uri popwldne je v domu čast. Maria Gibellija de Gibelli nenadoma umrla njegova sestra gospa Elizabeta vd. Feltrin. Zaradi tega je bil monsignor zaprt skupaj z nečaki in mons. Ivanom Marijo Marušičem. Oba pa sta srečno ostala živa. Vdova je bila pokopana na Grčni... (sc. to je kraj med Gorico in Krombergom, kjer je bilo vse do današnjih dni staro goriško poko- pališče. Zdaj se tam urejuje park Nove Gorice). Dne 10. je na Kostanjevici umrl okužen karme- litanec oče Just, ker je spovedoval okužene tujce iz Frankonije. Pokopali so ga pod oboki, ki gle- dajo proti Ronku ... Označevanje okuženih hiš Dne 13. je bila gospa Stell prva |K>slana v novi lazaret sredi polja (sc. pri Štandrcžu; s tem je odpadel lazaret na Kornu). Dne 14. so se začela zaznamovati vrata okuže- nih hiiš: križ z apnom kakor kaže slika... Poso- dil ali razdal se je kot miloščina denar umrlih. Sprejeli so^ ga za reveže v lazaretu. Dne 16. so končno odšli okuženi in osumljeni reveži v novi lazaret, urejen v stari hiši Guljan- čeviih na polju pri Standrežu. Dva po dva, odšlo jih je 78, ostalo je le 16 najbolj šibkih, od katerih jih je danes umrlo pet... Dne 20. je bilo lazaretu poslanih 300 forintov iz Kranjske. Mrzlica je nmorila presvitlo gospo baronico Evfemijo d'Orzon. Pokopali so jo kakor gospo baronico GarzaroUi... Dne 31. se je prikazal komet in ostal viden v nespremenjeni obliki dva tedna. Okužen je umrl vratar očetov jezuitov. Izdihnil je zvečer in od- nesli so ga na Grčno ponoči okoli devete ure. Dne 2. septembra... je prišla iz Solkana v mesto gospa Abbatte z otroki, ker je kazalo, da je v Gorici nevarnost manjša ... Dne 6. je čast. oče Valentin Affabris vršil prvo službo božjo na Travniku v domu gosp. Ivana Mama... Dne 10. je bila za nekaj časa zaprta vas Ro- mans zaradi nenavadne smrti neke božjastne deklice v cerkvi... Dne 28. so izapnli mesitma vrata na Placuiti in k Soškemu mostu se je potem hodilo le še čez Studenec... Dne 29. je umrl Antonio Fiuli, prvi beneški jamar, zaposlen pri razkuževanju... Prišla je cesarska komisija, da bi spravila čez Sočo sode za Gorico. Poslužila sc je čolnov pri Majnioi in P od gor i... Dne 6. novembra je z bobnom napovedana splošna karantena, ki bi se morala začeti dne 21 ... Dne 21. pride iz lazareta 70 belo oblečenih ljudi, po reško.' Dne 23. je poslan v lazaret vojak Frančišek, ker so ga našli okuženega. Pomagal je do tedaj beneškim razkuževalceni. Z bobnom je bila za prihodnjo nedeljo ukazana splošna karantena in pretilo se je s palicami ženam, ki bi prišle iz hiše ali pa kričale. Noben moški si ni upal na ulico, ker je bilo zagroženih 40 dni izgona... Dne 28. je prišlo iz lazareta še 80 belo obleče- nih oseb: s križem spredaj je stopala gospa Do^ micila. Dne 29... se je začela splošna karantena ... Dne 18. decembra so (iz Gradiške) prepovedali dovoz živeža čez Sočo pri Majnici, ker je Gorica odklonila plačevanje stroškov za shrambe on- stran Soče. Dne 24. se je očistil Travnik v upanju, da bo kaj koristilo... Dne 31. so bile z bobnom razglašene posebnosti odredbe o razkuževanju. Dne 1. januarja so vojaki streljali za dobro srečo. Našli so nekaj skritih nerazkuženih postelj. Bile so zaplenjene. 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Dne 6... je bila obešena (samo za roke za hrb- tom, kot kaže originalna risba avtoirja) neka tatica, ki je iz okuženih hiš ukradla nerazkužene stvari za lastnO' uporabo. Da bi ne umrla od ža- losti in sramu, ker se je kazen izvršila na trgu, si je kupila kakor Marčin Molar bokal vina in se tolažila z njim. Ni se sramovala piti na kraju, kjer so jo obesili sredi trga. Dne 7. smo končno... prišli do 40. dne karan- tene brez nadaljnjih smrti v mestu, razen omenje- nega Jurija Plenčiča, mlinarja... Pravi se, da bomo zaradi njega moirali ostati zaprti še kakih osem, deset dni... Dne 8. je presvitli baron Erigo d'Orzon ukazal postaviti kolonom iz Sovodenj postojanko za čoln pri Majnici, da bi takO' zopet omogočil izmenjavo blaga, ukinjeno prav zaradi tega, ker so od nas zahtevali to postojanko (raštel). Okoli desetih zjutraj se razglasi z bobnom, koliko časa bomo še morali ostati v karanteni zaradi mlinarja: do 18. tega meseca..., zlasti žene. Dne 18. smo dobili nekaj dni prostosti za na- bavo drv... Oh, da bi prišel ta 50. dan karaoi- tene! Dne 22. so^ se odprle hiše trgovcev Marno, Co- delli, Joanni, Cridio... Dne 25... so se prvič prikazali kmetje iz Šem- pasa z vinom in žitom. Dne 26. se je odprl glavni vhod cerkve čast. očetov jezuitov, trgovci so razstavili na trgu svoje blago in svilo... Dne 2. februarja se je odprla čistim osebam tudi Jezusova cerkev. Izključene so bile samo služkinje. Dne 6. je prispela prva oseba iz Gradiške... Za vsak primer so bili prepovedani vsi plesi in praznovanje (pusta). Dne 8. so se zopet vršile v stolnici številne in navadno vesele poroke kmetov z velikimi sprem- stvi. Dne 17... so goriški razkuževaici poslani v Šempas v spremstvu straže, da bi dobro očistili to vas, ki bo Gorici dolgo ostala v spominu ... Dne 5. marca je ljudstvo iz Brd zelo prosilo za vstop v mesto, a mu gosposka tega ni dovolila. Končno smo. .. drugo splošno karanteno srečno končali povsod ... Dne 7. je bila velika procesija ..., katere se je udeležilo čez 4000 oseb ... Gorica — Travnik Dne 19 . .. je oznanjevalec razglasil, da je bilo vsem starešinam ukazano, naj se zglasijo v Go- rici, vsaj eden za vsako vas. Ni se izvedelo zakaj, a verjetno zaradi zopetne otvoritve prometa in cest.« Da bi teksta preveč ne obremenili, smo v tem izvlečku prevoda izpustili vsa imena in se ome- jili samo na nekatere dogodke, da bi čitatelj mogel laže spoznati njih potek. Bila pa bi velika pomanjkljivost, če bi ta imena prezrli, saj so stvar, ki se v tekstu najprej opazi: večina je slo- venskih. Slovenski so priimki, slovenski ali vsaj slovensko osnovo imajo nadimki. Res da se po teh nikakor ne da z matematično točnostjo ugo- toviti narodnostno razmerje v mestu; vendar vsaj približno sliko pa le dobimo. Izmed umrlih oseb je poleg številnih neimeno- vanih revežev (ki so skoraj stoodstotno Slovenci, zlasti na Placuti) kar 275 s slovenskim priimkom ali nadimkom, z gotovo italijanskim pa le 145. Neopredeljenih je 67 in med temi verjetno nekaj nemških. Tudi če sodimO', da je morda kuga razsajala bolj med revnejšimi slovenskimi sloji kakor med imovitejšimi, vendar ostaja razdalja med sloven- skimi in italijanskimi imeni še vedno prevelika, da bi ne mogli poi njih soditi sledeče: od kakih 3500 do 4000 prebivalcev tedanje Gorice (po Morelliju in Czoernigu), je morala Iwti vsaj dobra polovica, 2000 do 2500, slovenskih. Druga stvar, ki bi v tekstu utegnila zgodovi- narja zanimati, je potek epidemije. Razdeljena po mesecih in narodnosti (sodeč seveda le po imenih) kaže talkole sbko: 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Poleg že omenjenega narodnostnega razmerja (povzetega po imenih) je iz navedenega pregleda razvidno, naslednje: a) epidemija je enako zadela tako moško kakor žensko prebivalstvo, b) od prvih nekako rahlih početkov meseca junija se je nenadoma razpasla po celem mestu in izbruhnila v vsej svoji gmzoti že meseca julija, trajala z enako silovitostjo še meseca avgusta, nato pa začela počasi pojemati in v nadaljnjih petih mesecih prestala in izginila. Gre za celih osem mesecev strahu in smrti! Kako je moglo priti do take nesreče? Iz poda- nega izvlečka Marušičevega dnevnika ne moremo vsega razumeti. Podrobna in temeljita pojasnila pa nam daje Morelli jeva zgcdovina Gorice. Grofija je bila brez deželnega glavarja: Jurij Siegfried grof Dietrichsteinski je bil sicer že imenovan, a se ni prikazal, in njegove posle je moral voditi baron Ludvik Coronini. Za zdravstvo so skrbeli trije plemiči in trije meščani. Na raz- polago so bili štirje zdravniki in štirje kirurgi. Tak je bil položaj, ko je v Gorico, prispela vest, da se je iz Hrvatske kuga zopet zanesla na Kranj- sko in tja do Gradca. Oblasti so dobro vedele, Mestni bobnar razgla.ša odredbe mestnega sveta kaj je potrebno v tem primeru: hermetična za- pora deželnih mej. Toda bile so popolnoma ne- pripravljene za primer epidemije v grofiji. Gorica je bila brez Lazareta in brez denarja. Ko se je zanesla kuga v Šempas, je oblast sicer storila svojo dolžnost, toda neizkušeni zdiravnik, ki je bil tja poslan, bolezni ni spoznal. In tako se je kuga lahko svobodno razpasla, ne da bi se kdo od vsega začetka zmenil zanjo. Oblast je medtem poročala sosednim deželam, da položaj nikakor ni resen ali težak. K sreči tem poročilom niso preveč verjeli. Gradiška je pre- kinila vsak promet čez Sočo, Kraševci so zastra- žili prehode čez Vipavo (prišlo je celo do spo- pada, ker so hoteli porušiti Mirenski most) tudi gospostva v Sv. Križu in v Kanalu so svoje meje krepko zastražila in ustavila vsak promet z Go- rico in njeno okolico. Iz Ljubljane pa so poslali na Razdrto še četo svojih vojakov za ustavitev sploh vsakega prometa s Primorsko. Vsi so poskrbeli za svoje zdravje, pravi Mo- relli, le v Gorici so spali. In kuga se je kmalu razpasla še po Solkanu, ki je v štirih mesecih iz- gubil kar 112 oseb. Mesto je ostalo prepuščeno samo sebi: namest- niku Coroniniju in šestim skrbnikom za zdrav- stvo. K sreči je namestnik dosegel pri sosednjih deželah, da so Gorico začele oskrbovati z žive- žem in da se je mesto rešilo vsaj lakote, kajti mnogim je pretila smrt morda bolj od te kakor od kuge. 500 mrtvih v mestu in kakih 300 v okolici je za morda 6 do 7000 ljudi veliko število, vendar če pogledamo potek dogodkov in ukrepa- nja proti epidemiji, vidimo, da je morala bolezen praktično sama izginiti in da so podvzete mere le malo služile. Lahko celo Tečemo, da je le sreča, če se kuga, ki je zajela Solkan, Vrata in Cepovan, ni razpasla dalje na Tolminsko in Idrsko, iz Renč pa po Krasu in Furlaniji. Šele proti koncu epi- demije se je začelo mesto temeljiteje razkuževati in okužene stvari sežigati. Neprimerno važnejši od pravega lečenja so seveda preventivni ukrepi za preprečevanje iz- bruha epidemije. Te lahko delimo v tri skupine: 1. Zaporni pasovi. Ti so se postavljali proti epidemijam v sosednih deželah ali krajih s pre- povedjo vsakega stika z njimi. Ustavila se je zato tudi vsa trgovina in ves promet sploh. 2. Izolacija okuženih. To je prvi ukrep proti širjenju epidemije v kraju samem. Bogatejši me- ščani in plemiči, ki so imeli možnost preživljati se sami za daljšo dobo, so se zapirali kar na domu. Ta zapor je navadno trajal kakih 40 dni od ugotovitve zadnje bolezni ali okužbe. Domovi bolnih, okuženih ali pomrlih pa so bili označeni z velikim poševnim križem na glavnih vratih, da bi se jih ljudje izogibali. Revnejši ljudje, ki bi se sami ne mogli preživljati, če bi jih zapirali na domu, so se po ugotovitvi kuge pošiljali v tako imenovane lazarete, neke vrste sanatorlje, in bili zdravljeni tam. Po jjovratku iz lazareta so morali ljudje za določen čas nositi bele obleke. 3. Splošna karantena. Ta se je uveljavila zlasti po mestih in v težjih primerih; takrat se je za- 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA prlo v hišah vse ljudstvo. Oblasti so istočasno tudi skrbele za razkuževanje opustošcnih domov, kjer so vsi pomrli ali bili odvedeni v lazaret, javnili lo.kalov ter ulic. Kot razkuževalno sred- stvo je služilo predvsem živo apno. Hujše vprašanje je bilo zdravljenje, cdvažanje lK>lnikov ter odvažanje in pokopavanje mrtvih. Čudno se zdi, da zdravniki tu skoraj niso pri- iiajaJii v poštev. Bili sO' namreč navadno okužijivi ill jim je bilo to delo zato skoraj onemogočeno; skrb za opravljanje teh služb se je navadno pre- puščala jamarjem (ital.: pizzicamorti, monatti), ki so priliajali iz krajev, kjer je bila kuga že zatrta. Ljudje so se jamarjev bali, ker .so ti na- vadno bili brezobzirni, kruti in nagnjeni h kraji. Lečenje v pravem pomenu besede skoraj ni prihajalo v poštev. Uporabljala so se zdravila (tekst jih ne omenja), kakor: terjak za jačanje srca in aloa za ublažitev bolečin, ki jih kuga povzroča. Tako lečenje nikakor ni bilo učinko- vito in preživeli ljudje so se morali zahvaliti predvsem lastni trdni konstituciji. Ljudstvo je sicer vedelo, da se kuga prenaša z dotikanjem, saj so bila dejstva preočitna, a kljub temu se je navadno mislilo, vse do XV11I. sto- letja, da gre za zli vpliv zvezd! Nevarnost kuge je v Gorici po letu 1683 pretila še enkrat v XVII. stoletju. Bilo je to leta 1690, ko je epide- mija silovito razsajala po Hrvatski in Dalmaciji. Vendar so tokrat oblasti takoj pcdvzele vse za- ščitne ukrepe za ta primer in Gorica je bila ne- varnosti rešena. OPOMBE 1. o tem poročajo tiwli »A.nnali idel Friulis (aggiunta ' all'epoea VI.). Spisal f. Manzauo, Videm 1879. — 2. Lunari ; di Gniizza per Tain comiin 1858; Giirizza 1857, Stamiparia Seitz. Izvod tega koledarja hrani samostanska knjižnica na Kostanjevici pri Gorici. — 3. Morelli pravi, da je v zahvalo bila takrat zgrajena cerkev sv. Roka v Podturnu, pred- ^ mestju iz Gorice proti Sempetru, dokončana sicer šele ; leta 1640. Tu se menda zgodovinar moti. Drug goriški : zgodovinar, Dellabona, dokazuje, da je bila ta cerkev ; zgrajena že leta 1500, toda — sodeč po Martinu Bavčarju — tudi Dellabona je v zmoti in cerkev je bila kvečjemu zgrajena in posvečena leta 1505. ~ 4. Nadaljnje podatke o epidemiji glej v: R. Jeremič, Zdravstvene prilike u jugo- slovenskim zemljama do kraja XIX. veka, Zagreb 1935, str. 14 in si. — 5. Kolikor je bilo mogoče izvedeti, imamo danes tri originalne (za take jih smatrajo, pa čeprav ni preveč verjetno; pisani so v ital. jeziku, kar je bilo tedaj na Primorskem in zlasti v mestih splošna navada) in med seboj skoraj enake rokopise s 66 risbami o tedanji Gorici in o poteku kuge v mestu. Enega hrani goriška mestna knjižnica (Biblioteca civica), drugega knjižnica centralnega semenišča in tretjega sestre uršulinke. Poleg tega je bil dnevnik tudi objavljen v že omenjenem furlanskem koledarju Lunari di Gmrizza per Pan comun 1858 z 10 posnetki Marušičevih risb (delo tedanjega študenta Akade- mije likovne umetnosti v Benertkah Rafaela Pika). Omeniti je treba končno še neko goriško zgodovino (ali zgodovino goriških grofov), ki jo je spisal isti Mariišič (in verjetno še kaj). Mestna knjižnica (Biblioteca governativa) v Gorici hrani dva njegova irokcpisa z naslovom «Discorsi recitati nel Oratorio di Santa Cliiara da don Giov. Maria Marussig« kakor tudi en dnevnik o kugi. Avtor je napisal tudi vrsto poezij v furlanskem narečju. Pokrajinska knjižnica (Biblio- teca Provinciale) istotam pa hrani še naslednji rokopis; >Goritia, sua origine, Reggi, Conti, Presidenti, Capitani, Chiese, Beati, V^escovi, Prepositi, Guerre, Vittorie sin al 1709 descritte da Don Gio. Maria Marusig l'ano di sua eta 67.« — Poleg Morellija in Czoerniga je o Mairušiču pisala tudi Cicuta Lucilla, »Giovanni Maria Marusig e il suo gioirnale della peste del 1682«; v Studi goriziani. Voi. IV. Gorica 1926, str. 63—134. K navedbi, da je Marušič spisal tudi neko goriško zgodovino, glej Fasiolo Onorio, »Una storia goriziana scritta nel 1709 (un al-tro manoscritto di don Giov. M. Marusig) v Studi goriziani. Voi. XI, Gorica 1948, str. 93—112. Prof. Rado Bednarik iz Gorice (Italija), trdi, da so knjige pridig (Discorsi recitati . . .) tri in ne dve. Poleg letopisa v furlanskih verzih za leta 1641 do 1704, raznih pesmi, poročila o kugi in zgodovine Gorice, naj bi Marušič napisal še posebno zgodovino (ali kroniko) samo- stana sv. Klare, a delo naj bi bilo izgubljeno. lati je tudi mnenja, da je bil Marušič z vso verjetnostjo goriški Furlan. Opira se pri tem na dejstvo, >da je Marušič pisal le itali- jansko in furlansko. To pa ni dovolj. Njegov oče se je namreč pisal Marushitz (po rojstnih podatkih v krstnih knjigah), s pravopisom torej, ki je tedaj izrazit tudi za Slovence. Poleg tega, če bi bil Marušič Furlan, bi si verjet- no priimka ne spremenil v Marusig, približajoč ga s tem .slovenski izgovarjavi, — 6. Jezuiti so ustanovili prve javne šole v Gorici. Tja so prišli iz Gradca 1. 1615. Iz političnih ozirov so kot učni jezik uvedli italijanščino. — 7. Edina italijanska vas na Krasu (nad Gradiško), nastala v XVI. stoletju. — 8. Jeremič, op. eit., str. 15. — 9. Tak znak za srečno preživele ljudi so uvedli namreč na Reki. Ljudje so se jih morali še vedno ogibati. I 121« KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZCIODOVINO ETNOGRAFIJA SANTONINOVEGA ITINERARIJA PO KOROŠKEM, KRANJSKEM IN ŠTAJERSKEM 1485-1487 ANGELOS iBAS XV. stoletje pomeni v slovenski preteklosti tehtno razdobje. To je čas, ko se konča doba tako imenovanega fevdalizma in se pričenja doba raz- kroja fevdalne družbe*. Z drugimi besedami: slovensko zgodovinsko obdobje, ki sega nazaj do XII. stoletja in ki ga — nasproti predhodnemu tako imenovanemu pravemu fevdalizmu s pri- dvornim gospodarstvom, z izključno malim gospodarstvom (brez mest), z zelo obsežno nem- ško kolonizacijo in z upravno drobitvijo sloven- skega ozemlja — označujejo formiranje podlož- niškega razreda (zakupi), začetki denarnega gospodarstva (mesta), ustalitev slovenskih narod- nostnih meja oziroma prenehanje nemškega pri- seljevanja in politično združevanje slovenskih pokrajiin, — to obdobje je tedaj pri koncu. XV. stoletje je uvod v novo poglavje slovenske zgodovine: v stoletja velikih kmečkih uporov, zunanjih nevarnosti (vojne s Turki, Ogri, Bene- čani itd.), razvoja meščanstva, centralizirane države, odpravljanja fevdalnega partikularizma in rasti slovenskega kulturnega življenja, ki tvorijo prvo dejanje v razsulu našega fevda- lizma^. Za to prelomno stoletje slovenske zgodovine smo pred nedavnim dobili nov, obširen vir. Nje- gov pisec je Pavel Santonino, po rodu iz južne Umbrije, ki je prišel pred 27. aprilom 1469 na Furlansko, v Videm. Tukaj je bil sprva privatni tajnik oglejskega patriarha, pozneje pa kancler oglejske patriarške kurije; leta 1510 je postal njegov naslednik sin Avguštin'. Pavel Santonino pa ni pomemben kot predstojnik patriarhove pisarne, marveč kot avtor spisa, ki mu je dal ime Itinerarium; sestavil ga je po udeležbi treh viziv- tacij po Koroškem, Kranjskem in Štajerskem v letih 1485, 1486 in 1487. Turški vpadi v navedene pokrajine ter vojna med Friderikom HI. in Ma- tijo Korvinom (1479—1490) so prizadeli tod škodo tudi cerkvenemu življenju: oltarji mnogih tam- kajšnjih cerkva so prišli ob sepulcra in marsikje so bile opustošene cerkvene stavbe in pokopališča. Da bi moglo biti versko življenje znova urejeno, je bilo treba opustošene cerkve in pokopališča vnovič posvetiti. To je bilo za kranjska ter za koroška in štajerska področja južno od Drave delo oglejskega patriarhata, ki so mu pripadale omenjene dežele. Tako je bil poverjen generalni viikar patriarha kardinala Marka Barba (1471 do 1491), kaprulanski škof Peter Karel, da bo v spremstvu Pavla Santonina na Vzhodnem Tirol- skem, v Ziljski dolini, na Gorenjskem, v Rožu in v Savinjskem arhidiakonatu na vizitacijskem potovanju na novo posvečal oškodovane cerkve oziroma oltarje in pokopališča, birmal in sploh preverjal cerkvene razmere*. Svoja opazovanja s teh vizitacij je Pavel Santonino zbral v poseben potopis, ki ga je pozneje dal v dar patriarhu kardinalu Dominiku Grimaniju; iz njegovih rok je prišel Santoninov itinerarij v last kardinalove- ga nečaka Marina, nato leta 1514 v last Viljema Sirleta, dokler ga ni leta 1549 dobila Vatikanska knjižnica, ki ga hrani do danes (Codex Latinus 3795) .5 — Odlomek tega potopisa ije izdal G. Mer- cati», celoten tekst pa je objavil G. Vale'. Za slo- vensko zgodovino, posebej še za slovensko cer- kveno zgodovino, jo iz Santoninovega itinerarija izbral in izdelal ustrezne odstavke J. Türk«. Nemški prevod potopisa je izdal R. Egger^*. Za- nimivej.še Santoninove razdelke je podal J. Mal'". Itinerarij patriarhatovega kanclerja je vsestran- sko pomemben. Njegove strani nudijo kulturni in cerkveni zgodovini, etnografiji, umetnostni in glasbeni zgodovini ter deloma tudi arheologiji obilo dobrodošlega gradüva. Kajti avtor tega potopisa je znal mnogotero, pozorno in nepri- stransko opazovati ter to tudi pregledno zapisati. Pozna se mu humanistična izobrazba in obsežno zanimanje; razvidna je njegova nemajhna po- svetnost, ki verno odseva renesančna razpolo- ženja. — Kot kancler oglejske patriarške kurije pa je Santonino v itinerariju posvečal vse več pozornosti dogajanjem v višjih družbenih plasteh, kjer je tako na vizitaeijah kakor tudi sicer po- tekalo malone vse njegovo življenje, medtem ko ga je nižji, ljudski živelj razmeroma dokaj manj pritegoval. Zaradi tega je njegov potopis šele v drugi vrsti etnografski vir; drugega kulturnozgo- dovinskega gradiva je v Santoninovih vrstah iz- datnejša mera. Prav to pa izkazuje bogastvo itinerarija, ki daje gradivo različnim znanstvenim zvrstem. Čeprav so pri Santonina etnografski podatki nekoliko v ozadju, beremo, dasi po večini posredno, v iK>topisu sorazmerno precej etnografskih zapiskov. Ti stavki so tem pomemb- nejši, ker je etnografska plat naših srednjeveških virov slabo načeta, tako da osvetljujejo Santoni- novi etnografski odstavki najbolj zanemarjena torišča v slovenski etnografiji. — Podati sloven- sko etnografsko gradivo Santoninovega itinera- rija, je namen pričujočega poročila. I Prva vizitacija, ki jo obravnava potopis, se je začela 29. septembra 1485. — Drugi dan so pri- speli vizitatorji v Timav, ki si je o njem Santo- nino zapisal, da so takrat jeli tamkajšnji rudarji pridobivati iz rudnin srebro. — Dva dni pozneje je bil škof s svojim spremstvom v Kočah »onstran reke« (Zilje), kjer je mnogo birmal. Zvečine so bili birmanci kaj stari; več kot 100 jih je bilo, ki so imeli nad 50 let (o tem pojavu v Santoninovem itinerariju nekajkrat beremo in se zdi, da je bil tedamijih dob talko rekoč običajen). V Muti (Mauthen) ob Zilji je bil Santonino 4. oktobra na vrtu gostilničarja Lenarta in je tam videl »rdeče rože, ki so zelo lepo dišale in ki se... niso v ničemer razločevale od tistih, ki rasto drugod spomladi«. 6. oktobra je obiskal Santonino grad Golden- stein, kjer je med drugim opazil, da ima »grad 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA znotraj svojega zidovja lep vodnjak, ki nabira vodo v lesenih ceveh«. Ob opisovanju pojedine, ki so jo prirediH na gradu cerkvenim gostom, je patriarhov tajnik pripomnil: »Slaščic (bellaria) nismo dobili, ker — kot pravijo ljudje — v teh hribih ne uspevajo«. Ko se je Santonino 6. oktobra napotil iz Mute I>roti Dravogradu, je posvetil nekaj besed tam- kajšnjim potnim razmeram: <>zka, skalnata pot, ki ima pod seboj prepade, ga je vodila navzdol, vzpenjal pa sc je sredi divjega pogorja. »Mnogo- kje je pot, ki je tako zelo ozka, da komaj še omogoča ježo, podprta z bruni, ki so pritrjena na -sosednih drevesih ... Razumni ljudje hodijo tod .rajši peš«. Dravo ima potopis za enako veliko in istobarv- no reko kot Sočo; »vsebuje najboljše ribe raznih vrst, med katerimi gre prvenstvo po dva funta težkim lipanom in še težjim postrvim, ki imajo kožo zunaj rdeče pisano, njihovo^ meso pa je belo...« — O Dravi pri Dravogradu pravi, da se »po ljudskem pričevanju v nol>enem letnem času ne more prekoračiti«. Tedanjo splošno higieno razodeva stavek, da je, ko »je bril ponoči hud veter, nek duhovnik iz Avstrije (presbiter australis) s svojim povsem umazanim perilom zamašil okno, da ne bi škof utrpel škode«. V Lienzu, kamor je prišel 8. oktobra, je Santo- nino poleg drugega zapisal: »V vsej Dravski dolini je precej vasi, zlasti na sončni, strani. Skorajda nikjer pa ne uspevajo trta, fige ali breskve; po mojem mnenju je tako zaradi ostrega mraza. Toda, kot rečeno, hrušk in jabolk in ore- hov, prav tako dobrih kakor lepih, je vse polno. Ker v teh krajih ne poznajo strešne opeke, so hiše krite s smrekovimi in macesnovimi skodlami; macesnov je domala po vseh hribih zelo veliko«. 15. oktobra je med kosilom v Kočah pri Muti »prišlo 8 fantov, dobrih pevcev, s svojim učite- ljem, ki so po nemško zapeli nekaj pesmi v ško- fovo čast. Za to so dobili piti in so potem zopet odšli. Pred tem so prehodili skoraj vso deželo, in sicer zadelj tega, da bi dobili piščance in da bi bližnji praznik sv. Gala po običaju praznovali«. »Tamkaj imajo dve imeni: .codrienses' in ,sagit- tarii'. ,Codrienses' jim pravijo zato, ker nič ni- majo in ker žive v šolah zastonj ali pa si poma- gajo s prosjačenjem. ,Sagittarii' pa jim rekajo zaradi tega, ker se sem in tja obmetavajo s svo- jimi skodelicami«. V noči od 15. na 16. oktober sO' ukradli škofu konja. 16. oktobra je zvedel Santonino, da je v »Drav- slki in Ziljski dolini kakor tudi, v drugih sosednih okoliših ... v veljavi razvada, da ... vsako leto ob kvatrnih nedeljah kurati med službo božjo javno oproste farane, ki so jim zaupani, večjih ali manjših izobčenj, ne da bi preiidarili zadevne prestopke. Tako so ravnali, ne da bi navedli po- oblastila za to početje«. Kot plačilo za to delo so prejemali »od hiše po enega piščanca«. Na potovanju skozi Ziljsko dolino je potopisec ugotovil, da so »vasi nekoliko višje kakor vznožje hribov, ki spremljajo dolino; v izobilju imajo sena in poljskih pridelkov ... Jelke in macesni rasto drug poleg drugega povsod, tudi še zelo visoko«. 20. oktobra so v Knezi (Grafendorf) sbšali, da je tat škofovega komja v rokah neuburškega ka- stelana. »Vendar pa tatov tukaj skoraj ne kaznu- jejo... Ce kdo zahteva, da doleti tatu kazen, mora prej, če hoče to doseči, iz lastnega žepa plačati za sodnika in za biriče«. 21. oktobra so se mudili vizitatorji v vasi Ratendorf. »Vas je primerno lepa in leži v rav- nini malone sredi doline. Beseda Ratendorf po- m.eni v latinščini villa rationis (kraj obračuna). Kot Tiekateri trdijo, pride to ime od tega, ker so nekoč tukaj prebivalcem dežele izrekali pravico«. — »Ime kraja je torej ponemčena slovenska Rotna vas; na srenjski veci so pod roto (prisego) izrekali obsodbe ... Santoninova opomba ... nam je važen vir, da je še na pragu novega veka živel med preprostim ljudstvom bled spomin na sloven- sko narodno pravo...«". Na vsem potovanju je pisec itinerarija gledal jjosledice turških vpadov in pravi, da je bilo od Turkov nemalo vasi do tal požganih, ne glede na druga pustošenja, ki jih je bilo marsikje videti. Ko je bil Santonino 27. oktobra v S-mohorju, poroča o kaj svojevrstni tamkajšnji navadi. Kot gosta plemiča Jurija Venda je njegova dvajset- letna lepa .soproga Barbara na moževo zahtevo, kljub prvotnemu upiranju potopisca (»ki pa je, ker je bilo tako zaukazano, dal pozneje svoje privoljenje«). Santonina najprej po »vsem telesu do trebuha s svojimi belimi in nežnimi rokami kar se da nežno odrgnOa. Potem mu je umila glavo, ki mu jo je popolnoma očedila. Naposled pa je očistila Santoninu vse ude od trebuha do nog, in sicer tako, da ga je obilno, oblivala z vodo.. . Morebiti bo kdo, ki ne pozna deželnih šeg, štel to... tej ženi v pregreho, njenemu možu pa v neumnost ali lahkomiselnost... Toda kdor običaje dežele pozorno presodi, si bo to razložil zgolj v najvišjo hvalo in krepost. Vsi namreč trde, da na ta način po. stari navadi ravnajo z gosti, in to zaradi tega, da bi se počutili sprejeti s posebno ljubeznijo in častjo. Seveda velja to... samo za družabno enakovredne osebe«. 28. oktobra si je potopisec ob Preseškem jezeru zapomnil, da je »jezero sicer majhno, da pa daje okusne postrvi in ščuke, ki so tako zelo velike, da v vsej Nemčiji ni večjih«. 6. novembra je bil Santoinino povabljen pri vikarju Marijine cerkve na Gori, kjer je videl v udobno urejeni hiši kopalnico z leseno kadjo. Potem ko je končal s pr^^m delom svojega itinerarija, ki sega do U. novembra 1485, ko se je vrnil njegov avtor v Videm, podaja Santonino nekak posnetek tega razdelka svojih zapisov. — »V vseh krajih, kjer smo bili in ki je bila o njih prej beseda, seno našli ženske lepše kot moške. Malone vsi ljudje obeh spolov imajo golše, ^ ki nastanejo po moji sodbi zaradi pitja mrzle ozi- roma sveže vode. Od fare sv. Danijela v Ziljski dolini navzdol do Beljaka žive med Nemci Slova- ni in oboji so dvojezični. Začudenje zbuja, koliko imajo časa za gostije in pitje... Če dobijo na 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO mizo čim več in čim različnejših jedi, se zdi, da jim to tek še poveča. Gledalec mora brez pretira- vanja reči, da imajo ti ljudje vsemogočne želodce. . Povsod imajo obilico gosi, tako da imajo tudi najmanjši kočarji izbrane pernice. Kar požanjejo, zložijo na ostrvi, ki jih -imajo postavljene na sončnih krajih. Obleke imajo skoraj vsi iz grobe- ga sukna; nosijo tudi kučme iz kožuhovine. <. Duhovniki imajo večinoma lepe in milade gospo- dinje ... Prebivalstvo se ob to nič ne spotika, kajti duhovnike povsod častijo, spoštujejo in jih imajo v čislih. Pri škofovih pjosvetitvah cerkva in oltarjev niso nikjer plesali, temveč sO' se v^^'v edinstveni pobožnosti udeležili službe božje. Nikjer ni prišlo do pretepov ali do prepirov.,. Vseskozi^ tudi po gradovih in v ra^mini, skrajno pogrešajo brivce, saj ni nikjer mogoče dobiti dobrega in po večini tudi ne slabega brivca, ki bi imel javno brivnico. Tako si store to ljudje, izmenoma drug drugemu, sami, kot pač vedo in znajo. Kajpak ne gre pri tem brez bolečin, krvi in solza, zakaj drugače tudi biti ne more, ker so povsem neizurjeni v brivskih opravilih. Imajo britve brez ostrine, skrhane in nenabrušene; bile bi hude celo za bivola. Kdor je vse to videl in izkusil, lahko to potrdi,... jaz sem večkrat pre- stajal te muke in imam od tega še danes braz- gotine«. II Leto 1486 je vodilo vizitatorje najprej na Go- renjsko. Na poti iz Tolmina na Kranjsko so 29. avgusta prispeli v vas Grahovo, kjer so bivali »v nizki, od dima očrnjeni hiši, kjer ni bilo nič pripravljenega. Kljub temu smo se lotili svežih orehov, nato kozjega sira in zelo črnega rženega kruha, ki pa nam je zavoljo lakote teknil; nadalje smo jedli v vodi kuhana jajca, nasoljene postrvi, nafK>sled pa pečene piščance. Naš škof pa je použil pečenega pw-lha ...« 50. avgusta so bili v Škofji Loki: »V tem mestu je 250 zidanih in s skodlami kritih hiš ... Na eni strani mesta teče proti severu reka Sorica, ki se ji reče tako zato, ker nima toliko vode kot Sora. V Sorici so dobre ribe, ki veljajo med njimi kot boljše postrvi«. Zadnjega avgusta je prišel Santonino na poti v Kranj »v podolžno vas Bitnje, ki ima svoje ime po cerkvi sv. Vida. V tej vasi je mnogo platna, ker — takoi pripovedujejo — tukaj v zimskem času tako moški kakor tudi ženske predejo. Čez Savo smo dospeli s čolnom, ker je most uničila silna povodenj«. V Kranju so občudovali župno. cerkev, v »ka- teri ni nobenega lesenega bruna, marveč sloni streha nad visokim obokom ...« Kramjsiki župnik -.. »ima 30 podružnic in izdatne dohodke, ki so v letih, kadar je žetev dobra, vredni več kot 300 dukatov; večidel gre za desetino od poljskih pri- delkov, ki jih je v okolici v izobilju, predvsem prosa«. V Tržiču, kjer je bil Santonino 3. septembra, je bilo 'takrat »nelkaj hiš iz desak«. 4. septembra so jezdili vizitatorji na Ljubelj: »Ko smo prišli na njegovo podnožje...« smo ugledali »|K>tok Bistrico, ki prihaja s planin in ki teče v dolino v takšnih padcih, da ne odnaša s seboj le suhih vej in odlomljenih dreves, temveč očitno tudi skale. Več kot petdesetkrat smo bdi prisiljeni —... s konji proti toku — prekoračiti Bistrico. To se ni zgodilo brez velikega napora konj in brez strahu jezdecev. Kajti sila vode je potegnila s seboj mnogo skalovja in konji pogo- stokrat niso mašli trdnih tal. Ko smo na ta način premagali ovire v reki, smo se začeli vzpenjati na nek drugi lirib; tu smo pirišli do vode, ki je padala preko puščobnih strmin in neprehodnega kamenja s tolikim hruščem, truščem in srditostjo, da je popotnika kar zastrašila. Vendar pa smo prišli... po lesenem mostu naprej«. Ko je Santonino ta dan zapustil Kranjsko, je povzel svoja tamkajšnja opazovanja: »Ta pro- vinca se razteza po dolgem 50 milj, medtem ko znaša njena širina 10 milj. Pričenja se na gre- benu Ljubelja in sc končuje pri Ljubljani. Ima lepo in plodovito ravnino, ki pa ni enotna, ker se iz nje povsod dvigajo griči. Le-ti so koristni kot pašniki in travniki ter za pridobivanje lesa. Tod je v izobilju hrušk in jabolk raznih vrst; manj je orehov. Najdejo se tudi breskve, ki so pomemb- ne, kar izadeva barvo in okus, ki jih pa ni w ve- likem številu. Nekaj je tudi vinogradov, ki da- jejo trpko vino. Domala povsod govorijo sloven- ski jezik. Ljudje obojega spola so zvečine lepi in svetlolasi«. Naslednje dni je prebil Santonino s škofom v Beljaku, ki o njem, poleg drugega, poroča, da »ima na pretek mesa..., najboljših rib in rakov, ki so prav tako veliki kakor okusni. Kraj ima v izobilju žita in drugih poljskih pridelkov; iz pšenice delajo zelo lahek kruh.« 12. septembra so poročali v Podkloštru Santo- nina o potresu bližnjih hribov v letu 1348, ko je bilo zasutih 7 farnih cerkva in 17 vasi, ki so spadale pod podkloštrski samostan. Nedaleč od samostana »sta bila dva vinograda, na sončnem kraju in ograjena s kamenitim zidom...; opat je — kot mi je povedal — nabral tukaj v pre- teklem letu tolikanj grozdja, da je naprešal blizu 4000 litrov'^ kislega vina. Se preden to grozdje prav dozori, ga zajame zimski mraz. V nave- denem samostanu sem tistikrat zaradi bolh in stenic prebil noč brez spanja«. 18. septembra je obiskal patriarhov kancler grad Rožek, kjer »je moral, potem ko je bil pozvan od graščaka, njegovo soprogo po pred- hodnem pozdravu po deželnem običaju objeti,... izmenjati z njo nekaj lepih besed in nato z njo skupaj piti«. Kakšno je znalo biti onodobno cerkveno živ- ljenje, izpoveduje Santoninova opomba o obedu vizitatorjev pri sv. Martinu 19. septembra; »Prvo (belo) vino je bilo kislo, drugo (rdeče) pa je imelo okus po jesihu in plesni. Obe vini sta nam bili nezaželeni, kajti močnega in slabega pri- okusa tudi z vodo ni bilo mogoče odstraniti ali omiliti Pri tem je bilo koristno zgolj to, da smo... vstali od mize bolj trezni kot po navadi«. Tega in naslednjega dne je bil Santonino še na gradu Bekštajnu, ki je pripadal cesarju. Tam je zvedeL da sta živela na tem gradu »cesar- 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA jeva otroka« Maksimiljan in Kunigunda, ki sta tedaj doraščala. K temu pripominja J. Mal, da kaže ta stavek, kje se je Maksimiljan, kot sam pripoveduje, naučil slovenščine. Zakaj njegov oče Friderik III. ga je, ustrezno določbam zlate bule iz leta 1356, po kateri se je moral cesarski pre- stolonaslednik v tujini priučiti slovanščini, po- slal v ta namen na Koroško". Migljaj o takratni higieni (tudi vrhnjih plasti) nudi Santoninovo sporočilo, da 26. septembra v Štebnju pri Bekštajnu »zaradi ozke postelje«, kjer je spal skupaj s koroškim arhidiakonom, in »neštevilnih bolh« vso noč ni mogel zatisniti oči. 29. septembra je bil potopisec v Trbižu, v vasi »70 hiš... ; v bližnjih gorah so žile železa in vitriola, ki dajejo velik donos. Skoraj vsi Trbi- žani se ukvarjajo s trgovino ali pa delajo v rud- nikih, ker nimajo njiv, ki bi bile prikladne za poljedelstvo. Spričo tega pogrešajo malone vse poljedelske pridelke«. 1. oktobra 1486 se je končala druga vizitacija. III Na tretjo vizitacijo se je napotil Santonino 7. maja 1487. Čez 4 dni je dopotoval v Konjice, kjer je bil župnik savinjski arhidiakon Valentin. Pri obe- du so opazili gostje zlasti piškurje, ki jih niso prej »nikjer drugje« videli. Te ribe »so tako dolge kot mlajše jegulje,... kuhane pa so pod kožo rdečkaste barve. Kot jed so prijetne in zdrave«. O konjiški župniji beremo v itinerariju, da »je kaj bogata njiv in lastnih vinogradov, ki so zelo donosni«. Ko jc bil Santonino 13. maja v Čadramu, je dognal, da »je v reki Čadram ... mogoče loviti najboljše postrvi«. 15. maja so se iz študentskega samostana vizi- tatorji odpravili na pot v spremstvu več duhov- nikov, ker »tod zaradi razbojnikov ni bilo varno; v tem okolišu je bilo mnogo razbojnikov zaradi vojne med cesarjem in ogrskim kraljem«. Na majšperškem gradu je Santonino istega dne dognal, da je dolina pod gradom »lepa, cvetoča« in »enako iplodna sadja kakor drugih poljskih pridelkov.« »Se istega dne zvečer so prispeli vizitatorji na Ptujsko goro, kjer so nastali potopisni podatki o Ptujskem polju: »Ptujsko polje je zelo ravno in je po obsegu podobno Furlanskemu; je nena- vadno rodovitno, sadeži in setve uspevajo; samo močvirje ovira ponekod kmečko delo. Pred dvaj- setimi leti je bilo Ptujsko polje na gosto pose- ljeno z velikimi vasmi, danes pa je zaradi so- vražnih vpadov skorajda povsod neobljudeno. Tamkaj so vsevprek kipi in marmornati kamni, ki so izredno veliki... Drava ima mnogo vode ... V Ptuju imajo... še danes obilo kruha, vina in mesa... Po Ptujskem oziroma Dravskem polju in po soseščini se dnevno klatijo razne razboj- niške tolpe, ki zalezujejo popotnike ter jim od- vzemajo obleke in denar. Nikogar pa ne ubi- jejo ... Mislim, da počenjajo to zaradi tega, da bi mogli le-te, ki so ostali pri življenju, o priliki vnovič oropati To razbojništvo. se pojavlja tudi v številnih drugih krajih v Savinjskem arhidia- konatu. Vendar ne gre tu, kot navadno pravijo, le za Ogre, temveč za domačine. .. Pri tem je še gnusneje in še bolj vredno graje to, da sode- lujejo pri teh tolovajstvih baje marsikateri hlap- ci kastelanov, ki oddajajo od naropanega svo- jim gospodom določen delež«. Pogled v življenje ljudstva in njegovo^ raz- merje do duhovščine odpira zapis, da so 17. maja pri pojedini v nedoločljivem Najsostiricu vizi- tatorji na moč »pazili, da ne bi dobrote z nji- hove mize preostale okoli stoječemu, lačnemu podeželskemu ljudstvu«. Tistikrat je Santonino ugotovil, da je govorila majšperška graščakinja »nemščino prav tako do- bro kakor slovenščino«. 18. maja je bil avtor itinerarija v Rogatcu, ki »ima krožni tloris«, v njegovi okolici pa »spričo ropanja in nasilstev« ni bilo varno. Ob odhodu iz Rogatca 23. maja se je Santo- nino pritoževal »nad zelo blatnimi potmi«. Tedanje neugodne higienske razmere potopis ponovno izpoveduje iz Hoč, kjer nekateri vizi- tatorji vso noč niso mogli spati, ker so imeli to- likanj opraviti z bolhami in s stenicami. Pred koncem te vizitacije, 8. junija, je strnil Santonino svoje znanje o Sauniji: »Ta provinca se razprostira v dolžino kakor tudi v širino do 60 milj in še več; ima mnogo dolin, gričev in hribov, toda nobenih divjih, daljnih gozdov, pač pa zelo dosti majhnih logov, kjer so le redkokje skale. Tukaj je polno sočnih pašnikov; zatega- delj je tudi mnogo domačih živali Žito, sadje in vino bogato uspevajo, a samo, če ni neurja, kar pa se mnogokrat dogaja. Vinogradi so po- gostni ter so na kopah in prisojnih pobočjih. Trto po rimskem načinu privezujejo na kolje in jo tako varujejo... Domačini v provinci, moški im ženske, so nakaženi in žive bolj ne- snažno kot Ziljani, nimajo pa golš. Skoraj vsi se priznavajo k slovanščini, obvladajo pa tudi nemški jezik. Povsod je toliko gosi in rac, kot jih nisem še nikjer videl... Ljudje žive v bla- gostanju in jedo za čuda veliko mesa«. OPOMBE 1. Pričujoča periodizacija je posneta po univerzitelnih predavanjili iprof. dr. B. Grafenauerja v letnem semestru 1948. — 2. Periodizacija slovenske zgodovine v dobi fev- dalizma po univerzitetnih predavanjih prof. dr. B. Gra- fenauerja v letnem semestru 1948 in v zimskem semestru 1948/49. — 5. J. Turk, Santoninov Itinerarium. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo XXIV, 1943, str. 93 (po G. Vale, Itinerario di Paolo Santonino in Carinfia, Stiria e Carniola negli anni 1485—1487. Studi e testi CHI, 1945, str. 1—119 oz. 303). — R. Egger, Die Reisetagebiicher des Paok) Santonino. Klagenfurt 1947, str. 7. — 4. J. Turk, nav. delo, str. 96. — R. Egger, nav. delo, str. 5 d. — 5. J. Turk, nav. delo, str. 96. — 6. G. Mercati, Una visita a Cilli del 1487. Scritti in onore di Bartolomeo Nogara. 1937, str. 263 si (citat po R. Egger, nav. delo, str. 9). — ?. Gl. op. 3. — 8. J. Turk, nav. delo, str. 95—102. — 9. R. Egger, nav. delo, str. 1—190. — 10. J. MaL Z oglej- skim vizitatorjem ipo Sloveniji (1485—1487). Slovenski po- ročevalec 26./27. IV. 1950, 3. do 6. V. 1950, 8. do 12. V. 1950. — U. J. Mal, nav. delo. Slovenski poročevalec 3. V. 1950. — 12. >quinquaginta congia«. R. Egger, nav. delo, str. 190: congium = 79,3 1. — 17. J. Mal, nav. delo, Slovenski po- ročevalec 8. V. 1950. 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO FUŽINE BAKRA V ILIRSKI BISTRICI IN TRZIŠKI KOŠAR JI DR. VLADO VALENCIC L. 1780 je Matej Vilhar (Willclier, Wucher), zakupnik kameratnega gospostva Postojna, ku- pil v Ilirski Bistrici vodno žago od nekega Samse, ki je bil podložnik postojnskega gospo- stva, in je prosil deželno glavarstvo, da mu dovoli iz žage napraviti fužine za baker. Dne 4. avgusta 1780 mu je deželno glavarstvo izdalo zaprošeno dovoljenje, potem ko je finančna uprava (Banco Gefällen Administration) izja- vila, da postojnsko gospostvo, ki je bilo kame- ra'lno in je spadalo v področje omenjene uprave, nima nikakih pomislekov zoper postavitev fužin. Ko je višje rudarsko sodišče v naslednjem letu pregledovalo železarske obrate v Tržiču, so se tamkajšnji kosarski mojstri pritožili, češ da na- meravata lastnika fužin bakra v Ilirski Bistrici, Matej Vilhar in Janez Beniger (Wenniger), v svojem obratu izdelovati tudi kose in motike. Do tedaj je veljalo, da so se glede postavitve novih železarskih obratov v deželi zaslišali ko- sarski mojstri in vsi drugi železarji. V tem pri- meru pa se to ni zgodilo. Ker prodaja takih železarskih izdelkov zaostaja, jim je veliko na tem, da se ne postavijo novi obrati za izdelo- vanje kos in motik, in prosijo, da se obrat v Bistrici ustavi, to pa tem bolj, ker dvomijo, da ima dovolljenje dvorne komore. Rudarsko sodišče je o tem obvestilo deželno glavarstvo ter je pripomnilo, da v njegovem arhivu ni do- voljenja ne za fužine bakra ne za izdelovanje kos in motik ter tudi višji rudarski sodnik nič ne ve o tem. Po najvišji resoluciji od 26. maja 1780 ter po Karlovem in po Ferdinandovem ru- darskem redu pa je za postavitev novih fužin in podoibnih obratov potreben vladarjev pri- stanek in njegovo posebno pismeno dovoljenje. Zato naj deželno glavarstvo preišče, kaj je na stvari, nato pa kršitelje kaznuje na telesu in premoženju po čl. 6 Ferdinandovega rudarskega reda, da se zagotovi red in upoštevanje ome- njenih resolucij. Deželno glavarstvo je po pre- jemu te vloge naročilo okrožnemu glavarstvu v Postojni, naj za sedaj takoj ustavi morebitni obrat za izdelovanje kos in motik, zasliš-i oba lastnika fužin in mu o rezultatih poroča. V svo- jem odgovoru je postojnsko okroižno glavarstvo sporočilo, da Vilhar zanika namen, da bi izde- loval kose in motike in označuje to kot prazno govorico. Priznal pa je, da je postavil fužine bakra, za kar ima dovoljenje. Omenil je tudi, da je sam lastnik fužin, kajti Janez Beniger ni k stroškom nič prispeval. Deželno glavarstvo je svoje ugotovitve spo-- ročilo višjemu rudarskemu sodišču. Toda za- deva s tem še ni bula končana. Oglasila se je dvorna komora, ki jo je najbrž rudarsko sodi- šče o vsem obvestilo, in je zahtevala pwjasnila, kako je moglo biti izdano dovoljenje za fužine bakra, kljub temu, da ni bilo zaslišano višje rudarsko sodišče. Deželno glavarstvo je 15. mar- ca 1782 odgovorilo, da je bilo dovoljenje izdano na podlagi dvornega dekreta z dne 14. oktobra 1768 in patenta, izdanega v Ljubljani 11. novem- bra istega leta glede postavitve fužin bakra. Ker ni bilo zadostnih razlogov zoper Vilharjevo prošnjo, mu je bilo dovoljenje izdano brez za- slišanja rudarskega sodišča, ki se je zdelo od- več in bi tudi rešitev po nepotrebnem zavleklo. Deželno glavarstvo je zaključilo svoje poročilo s pripombo, da se ne zaveda, da bi zagrešilo pri tem kakšno napako. Dvorna komora se je s tem pojasnilom zadovoljila; odgovorila je, da ima Vilharjevo dovoljenje za izvršeno stvar in pri tem naj ostane, v bodočih primerih pa je treba, kjer gre za postavitev novih fužin in že- lezarskih obratov, vedno zaslišati višje rudar- sko sodišče. Ce pa se pojavijo pomisleki glede porabe lesa in premoga, je treba zadevo pred- ložiti dvorni komori. Po prejemu te rešitve je deiželno glavarstvo na kratko obvestilo višje rudarsko sodišče, da je dvorna komora potrdila Mateju Vilharju izdano dovoljenje. VIR i DAS Kamera in reiprezentanca, Manlanist. Lit, K Num. 1, ! šolnin. 1, Kupferhammer in dem Dorf Feistritz in der ; Pfarre Dornegg. UPRAVA 128 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA PREŠERNOVA GOSTILNA PRI »ČRNEM ORLU« DUŠAN LUDVIK V prešernoslovju se stalno napačno navaja lega znamenite gostilne »Pri črnem orlu«, ki se istoveti z gostilno »Pod gabrom«, kar je seveda nemogoče. Pri »Črnem orlu« v Ljubljani se je shajala (najbrž v 1. 1831—1840) »Komisija za uničevanje vina«. Njeni člani, kakor dosledni svobodomislec France Prešeren, humani Matija Cop, nasprotnik absolutizma Andrej Smole, Jakob Zupan, ki je »zbudil sum, da se deloma strinja z nazori ino- zemskih deniagoških pisateljev« ter bil zato po- licijsko opazovan, Toman, Crobath in drugi, pri- čajo s svojimi nazori in z javnim delovanjem, da je bila »Komisija« pač tajna družba, kakršne so cvele v vsakem večjem mestu takratne Av- strije. Na javnih mestih so se shajali, da so laže prikrili pravi namen shodov, zlasti pa zato, ker so bile določene stroge kazni za tistega, ki bi dal hišo ali stanovanje na razpolago sestankom tajnih družb (glej: Prešeren in tajna družba v Ljubljani, Ljud. pravica 3. XII. 1950). Sočasni podatki o »Črnem orlu« so zelo skopi, čeravno je gostilna izpričana že 1. 1715. Starejši viri ne beležijo hišne številke, temveč navajajo samo podatek »pred Špitalskimi vrati«. Tudi Vr- hovnik ni mogel določiti njene lege in si je šele dodatno vpisal v svoj izvod Gostilne v stari Ljubljani, da je bil »Črni orel« v Gradišču na Luži št. 55, kar naj bi ustrezalo prostoru na da- našnjem Borštnikovem trgu 1. Ta podatek je prevzel tudi Kidrič (Prešeren II., 97 in Prešernov album) ter je omenjeno gostilno istovetil z go- stilno »Pod gabrom«, katere lastnica je bila Ma- rija Gaber. »Črni orel« je bil do 1. 1805 res v Gradišču na št. 55. Takratni lastnik je bil Jakob Praznik (Prassnig) in sicer v 1. 1784—1815. Medtem so izvršili preštevilčenje hiš, tako da je dobila go- stilna v 1. 1805 novo številko. V Prešernovih časih, ko je bil v 1. 1815—1840 njen lastnik Janez Praznik (ne Marija Gaber!), je bil »Črni orel« v Gornjem Gradišču na št. 24 in je imel oznako »Gastgeb« (gostilna, kjer oddajajo tudi sobe). Prazniki so imeli posest »Črnega orla« do 1.1850. Po 1. 1876, ko so v Ljubljani izvršili novo pre- številčenje, pa je hiša dobila številko 7, ki je še danes v veljavi (Šumijeva hiša nasproti Dra- me — podatke mi jc posredoval pokojni višji arhivar V. Fabjančič — prim, tudi Mestni arhiv: seznami hišnih posestnikov in »francoski fasci- kek 23,10 ter Kronika slov. mest, V. 1937,137). Te jKxlatke potrjuje Machov dnevnik. Ko je češki pesnik K. Hynek Mächa obiskal na svoji poti Praga—Benetke—Praga v dneh 29. in 30. av- gusta 1834 Ljubljano, sta z drugom Štrobachom dobila sobo. pri »Črnem orlu št. 5«. Po zname- niti večerji in jiobratenju je alkohol tako močno deloval, da so Prešeren, Crobath in Toman mo- rali peljati oba Čeha v njuno sobo, kjer sta Pre- šeren in Toman »postavila postelji skupaj«, vsi pa so gnali velikanski hrup in bi prišlo kmalu do pretepa. Naslednji dan je Mächa ugotovil, da se je »gostilničar tresel vse do jutra«. — Soba z dvema posteljema potrjuje, da so res oddajali sobe, gostdničar je bil pač Janez Praznik, šte- vilka 5 (namesto 55) pa je napaka, ki je nastala tako, da si je Macha slabo zapomnil staro hišno številko (izpred 1. 1805), ki je bila najbrž vkle- sana na podbojih in jo je zapisal šele kasneje na odmoru med potjo, ko je ni mogel več prckon- trolirati. (Takih napak sem zasledil v njegovem dnevniku še več). Zgornji podatki pričajo, da nista mogli biti go- stilni »Pri črnem orlu« in »Pod Gabrom« na istem mestu, kar potrjuje tudi neka sočasna ob- java: »V predmestju Gradišče se proda na kon- skr. št. 55 tako imenovana Gabroua od voznikov močno obiskovana gostilna s hlevom za 36 konj in z velikim vrtom... točnejši podatki se dobe pri hišni lastnici Mariji Gaber...« (Amtsblatt 9. IV. 1835, str. 232). Medtem ko je dobda prvot- Jia števdka 55 (Praznik) po preštevilčenju šte- vdko 24, je dobila Gabrova gostilna v 1. 1805 novo številko, 55, ki ustreza številki 2 na današ- njem Borštnikovem trgu (bivša Derendova go- stilna — jwdatki V. Fabjančiča). Na Borštniko- vem trgu 1 pa so stali hlevi, kar starejši prebi- valci tega dela Ljubljane še prav dobro vedo. S tem je dokončno in dokumentarno ugotov- ljena prava lega dveh starih ljubljanskih gostiln, izmed katerih je znameniti »Črni orel« povezan z življenjem dveh literarnih velikanov. Prešerna in Mache, kulturnozgodovinsko pa znan kot sha- jališče ljubljanske tajne družbe. V Prešernovem albumu naj bi bila zato na- mesto slike Mihelčičeve hiše na Borštnikovem trgu 1 (ki nima s Prešernom prav nobene zveze) objavljena slika hiše Gradišče 7, opombe k njej pa bi morale biti ustrezno popravljene in do- polnjene. 129 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DOKAZ O STAROSTI SENTJERNEJSKIH KONJSKIH DIRK DR. VLADIMIR MURKO K pripombi Slovenskega poročevalca, da je slovenski šport star šele 40 let, je treba ugotoviti, da ta pripomba ne more veljati za konjski šport, s katerim so se ukvarjali slovenski kmetje že precej delj, kar velja zlasti o konjskih dirkah na Cvenu in v Šentjerneju. O starosti šentjernejskih konjskih dirk nas poučuje Josef Kessel v Denkschrift, izdani za stoletnico rojstva slavnega izumitelja ladijskega vijaka 1. 1893 na Dunaju. Na strani 134 in 153 namreč vsebuje Resslov predlog, kako preprečiti splašenje konj, in o sredstvih, kako preprečiti njih pobeg. Kessel kot distriktni gozdar v Ple- terjah je bil po lastni izjavi za svojega slnžbo- vanja več v sedlu kot na trdnih tleh in navdu- šen jahač odličnega konja, ki pa je vsakokrat, ko je Kessel zavil na neko ravno in vodoravno cesto pri Šentjerneju, ki jo imenuje Kessel v svo- jem predlogu >die Kennstrasse« (dirkalno cesto), ušel in iK)vzročal svojemu gospodarju hude skrbi. Uredniku spominske knjige ni bilo jasno, zakaj je Kessel cesto tako imenoval in zato pri- I>ominja, da je pač Kessel to cesto tako imenoval. Iznajdljivi Kessel je kmalu ugotovil, da je tako jahanje zanj nevarno. Ker je nekoč študi- ral tudi veterinarstvo, je vedel, da konji dihajo le skozi nos. Sestavil je tako napravo na uzdi, da je mogel s potegom svilene vrvice zamašiti konju z vato obe nosnici, nakar se je takoj umi- ril, ker mu je postalo dihanje pretežko. V pred- logu je seveda natančnejši opis tega izuma, ki bi se dal po Kesslovih besedah še izpopolniti. Vendar mu je tudi v tej obliki služil ves čas njegovega službovanja v Plcterjah, ne da bi ga bila doletela najmanjša nezgoda. Ker je Kessel služboval v Pleterjah od 16. mar- ca 181? do konca leta 1820, izum pa je izdelal na začetku svojega službovanja, izhaja iz tega, da so šentjernejske konjske dirke prirejali že vsaj 1. 1817, verjetno pa že prej, če je že tedaj ob- stajala posebna »dirkalna cesta«. 130 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA RAZVOJ ELEKTROGOSPODARSTVA V LRS ING. FRANC STRAJNAR Razvoj elektrogospodarstva se je začel z izu- mom električne žarnice. Prvič v Evropi je bila razstavljena električna žarnica v Parizu 1. 1881. Bila je to žarnica z ogljeno nitko po Edisono- vem izumu. To leto se lahko smatra kot rojstno leto elektrogospodarstva, ki se je iz skromnih začetkov razvilo v eno najmočnejših panog go- spodarstva. Po vseh mestih Evrope so se pričele graditi majhne lokalne centrale, bodisi za razsvetljavo posameznih objektov in tovarn, bodisi že za raz- svetljavo mest. Sprva so uporabljali le istosmerni tok nape- tosti 65, nato 110, pozneje pa 220 V. Razumljivo je, da s tako majhno napetostjo elektrarne niso mogle zajeti večjega področja. Nastajale so lo- kalne centrale. Tudi v Ameriki si je elektrogospodarstvo uti- ralo pot z lokalnimi centralami. Edisonova druž- ba je že 1. 1884 dobavila svojim 870 odjemalcem v New Yorku tok za 13.000 žarnic. Že razmeroma zgodaj se je pričela borba med istosmernim in izmeničnim tokom. Kot že re- čeno, se je sprva uporabljal le istosmerni tok, največkrat v kombinaciji z akumulatorsko ba- terijo. Z akumulatorji je bila dana možnost aku- j mulacije električne energije. Sprva je bila edino žarnica glavni ko'iisument električne energije in je bil zaradi tega konsum omejen le na kratek večerni oziroma jutranji čas. Y tem času so obra- tovale električne centrale, v ostalem času, ko je bil konsum neznaten, pa je obratovala akumu- latorska baterija. Izmenična napetost pa ima to prednost, da se da transportirati na višjo napetost in ob- ratno. Z višjo napetostjo pa se da električna energija prenašati na večje razdalje. L. 1884 je bil na razstavi v Turinu prvi prenos energije na razdaljo 40 km z impetostjo 2000 V. Firma Ganz je 1. 1886 zgradila električno centralo za izme- nično napetost in je razširila električno omrežje na razdaljo 5 km. Ravno ta prednost transfor- macije je prinesla zmago izmeničnemu toku. Nova vzpodbuda v razvoju elektrogospodar- stva se je pričela z razstavo v Frankfurtu 1. 1891. Tu je bil prvikrat v praksi predvajan trofazni izmenični sistem aH — kot ga je imenoval zna- meniti elektrotehnik Dolivo-Dobrowolski — tudi vrtilni sistem. Izumitelj tega sistema je naš ro- jak Nikola Tesla. Po tej razstavi so prvikrat z vrtilno napetostjo 25.000 V prenašali energijo iz hidrocentrale v Lauffenu v 175 km oddaljeni Frankfurt. Ljubljana, Hajdriliova ulica 2/III Telefon 23-971 Projektiranje elektroenergetskih naprav Hidroelektrarne Kalorične elektrarne Daljnovodi Transformatorske postaje Posvetovanje in nadzor KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S tem se je pričela druga faza elektrogospo- darstva, prckodeželska preskrba mest z električ- no energijo. Elektrarne so se postavljale na ener- getskem viru bodisi ob vodah ali pa ob premo- gokopih. Iz mest je pričel konsum električne energije prodirati tudi na deželo. Kot konsument elek- trične energije prihajajo jK>časi v poštev že elek- tromotorji in likalniki. Doba teh prekodeželskili central sega nekako do prve svetovne vojne. V 1. 1912 jc bil v Ev- ropi prvič vzpostavljen prenos električne ener- gije s 100.000 V, medtem ko je bila v Ameriki uporabljena ta napetost že prej. V praksi so bile izkušnje s to napetostjo dobre, podana je bila možnost prenosa velikih električnih energij na velike razdalje. S tem se je pričela tretja faza elektrogospodarstva, ki je vodila k električne- mu velegospodarstvu. Pričela se je gradnja velikih vodnih in kalo- ričnih central za oskrbo velemest in velikih teri- torijev z električno energijo. Prva svetovna voj- na je sicer nekoliko zavrla razvoj, toda po vojni se je ta faza intenzivneje razvijala. Elektrarne so se med sabo povezovale z električnimi dalj- novodi zaradi rezerve v primeru izpada kake centrale in pa tudi za racionalnejšo izrabo ener- getskih virov. Elektrarne so delale v tako ime- novanem povezanem sistemu. Z vpeljavo napetosti 220.000 in 380.000 V pa se je ta povezani pogon elektrarn razširil na območje velikih teritorijev ali cele države; v naj- novejšem času pa se ta povezanost razširja na več držav. Nastaja doba meddržavne povezano- sti elektrarn O'ziroma energetskih virov. Elektri- ka, ta nevidna sila, ki je toliko prispevala h kul- turi in civilizaciji človeštva, približuje in pove- zuje narode med seboj z električnimi daljnovodi. Kako je naša ožja domovina preživljala te razvojne faze' elektrogospodarstva? Prva elektrarna, ki je prodajala električno energijo, je bila 1. 1894 v Škofji Loki. Tudi pri nas so se sprva gradile le majhne centrale za oskrbo posameznih objektov. V Ljubljani so že na seji mestnega sveta 19. nov. 1890 razpravljali o gradnji električne centrale v mestu. Z gradnjo elektrarne so pričeli 1. 1897 in 1. 1898 je šla v pogon. L. 1914 je v Sloveniji brez Primorske obrato- valo 17 lokalnih central z instalirano močjo 2500 kW. Bivši kranjski deželni odbor je že 1. 1909 raz- pravljal o sistematični elektrifikaciji Kranjske. Projektirane so bile elektrarne na Savi, do reali- zacije pa je prišla le gradnja centrale na Završ- nici z močjo 2000 kW. Z izgradnjo te elektrarne so pričeli 1. 1913, v pogon pa je šla 1. 1915. S tem se je pri nas pričela druga faza elektrogospodar- stva s prekodeželskimi centralami. Ustanovljene so bile Kranjske deželne elektrarne. Svetovna vojna je prekinila nadaljnji razvoj. Na Štajerskem so se 1. 1912 pričela uvodna dela za veliko hidrocentralo na Dravi pri Fali. Zaradi vojne so se tudi tu dela zavlekla in je šla elek- trarna v obrat šele 1. 1918. Namenjena je bila za oskrbo gornještajerske industrije. Po končani vojni je elektrarna pripadla Jugoslaviji in je bila s tem vključena v gospodarstvo Slovenije. Grajena je bila s tujim kapitalom. Moč te elek- trarne znaša 34.500 kW. Po prvi svetovni vojni je elektrifikacijska ak- cija ponovno zaživela. Postavljenih jc bilo vell- ico število majhnih lokalnih in industrijskih cen- tral. Od večjih central je bila zgrajena termo- elektrarna v Velenju. Z njeno gradnjo^ so pri- čeli 1. 1927, a v pogon je šla z dvema agrega- toma po 1000 kW 1. 1929. L. 1933 je bil postav- ljen še tretji agregat z močjo 5250 k\V tako, da ima ta elektrarna v končni izgradnji moč 7250 kW. Vzporedno z javnimi elektrarnami so se raz- vijale tudi industrijske elektrarne, od katerih so pomembnejše termoelektrarna v Trbovljah, termo- in hidroelektrarne železarne na Jesenicah, elektrarne papirnice v Vevčah in druge. V 1. 1938 je bilo v tedanji Sloveniji 835 elek- trarn deloma javnih, deloma pa privatnih s skupno instalirano močjo 100.000 kW. V Sloveniji sta se za javno oskrbo z električno energijo formirala dva sistema: sistem Kranjske deželne elektrarne in elektrarne na Fall. Kranjske deželne elektrarne KDE so bile usta- novljene od bivšega kranjskega deželnega od- bora. Najprej so elektrificirale samo kraje v bli- žini elektrarne na Završnici. Pozneje, po prvi svetovni vojni, pa so razširile svoje delovanje s prevzemom elektrarn v Bohinju, Zagradcu, Žireh in Kočevju na ves teritorij bivše Kranjske. Naj- večje važnosti pa je bila ipogodba z državnim rudnikom v Velenju, po kateri so elektrarne dobivale vso energijo termoelektrarne v Velenju v distribucijo. S to elektrarno so KDE razpo- lagale z močjo 10.500 kW. Svoje delovanje so razširile tudi na Štajersko, torej na vso tedanjo banovino. Z izgradnjo velike transformatorske in razdelilne postaje v Črnučah ter z izgradnjo daljnovoda 60.000 V Velenje — Črnuče se je pri- čela formirati pri nas tretja faza elektrogospo- darstva v povezanem sistemu. V vozlišču v Čr- nučah so bile povezane vse elektrarne KDE z elektrarno v Velenju. Iz tega vozlišča se je s transformacijo 60.000/20.000 V oskrbovala bivša Kranjska, s transformacijo 60.000/6000 V pa Ljubljana z električno energijo. Iz elektrarne Fala so se elektrificirali kraji na Štajerskem, predvsem večji, kot Maribor, Ptuj, Ormož, Ljutomer, Murska Sobota, Laško itd. Po daljnovodu 80.000 V Fala — Laško in s trans- formatorsko postajo v Laškem je bila elektrarna Fala s transformacijo 80.000/35.000 V povezana z rudniško centralo v Trbovljah. To je bil drugi sistem povezanega elektrogosjiodarstva Slovenije. Najpomembnejši korak k povezanemu elek- trogospodarstvu pa je bila izgradnja daljnovoda Trbovlje — Podlog 60.000 V. S tem daljnovodom sta bila oba sistema praktično povezana v po- staji v Podlogu. S tem se je pričel razvoj pove- zanega elektrogospodarstva Slovenije. Druga svetovna vojna je prekinila nadaljnji razvoj. 132 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V dolu Slovenije, okupiranem po Italijanih, se ni praktično nič zgradilo. V delu Slovenije, okupiranem po Nemcih, pa je bila zgrajena elektrarna na Dravi pri Dra- vogradu, pričela so se dela na elektrarni Mari- borski otok, doigrajena je bila že v Jugoslaviji začeta termoelektrarna v Senovem in razširjena elektrarna v Trbovljah. Elektrarna v Dravogra- du je bila zbombardirana in je bila po vojni 1. 1946 zopet restavrirana. S priključitvijo Primorske k Jugoslaviji smo poleg manjših central dobili še večji centrali na reki Soči, Doblar in Piave. Po osvoboditvi se je pričelo sistematično delo na organizaciji ix>vezanega elektrogospodarstva. Ustanovljene so bile Državne elektrarne Slove- nije DES. Združile so vse javne in rudniške elek- trarne v eno celoto. Izoblikovali so se energetski bazeni, dravski, savski in soški ter kalorični Tr- bovlje — Rajhenburg in Velenje. Vsi ti bazeni so med seboj povezani z daljno- vodi 110.000 V in tvorijo skupaj povezano elek- trogospodarstvo Slovenije. Dravski bazen je naš največji in tudi najboljši elektroenergetski vir. V tem bazenu so naslednje elektrarne: Z instalacijo 3. agregata v Dravogradu, Vu- zenici i,n na Mariborskem otoku se bo instalirana moč navedenih elektrarn povečala za 43.500 kW na 165.000 kW. V gradnji je hidroelektrarna pri Vuhredu na Dravi z močjo 60.000 kW. Projektirana je še na- daljnja elektrarna pri Ožbaltu z močjo 60.000 kW. S to elektrarno bo veriga Dravskih elektrarn od Dravograda do Maribora zaključena. Insta- lirana moč teh elektrarn bo znašala 285.000 kW. Od Maribora dalje je še nadaljnja veriga elek- trarn s približno enako močjo. V ta bazen spada tudi pohorski energetski sistem. Projektirani sta tu dve akumulacijski centrali na Lobnici in Lehnu, prva z močjo 80.000 kW in druga z močjo 50.000 kW. Ker je Drava izrazito alpska reka z zimskim minimumom, bosta ti dve elektrarni krili zimski primanjkljaj. Savski bazen je razmeroma slabo izko- riščen. Po vojni sta bdi zgrajeni v tem bazenu elektrarni Moste in Medvode. Instalirana moč elektrarne v Mostah znaša pri dveh sedanjih agregatih 12.000 kW, Medvode z enim agregatom 8.500 kW. Skupno je sedaj in- staliranih 20.500 kW. V elektrarno Moste bo še letos montiran tretji agregat in v Medvode dru- gi agregat, tako da bo znašala instalirana moč v Mostah 18.000 kW, v Medvodah pa 17.000 kW. V Mostah je projektiran še četrti agregat z . močjo 7000 kW in sicer v kombinaciji z obstoje- čim bazenom na Završnici. Ukinila bi se stara centrala na Završnici, završniški vodni bazen pa bi se uporabil za četrti agregat v elektrarni Moste. Vodo bi dobival deloma iz Završnice, večji del pa s prečrpavanjem iz Save. Z nočno odvečno energijo bi se voda črpala iz savskega bazena v završniški bazen, čez dan pa bi se ta voda izrabljala za kritje dnevnih konic. Soški bazen ima 2 elektrarni, in sicer: Glavne kalorične elektrarne so naslednje: V gradnji je velika termocentrala v Šoštanju, \ ki bo imela v končni izgradnji 120.000 kW, v I. etapi pa 60.000 kW. ' Poleg teh velikih central pa so še manjše hi- ] dro- in termocentrale s skupno instalirano močjo ; 16.500 kW. Javne elektrarne imajo sedaj moč: ¦ To so javne elektrarne, poleg teh pa so še industrijske elektrarne z moejo okob 43.000 kW. Skupaj imamo v Sloveniji V 1. 1952 je znašala produkcija 133 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Produkcija industrijskih central pa je znašala j 128,575.000 kWh. Skupna produkcija javnih in industrijskih cen- tral v Sloveniji je znašala v 1. 1952 1.046,190.000 1 kWh. i Konsum električne energije v Sloveniji je zna-j šal v 1. 1952 (javni in indu.slrijski) ter z izgu- bami in lastno rabo elektrarn 745,420.000kWh ali na prebivalca okoli 515 kWh/leto. Elektroenergetski sistem Slovenije je povezan s 110.000 V daljnovodi z elektroenergetskim si- stemom Hrvatske. Že se vidijo konture vsedr- žavne povezave elektrarn in prihajamo v četrto fazo vsedržavnega in meddržavnega elektrogo- spodarstva. V projektu je vsedržavna tako ime- novana jadranska magistrala, daljnovod z na- petostjo 200.000 oziroma kasneje 380.000 V, ki bi povezal alpski rečni sistem s kraškim rečnim sistemom. V alpskem sistemu nastopa zimski minimum in poletni maksimum, v kraškem si- stemu pa obratno. Ta dva sistema bi se izpo- polnjevala in to ne samo v državnem, temveč tudi v meddržavnem merdu. Ta magistrala, ki bi potekala od Nikšiča približno ob jadranski obali, se pri Brinju v bližini Senja razdeli na dve veji, od katerih gre ena proti Reki do Nove Gorice in v Italijo, druga veja pa preko Zagreba in Maribora v Avstrijo. Povsod beležijo velik porast konsuma. Ener- getski viri so že izrabljeni in računa se, da bo Nemčija imela že v 1. 1956 primanjkljaj 9,5 mi- lijard kWh, Italija pa 2,154 milijard kWh. Avstrija pospešeno gradi svoje hidroelektrarne, da izrabi to izvozno konjunkturo, ki bo trajala še nekaj časa, dokler se ne bo atomska energija praktično uveljavila kot pogonska sila. Po praktičnih izkušnjah v drugih državah in tudi pri nas se konsum električne energije vsa- kih 10 let podvoji ali — z drugimi besedami — vsako leto naraste konsum za 7.2 »/o v geome- trični postopici. Ako primerjamo konsum pri nas od 1. 1934, dobimo naslednjo sliko konsuma in letnega pri- rastka v "Jo: Od 1. 1940—1945 manjkajo statistični podatki. 134 Povprečni prirastek v 1. 1934—1939 je znašal 11,6 Vo. Ako pa vzamemo razdobje 1934—1946, je znašal letni prirastek jjovprečno 7,1 "/o. Raz- I voj konsuma je tudi pri nas skoraj točno sledil naravnemu zakonu. Ako pogledamo v bodočnost, se nam jjokaže po tem naravnem zakonu naslednji razvoj kon- suma, pri čemer pa velokonsumenta tovarne aluminija v Kidričevem ne vključimo v naravni razvoj, temveč ga enostavno prištejemo k na- raxnnemu porastu kcmsuma. Ta konsument je glede na Slovenijo tako velik, da ni pričakovati, da bi se ta odjem bistveno povečal, kaj šele j podvojil. \ V 1. 1972 bi po tej perspektivi odpadlo na ose- bo 2200 kWh letno. Ako pogledamo druge države, je na enega prebivalca v 1. 1930 znašal konsum: Ako se bo razvijal pri nas konsum normalno, bomo šele čez 20 let komaj dosegli konsum Švice. Kakor vidimo, so pri nas še velike mož- nosti za razvoj konsuma električne energije, lotiti se moramo intenziviranja konsuma. V Sloveniji se cenijo vodne sile, ki se dajo praktično izrabiti, na okoli 8 milijard kWh na leto. V 1. 1952 je znašala produkcija hidroelektrarn 736,513.000 kWh t. j. okoli 9,2 Vo razpoložljivih vodnih sil Slovenije. Ce bi ves konsum krili samo z vodno energijo, bi imeli še vedno dovolj vodne energije za najmanj 30—40 let, v primeru, da bi se konsum še nadalje razvijal po narav- nem prirastku. Iz navedenega sledi, da smo v razvoju elek- trogospodarstva pri nas šli v korak z drugimi narodi. S pričetkom obratovanja v tovarni alu- minija s polno kapaciteto, ki je predvidena leta 1957, pa bo znašala specifična poraba električne energije na osebo in leto okoli 1150 kWh. S tem se bomo uvrstili v vrsto prvih narodov na svetu glede konsuma električne energije. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MUZEJSKE NOVICE MODERNA GALERIJA Leta 1948 ustanovljena Moderna galerija, ki je prirejala spočetka le občasne razstave, zaživi svoje pravo življenje šole 1.1951 z otvoritvijo galerijske zbirke sodobnega slovenskega slikar- stva in plastike. Leta 1952 se pridruži še grafični oddelek ter oddelek »Narodnoosvobodilne vojne v risbi in grafiki«. Glavaii namen galerije je, da o(biskovalou prikaže s smisekio izbranimi in ureje- nimi deli tako razvoj slovenske modeme umetnosti od impresionizma dalje v celoti kot njenih po- sameznih važnejših predstavnikov, vsakega z značilnimi deli posebej. Ce hočemo sistematično pregledati zbirke Moderne galerije po razpore- ditvi razstavnih prosrtorov, moramo pričeti z naj- mlajšim oddelkom, posvečenim slovenski grafični umetnosti. Trenutno prikazuje izbor slovenske grafike, ki se je značilno prvič močneje uve- ljavila v času po prvi svetovmi vojni pod zna- menjem ekspresionizma. Kot vodiluii mojstri črno-bele umetnosti, ki je od takrat dalje po- ganjala pri nas vedno močnejše korenine, so tu zastopani še danes delujoči Božidar Jakac, Veno Pilon in Miha Males, ki se je pridružil prvima dvema le nekaj let kasneje. V teku tridesetih let zraste druga generacija slovenskih grafikov, med katerimi je treba omeniti zlasti Franceta Miheliča, Maksima Sedeja ter Rika De- benjaka. Medtem ko veže sprva odločno prevla- dujoča socialna tematika Miheliča in Sedeja to skupino z deli Vena Pilona, ustvarja danes vodilni pedagog grafične umetnosti Božidar Jakac skupaj z Miheličem most k naši partizanski grafiki, ki predstavlja posebno poglavje v razvoju slovenske umetnosti in navezuje z novo odkritimi talenti na vrste najmlajših. Sedanjemu preglednemu izboru bodo sledili nadaljnji občasni prikazi ožjih razdobij in posameznih vodilnih umet- nikov, med katerimi je treba poleg dosedaj ime- novanih omeniti vsaj še Tržačana Lojzeta Spa- cala, ki na naši južni meji častno nadaljuje tamošnjo pionirsko delo Avgusta Cernigoja. Slikarska zbirka, ki obsega okoli 145 del, je razvrščena v treh velikih dvoranah, od katerih je zopet vsaka razdeljena s paravani v štiri manjše predele. Razstavljeno slikarsko gradivo prične z izbranimi kasnejšimi deli slovenskih impresionistov. Štirje predstavniki, mojstri Ja- kopič, Grohar, Jama in Sternen so v ostalem zastopani z večjo kolekcijo v Narodni galeriji. Tu naj tvorijo njihova kasnejša dela le uvod v slovensko slikarstvo zadnjih 40 let. Pri tem je seveda številčno najmočneje zastopan Jakopič, ki gre v svojem stilnem razvoju najdalje od impresionizma naprej, sledita mu kasno umrla Jama in Sternen, pwzornost pa zasluži rano umrli Grohar. Karakteristična dela so tu barvno skrajno prefinjena Jakopičeva »Sipinac in nje- gov ekspresivni »Slepec« ter monumentalizirana komipozicija dela na polju — Groharjev »Krom- pir«. Preko impresdonistov veže v specifičnem slovenskem razvoju čas secesije s prizadevanji ekspresionistov veliki risar razbolenih čustev in socialne bede Fran Tratnik. Medtem ko tvorijo jedro njegovih risb dela pred prvo svetovno vojno in med njo, nastanejo arela dela v olju kasneje. Pojem slovenskega eksipresionizma se veže prvenstveno z deli tehnično mnogostranili bratov Kraljev, od katerih deluje s svojim zgle- dom zlasti France, mič mamj pa ne smemo pre- zreti samotne in izredno čiste pojave otroško iskrenega, sedaj v Parizu živečega Vena Pilona. Skoraj istočasno z njimi rasteta docela izraziti osebnosti G. A. Kosa in Božidarja Jakca, od katerih ,x>a se prvi prikaže v vsej svoji zna- čilnosti šele kasneje. Vmes mine še razmeroma kratka doba wiove stvarnosti«, ki jo priprav- ljata in v njej sodelaijeta že brata Kralja, poleg njiju pa ustvarila v tem času svoja najznačilnejša dela brata Vidmarja. Božidar Jakac da svoje najboljše mladostno delo v ijKirtretu norveškega koniponista Saeveruda, veliko področje njego- vega ustvarjanja pa kaže pri nas sicer redki pastel. Kot razmeroma čist krajinar jc med nami najvažnejši Pavlovec, ki hkrati na svojski način preoblikuje poglede iinpresionistov in jim širi horizonte. Ze omenjeni G. A. Kos je danes naj- čvrsteje organizirana osebnost slovenskega sli- karstva s širokim toriščem od monumentaLne figuralne kompozicije preko portreta in krajine do barvno in formalno skrajno uglašenega tiho- žitja. Vsa njegova razstavljena dela ga vrh tega predstavljajo kot virtuoza njemu samemu lastne slikarske tehnike. Po impresionistih so še danes edina krepkeje sežeta in umetniško močna sku- pina »Neodvisni«. Časovno prvi in najintim- nejši je skrbni komponist uglašenih barvnih sozvočij Maksim Sedej. Slede glavni predstavnik kratke surrealistične faze pri nas, izrazno nekam hladnejši in še vedno se razvijajoči Stane Kregar, omembe vredni kolorist Nikolaj Omerza, slo- venski pendant hrvaških »zemljašev« France Mihelič, podobo skupine pa je zlasti v zadnjem času uspešno izpopolnil najtrdovratnejši ckspe- rimentator med njimi Marij Pregelj. Končno pa stoji izven vsake skupine danes poleg G. A. Kosa najtehtnejši slovenski slikar Gabrijel Siupica. Sele z njim, s primemo izpopolnjeno zbirko mlajših in tržaških slikarjev (Cesar, Cernigoj, Grom, Lukežič, Saksida. Spacal) si je moči da- nes predstavljati zaokroženo podobo slovenskega modernega slikarstva. Kiparska izbirka Moderne galerije je (zaradi tehničnih težav) šele v zasnutku. 18 del služi za sedaj bolj dekoraciji prostora. Dolinar, brata Kralja, Boris in Zdenko Kalin, Putrih, Loboda in Pirnat so zastopani le s posameznimi deli, spopolniti jih bo treba s plastiko tu še manj- kajočih, a prav tako pomembnih slovenskih kiparjev. Lj. Menaše _ 135 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MUZEJI IN ZGODOVINA V tako imenovanem tednu muzejev, kulturnih in prirodnih spomenikov, ki je letos v času od 5. do 10. oktobra, so razni predavatelji in pisci obravnavali tematiko muzejev od najrazličnejših strani. Saj pa nudijo muzeji kot zaščitne, raiz- iskovalne in znanstvene nstanove izčrpno gradi- vo o našem umetnostnem, gospodarskem, politič- nem in kulturnem razvoju, v njih je zbrano tako gradivo prirode, flore in favne, kakor tudi do- kazi in izdelki obrtnosti, tehnike, prosvete, civi- lizacije in znanosti. Strokovnjaku se odkrivajo tukaj stvariteljske sile naše družbene skupnosti, ki spoznava v peripetijah, zaprekah in težavah svojega razvoja upravičenost, pomen in kulturni namen lastnega obstoja. Muzejski predmeti po- nazorujejo, četudi začasno morda le fragmentar- no, premnoga važna dejstva iz preteklosti posa- meznih krajev in cele dežele. S takim prikazom pa vplivajo na širšo javnost, ki jo vzgajajo v zavesti skupnosti in edinstva ter zbujajo s tem smisel in ljubezen za zgodovinske spoanenike in kulturno dediščino svoje domačije ter usmerjajo s tem lokalni patriotizem v pozitivnem pogledu. Posebej pa so postali muzeji važni za zgo- dovinarje ob spoznanju, da je treba vse doga- janje in nastajanje v zgodovini iz nje same raziskovati, razlagati in presojati in to vse na podlagi prvotnih virov kot izdelkov svojega časa, ki nosijo neizbrisen pečat lastne dobe in poseb- nih fiogojev in razmer, v katerih so te priče preteklosti nastale. Pravi zgodovinar hoče priti do dna vsem pojavom človekovega življenja in odkriti vse silnice, ki so podpirale ali ovirale njegov razvoj. Vse panoge so pod tem vidikom bile deležne posebne pozornosti, razvile so se samostojne raziskovalne vede, ki skušajo do vseh podrobnosti poglobiti spoznavanje razmer v pre- teklosti. Na ta način je prišlo ob veljavo staro nazi- ranje, da so jedro zgodovine le država, vladarji in vojne. Saj imajo vendar tudi narodi, ki dolga stoletja niso imeli lastne države, svojo preteklost in svoj razvoj, ki je prav tako zanimiv za raz- iskovalce kakor dogodki državnopolitične zgodo- vine. Morda prav nasprotno, še bolj mikavno je raziskovati duhovne, socialne in gospodarske po- goje državno nesamostojnega naroda ter zasle- dovati sile, ki so zbudile njegovo zavest in moč in ga končno dvignile, da se je osamosvojil tako, da si je sam krojil način svojega javnega živ- ljenja in si po lastnih potrebah dajal svoje po- stave. Ob takem modernem pojmovanju jedro in bi- stvo zgodovine ne more biti vsebinsko ozko ome- jena poUtična zgodovina, marveč nasprotno vprav nepolitični del celokupnega življenja, ki je usmerjeno manj na znnanji potek, marveč bolj na notranje bistvo tako posameznika kakor celega naroda. Ta zgodovina se ukvarja ne le z umet- nostjo, književnostjo, s socialnimi in gospodar- skimi razmerami, z duhovnimi tokovi in gibanji, marveč tudi s predmeti in starinami zasebnega dnevnega in domačega hišnega ter poklicnega življenja, kot so stanovanje, obleka, hrana, orod- je, način kmetovanja, ujK>števa dalje tudi pro- metna sredstva, družabno življenje, navade in običaje ter sploh vse, kar je pomembno v civi- lizatornem in kulturnem življenju. Taka široko zasnovana kulturna zgodovina ne sloni prvenstveno le na arhivalnih virih kakor administrativna in jjolitična zgodovina, marveč mora poleg tega pritegniti tudi še podatke in gradivo iz muzejev. Kdorkoli bi namreč hotel pisau ali obdelati le eno stran iz kulturne pre- teklosti, tega brez sodelovanja z muzejem storiti ne more. Za opis najstarejše dobe se mora brez- pogojno posluževati muzejskega arheološkega gra- diva, ki mu nudi dovolj podatkov o starodavnih ljudstvih, njihovih vplivih in odnosih do so- sedov, njihovem verovanju, načinu življenja, nji- hovi obrtnosti in umetnosti. Stare freske, mini- ature, pečatniki, lesorezi in bakrorezi nam po- dajo neredko tako živ in neposreden prikaz iz takratnega življenja, kakor nam ga noben be- sedni opis v taki podrobnosti in nazornosti ne more sporočiti. Prav tako so zemljevidi, kata- stralne karte, tlorisi in načrti, ki so pogosto shranjeni po muzejih, važen vir za politično, sodno, upravno in cerkveno razdelitev dežele, okrajev in graščinskih gospostev ter za spozna- vanje nekdanjega stavbarstva. Muzeji s svojim vzgojnim in poučnim smo- trom so tu pred važno nalogo, kakoi privesti v muzeje ljudske množice, ki stoje morda po ve- čini še ob strani, in jim pokazati vrednost naše tradicije, razširiti jim obzorje spoznanja lastne preteklosti in vrednosti in bogastva te zgodovin- ske dediščine. Lahko rečemo, da ljudje, tako izobraženi kot tudi navadni, hrepene, da se jim pojasni in raztolmači njihova kulturna rast in s tem zvezane družabne in socialne razmere in premene. Tak opis našega preteklega življenja iz ust strokovnjaka je za ljudi že nekako majh- no razodetje. Zanje so razstavljeni predmeti le ogrodje in okostje, ta skelet pa je treba obdati s sočnim mesom in s kitami, da vidi današnji človek sebe in svojo podobo v vsej polnosti, ki jo je mogoče izluščiti iz preostalih prič pre- teklosti. Zato naj ob tej priliki opozorim na nujno potrebo, da bi vzgojitelji naše osnovnošolske in srednješolske mladine že na učiteljiščih in uni- verzah dobili vsaj nekaj temeljnega znanja o pomenu muzejev za našo znanost, prosveto, umetnost in kulturo vobče. To bolj teoretično znanje bi v kontaktu z muzeji (v tečajih, semi- narjih, razgovorih ob vodstvu po zbirkah in pri predavanjih) moralo dobiti še globlje in kon- kretnejše oblike. Taka predizobrazba vzgojitelj- skih kadrov bi približala muzeje z najširšim podeželjem, kjer bi bilo na ta način vedno nekaj strokovno usposobljenih in zainteresiranih ljudi, ki bi kot častni korespondenti poročali o stanju spomenikov in o novih odkritjih in najdbah na njihovem področju. Tu pa pridemo do bolne točke, da si mora muzealec v to panogo znanosti šele sam s tru- dom in naporom utreti pot. O teh vprašanjih ni mogel dobiti na visokili šolah prave podlage, 136 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA ko na nobeni naših fakultet ni toli potrebne sto- li ce za kulitiurno zgodo^ino, kar je vsekakor ve- lika, naravnost usodna pomanjkljivost našega visokošolskega učnega načrta. Ako bi dijak že za svojega študija dobil os- ; novo in vpogled našega kulturnozgodovinskega razvoja in ustvarjanja, potem bi ne moglo priti do ozkega gledanja, da bi n. pr. profesor knji- j ževnosti menil, da v svoji stroki ne more izko- ristiti muzejskih in galerijskih zbirk, ali da bi le-te bile brez jiomena za naraščaj umetnostnih in obrtnih šol. Pri današnjem stanju pa ni nič čudnega, če je srednješolski profesor na poziv muzealca, naj bi pri predavanju in razlagi upo- števal muzejsko gradivo, odvrnil, češ »kako naj dam, ko sam ne znam.« J- Mal , IZ NAŠIH REVIJ V .^Slovenskem etnografia (VI. in VII. letnik, 1933—1954) objavlja Jože S t ab e j »Gradivo za obravnavo o kozolcu na Slovenskem«, Anton Š i v i C razpravlja o »Požiganju gozdnih frat«, Franjo B a š pa ugotavlja v svojih »Pripombah k požigalništ-\Ti«, da se je ta oblika poljedelstva uveljavila predvsem v goratem ozemlju in to le na jjovršinah, ki niso bile primerne za stalne njivske, travniške ali gozdne kulture. V ravni- nah je požigalništvo malo verjetno zaradi težav pri vlačenju o^-nja in ker je pri požiganju treba zaposliti 33-krat več dcloA-ne sile kot pri obde- lovanju polja s plugom oziroma 5-krat več kot pri motičarstvu. Ker je torej požigalništvo^ v rav- nini zelo dvomljivo, saj bi ne bilo. mogoče pre- življati toliko delovne sile, kot je potrebna za to obliko poljedelstva, moramo požigalništvo kot splošni obdelovalni sistem odkloniti in ga sma- trati kot obliko krčenja gozda, ki naj pripravi tla za motično oz. plužno poljedelstvo. — Slo- venci so bili v času naseljevanja v vzhodno- alpskih deželah po vsej verjetnosti motičarji oz. so obdelovali zemljo z ralom ter so se naslonili na rimsko kmetijstvo, prevzeli so gojenje alp- skih pasem goveda, oral kot ploščinsko mero, obliko rala in razno orodje. Kot orač je Slovenec zasedel za poljedelstvo najugodnejše površine v ravninah in v gričevju. Od tod je prodiral v hribovske predele in jih obdeloval z motiko, Tovnico ali ralom. Obdelovanje zemlje s plugom je ostalo osnova njegovega preživljanja, polje- delstvo z motiko pa dopolnilni obrat pri živino- reji, vinogradništvu in gozdarstvu. Tako se je motičarstvo ohranilo do danes ob Soči in v vzhodnem vinogradniškem področju, redkeje v srednjem hribovitem predelu. — A. H u d e j in F. Hribernik podajata zgodovino Rade- gundske planine. F. Hribernik in dr. Vilko Novak sta prispevala nekaj doneskov k zgo- dovini suknarstva; prvi govori o mozirskem suknu, drugi pa o tkalstvu in suknarstvu med Begunjami in Žirovnico. — Angelos B a š opi- suje na osnovi zapuščinskih inventarjev »Hišno opremo svobodnikov na Kranjskem v XVII. in XVIII. stol.« in posveča svojo razpravo pred- vsem življenjski ravni svobodnikov, kolikor jo je mogoče dognati iz hišne opreme, in določit- vam kronologije posameznih opravnih predme- tov. — Nekaj razprav, ki sO' jih priobčili dr. Ser- gij Vilfan, Leopold Kretzenbacher, Milko Matice tov in dr. Ivan Grafenauer, pa je posvečenih našim ljudskim običajem in ljudskemu slovstvu. V 2. in 3. št. »Borca« za 1. 1954 je objavljenih nekaj člankov, ki dopolnjujejo zgodovino NOB na Štajerskem in Notranjskem. Vasja Klanj- šek (Junaški pohod, št. 2, str. 51-53) opisuje Ix>hod XIV. proletarske divizije »Borisa Kidriča« na Štajersko. Divizija je januarja 1944 krenila z Vivodine na Pokupijo, Turopolje, Slavonijo, Kalnik, Hrvatsko Zagorje, prekoračila Sotlo pri Sv. Katarini severozahodno od Kumrovca in se takoj po prihodu na slovensko ozemlje spopadla z Nemci. Posebno ostri so bili boji na področju med Gornjim Taborom, Frankolovim, Stranico, Vitanjem in Novo cerkvijo, kjer so Nemci divi- zijo popolnoma obkolili. Vendar pa se je ta pri Sorki prebila in odšla proti zahodu. — Proti koncu leta 1944 so oživele tudi akcije v sever- nem delu Štajerske, ki jih je vodd Lackov odred. Ta se je po ojačenju s V. bataljonom Tomšičeve brigade, ki mu ga je novembra 1944 poslal štab IV. operativne cone, v Kapli reorganiziral. Ko- mandant Murat je z enim bataljonom odšel preko Drave v sestav Tomšičeve brigade. Pre- ostale enote so se formirale v dva bataljona pod poveljstvom Rudija Brtonclja in Jožeta Bre- garja. Komandant odreda je postal Jože Škufca- Martin. Po tej reorganizaciji je odred uničil 5. marca 1945 nemško patruljo pri Sv. Ožboltu, po pridobitvi modernega orožja, ki so ga odvrgla angleška letala, pa nemško posadko na Bradlu 10. marca 1945. (Weigerl: Na severni meji, št. 3, str. 88-89) — Janez K r a n j c in Tone Prevc- D i m a č pripovedujeta o nastanku in razvoju rakovške čete (Rakovška četa, št. 3. str. 83-84). Julija 1941 je bil na Rakeku formiran aktiv SKOJ, ki je pripravljal mladino za odhod v partizane. Ko je partija ukazala odhod v parti- zane, so z Rakeka začele odhajati skupine in posamezniki v loške gozdove. Odhod se je začel konec februarja, večina pa je odšla do 20. marca. Po prihodu vseh grup je bila ustanovljena sa- mostojna »Rakovška četa«, ki je spadala v se- stav bataljona »Ljube Šercerja«. Podvzela je v Iga vasi napad na izdajalca Kraševca in nje- govo hčer, predsednico fašistične ženske organi- zacije za Slovenijo, osvoboditev dveh aretiranih terencev v Prezidu 16. IV. 1942, napad na itali- jansko kolono- 19. IV. in U. V. 1942 v Graho- vem ter v Loškem potoku, ki so ga Italijani prav tako kot Stari trg iz strahu zapustili. 137 KRONIKA CA. SOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO S temi podvigi rakovške čete je nastalo prvo osvobojeno ozemlje na Notranjskem, ki je ob- segalo Loško dolino do Sodražice in Ribnice. Iz vrst te čete je izšlo tudi mnogo odličnib povelj- nikov in terenskih delavcev, med njimi Ivan Turšič-Iztok, ki je padel kot komandant XXX. divizije. Franc G u m i I a r priobčuje v 3. št. »Obzor- nika^ za 1. 1954 (str. 106-7) članek »Prekmurski kmet — tlačan v 17. stoletju«. Po kratkem histo- riatu prekmurskega veleposestva Beltincev, iz katerega izvemo, da se veleposestvo prvič ome- nja leta 1278 in da so bdi njegovi lastniki Ha- holdi-Banffyji, Nadasdyji, Szechenyji, Eberge- nyji, Csaky, Suia in Zicliy, našteva dajatve pod- ložnikov na osnovi dveh listin iz leta 1662 in 1669. S tlako, ki je bila neomejena, so< podlož- niki pridelali na grajskih njivah I. 1669 1323 križev pšenice, 1968 križev rži, 12 križev ječme- na in 235 križev ovsa; vsak križ je obsegal 17-21 snopov žita. Desetina pa je znašala 1197 križev pšenice, 1486 križev rži, 697 križev ječmena in 1090 križev ovsa. Desetino so podložniki dajali tudi od medu, ovac, koz in svinj. Za grajsko kuhinjo je morala vsaka cela kmetija rediti na leto dva kopuna, dva piščanca, 8 kokoši, 2 gosi ter dajati 8 hlebov sira, 16 jajc in 2 pinta masla. Tem t. imen. »malim dajatvam« so se pridružile dajatve za poroko, krst, vojno in potnino za zemljiškega gospoda, kadar se je udeležil sej državnega zbora. Davek v denarju je znašal 2 gld 28 pf. Beltinsko posestvo je bilo v XVII. stol. najrentabilnejše v tedanji Ogrski. Inž. Anton Š i v i c podaja v ^Gozdarskem vestniku€ (št. 3, 1954, str. 89—92) historiat Cen- tralne gozdne drevesnice jjod Rožnikom in v Gradišču v Ljubljani. Drevesnica je bila usta- novljena 1. 1874 pod Rožnikom na zemljišču, ki je bilo deloma last Karla Tanzherja pozneje pa Lovrenca Trea, deloma pa je pripadal Društvu ljubljanskih ostrostrelcev. Ob koncu 1. 1891 je bila drevesnica prenesena na zemljišče ob Trža- ški cesti; na severu je to zemljišče mejilo ob posest tobačne tovarne in ob staro mitnico, na zahodu ob progo Južne železnice, na jugu pa je segalo do Glinške ulice. Lastnica tega zem- ljišča je bda ribniška graščakinja Marija Rudež in z njo je bila sklenjena zakupna pogodba za 12 let in nato za 10 let do 1. 1926. Ker je medtem zemljišče dobilo veljavo visokovredne- ga stavbišča, sta lastnici stavili nesprejemljive pogoje in zato je bUa drevesnica z odlokom Mi- nistrstva za gozdove in rudnike v Beogradu leta 1926 opuščena. — Gozdna drevesnica je vzga- jala predvsem sadike črnega bora, smrek, jelk, macesna, rdečega bora in nekaterih listovcev za pogozdovanje krasa, pošiljala pa je sadike tudi v Carigrad na naslov ces. otomanskega min. za trg. in zemljedelstvo. Pri pogozdovanju v Tur- čiji je sodeloval tudi naš okrajni gozdar Franc Terček. Dvestoletnice rojstva Jurija Vege se spominja Lavo C e r m e 1 j v ^Proteusui: (1953/54 št. 8, str. 201-204). Jurij Vega se je rodil 23. marca 1754 v Zagorici pri Moravčah kot sin polgrun- tarja Jerneja. Ljudsko šolo, gimnazijo in licej je dovršil v Ljubljani in je 1. 1775 stopil v drž. službo kot navigacijski inženir. To službo je kmalu opustil in se kot prostak uvrstil med topničarje; že po preteku enega leta je postal podporočnik in profesor matematike na topni- čarski šoli. V letih 1783—1800 je izdal »Mate- matična predavanja« v 4 knjigah ter vrsto čisto znanstvenih razprav s področja matematike; posebno se je proslavil s svojimi logaritmovniki. — Vsa ta dela so nastala na bojiščih. Leta 1789 je namreč Vega jwmagal generalu Laudonu pri osvojitvi Beograda, nato se je dve leti mudil na severni meji države, ki jo je ogrožal pruski kralj Friderik Viljem II. Po kratkem odmoru na Du- naju je moral na bojišče ob Renu proti Fran- cozom. Za svoje uspehe na bojnem polju je bil 1. 1796 odlikovan z viteškim redom Marije Tere- zije ter 1. 1800 povzdignjen v dedni baronski stan. Tudi za svoje znanstveno delo je dobil pri- znanje; bil je član Velikobritanske znanstvene družbe v Göttingenu, Matematično-fizikalnega društva v Erfurtu, Češke znanstvene družbe v Pragi in še drugih. Vseh teh časti pa ni dolgo užival. Leta 1802 so ga našli mrtvega v Donavi. 4. številka »Turističnega vestnikačevskem in novome- škem okrožju. Osvobodilno gibanje sta tu vodila prof. Jože Šeško in veterinar Dušan Jereb in za njima od dec. 1941 dalje Viktor Avbelj-Rudi. Prve partizanske čete so dolenjski komunisti formirali že poleti 1941; tedaj so nastale belo- kranjska, novomeška, mokronoška, stiska in rib- niška četa. Prve štiri in z njimi pugledška četa so se i>od vodstvom Franca Rozmana-Staneta združile 15. dec. 1941 v IL štajerski bataljon, ki se je od 22. do 26. dec. uspešno boril z Nemci in Italijani na Tisju pri Litiji ter pri Prim- skovem in s tem preprečil izseljevanje Slovencev na področju okrog Litije. — Zaradi velikega pri- liva novih borcev se je 1. marca 1942 formiral na Kočevskem V. slov. partizanski ali Dolenjski bataljon, ki se je že 9. maja razširil v odred s štirimi bataljoni. Istočasno je nastal Južnodo- lenjski ali Kočevski bataljon, ki je bil v sestavu Notranjskega odreda. Iz obnovljene belokranjske čete se je v zač. junija razvil belokranjski bata- ljon, iz II. štajerskega bataljona pa konec marca prva slovenska brigada, ki je v kratkem narasla na 4 bataljone s 500 borci in se je pozneje pre- imenovala v II. grupo štajerskih odredov. — V teku aprila in maja so partizani osvobodili ali vsaj kontrolirali skoraj vso Dolenjsko razen proge Metlika—Novo mesto—Ljubljana ter Gro- suplje—Kočevje. Oblegali so nekaj izoliranih italijanskih oporišč: Kostanjevico, Št. Jernej, Mokronog in Žužemberk, ki so ga po dolgotraj- nih bojih osvobodili 13. julija. Na obsežnem osvobojenem ozemlju je oblast prevzela OF in voljeni narodnoosvobodilni odbori. Na osvobo- jeno Kočevsko se je maja 1942 preselilo vodstvo osvobodilne borbe: CK KPS, lOOF in Glavni štab, ki je v drugi polovici junija ustanovil iz 138 se priporoča s svojimi poslovalnicami v Čevljarski ulici in na trgu De Ponte. Obiščite naše poslovalnice, kjer bo- ste našli bogato izbiro manufakturnega blaga in tekstilno galanterijo po zelo ugodnih cenah. V poslovalnicah s čev- lji v Čevljarski ulici se nudijo čevlji po najnovejši modi po zelo konkurenčnih cenah v veliki izbiri. V posloval- nici z usnjem na trgu De Ponte boste postreženi z vsemi vrstami usnja, čevljarskimi, tapetniškimi in sedlarskimi potrebščinami prav tako po nizkih cenah Prepričajte se ter si oglejte našo veliko zalogo PRIPOROČA SE KOLEKTIV »SOČA«, KOPER 139 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dolenjskih enot V. grupo odredov; obsegala je belokranjski, krški, in zahodno-dolenjski odred, kočevski odred pa je bil v sestavu III. grupe. — Okrepitev partizanov je izzvala julija 1942 ita- lijansko ofenzivo na Notranjskem, ki je avgusta in septembra zajela tudi Dolenjsko. Partizani so iz te ofenzive izšli zmagoviti in močnejši; tedaj so se rodile prve slov. udarne brigade: Tomši- čeva, Gubčeva, Cankarjeva in Sercerjeva. Bri- gade so začele rušiti belogardistične postojanke Gabrovko, Sv. Križ pri Kostanjevici, Suhor, Aj- dovec, Dob, Primskovo. Prve tri brigade so skup- no s hrvaškimi brigadami v času od 30. jan. do 1. febr. 1943 uničile pri Krašiču v Zumberku močno italijansko kolono. 16. maja so vse štiri slovenske brigade vdrle v Suho krajino ter v Jelenovem žlebu nad Ribnico uničile bataljon italijanske divizije Masseta. — Po odloku GŠS sta se 13. jul. 1943 v Poljanah pri Dolenjskih Toplicah formirali prvi slovenski diviziji XIV. in XV., ki sta ob italijanski kapitulaciji razoro- žili italijansko vojsko na Dolenjskem in Notranj- skem ter razbili plavogardistični odred v Grča- ricah in belogardistično postojanko na Turjaku. Zaradi priliva novih borcev je bil ustanovljen VII. korpus. Skoro vsa Dolenjska je bila svo- bodna. V Kočevju se je od 1. do 3. okt. 1943 sestal zbor odposlancev slov. naroda, ki je po- ložil temelje slovenski državi v okviru demo- kratične, federativne Jugoslavije. — Nemško ofenzivo, ki je imela namen uničiti vse uspehe NOV, je VII. korpus uspešno zavrnil, prešel v protiofenzivo ter osvobodil dokončno vso Do- lenjsko, razen Kočevja in Novega mesta, kamor je NOV vkorakala maja 1945. Inž. Albert Struna navaja v članku »Do- lenjska v zgodovini industrije« (str. 109—111) nekaj podatkov o razvoju najvažnejših indu- strijskih panog na Dolenjskem. Najpomembnejša panoga industrijske dejavnosti je bilo železar- stvo, katerega začetki segajo v prazgodovinsko dobo. Prazgodovinski sledovi železarstva so bili odkriti v Dobličah ter na pobočju Kučerja nad Podzemljem. Stafoveške talilne peči obenem s sledovi železne žlindre in ostankov železa pa tudi nekaterih preprostih železnih izdelkov so našli v krajih med Savo in Krko in Kolpo, kot n. pr. na Vin jem vrhu pri Beli cerkvi, Ariščah, itd. — Železarstvo je uspevalo tudi v poznejši dobi. Iz leta 1568 je znano prvo verodostojno poročilo o fužinah v Zagradcu, katerih lastnik je bil tedaj Luka Vari. L. 1834 je odšlo 16 za- graških žebljarjev v Pazin, kjer so postavili žeb- Ijarno za ladjedelništvo. L. 1840 so v Zagradcu staro peč predelali v plavž, vendar se podjetje zaradi tovarniške konkurence ni moglo obdržati dalj kot do 1. 1854. Na istem kraju obratuje danes elektrarna. — Ena najpomembnejših starih železarskih postojank na Dolenjskem je bila na Dvoru pri Žužemberku; prav posebno je oživela v novem veku, ko so grofje Auerspergi leta 1795 dobili koncesijo za fužine. Kari Viljem Auer- sperg se je lotil dela z veliko vnemo. Ze 17. apri- la 1796 je bila slovesno otvorjena kovačija, leta 1797 pa so postavili še fužine. L. 1803 so peč pregradili v plavž in uredili livarno, v kateri je bilo zaposlenih 9 uradnikov in 150 do 170 delavcev poleg kopačev in ogljarjev. Rudo so kopali v neposredni bližini, dobivali pa so jo tudi iz Straže, Trebnjega in Gradaca. Leta 1806 je baje Karadžordže' v tej livarni naročil 60 topov in možnarskih pušk. Zaradi nerentabil- nosti so Auerspergi 1. 1822 podjetje prodali vi- tezu pl. Pantzu, ki je prišel nekaj let prej iz železarne v Blanskem na Moravskem. Pod nje- govim vodstvom se je železarna opiomogla in dobila 1. 1834 naslov c. kr. privilegirana tovarna litih in kovanih železnih izdelkov. Po Pantzovi smrti je železarno vodd Ascher. Najbolj je uspe- vala med leti 1850 in 1860. L. 1869 je pogorela, nakar so obrat zmanjšali, 1. 1869 pa so ga opu- stili, ker so obstoj podjetja do kraja omajale slabe prometne zveze. Ob likvidaciji so nekaj naprav odpeljali na Jesenice, preostalo železje so razprodali, zaloge lesa in vse vodne naprave so pokurili. — V Gradacu blizu Črnomlja je 1. 1854 postavil železarsko podjetje z livarno vitez pl. Fridau. Livarna je prodajala svoje iz- delke celo v Francijo. Toda 1. 1882 je družba Alpine Montangesellschaft to konkurenčno pod- jetje, ki je medtem zabredlo v finančne težave, odkupila in ga že naslednjo leto do tal podrla. — V letih 1855 do 1857 je obratoval plavž tudi ob Fužinščici za Turjakom, a je propadel zaradi izdajstva obratovodje, ki se je dal podkupiti od konkurence in jc zaprl rudnike s prvovrstno rudo, iz slabše rude pa je namenoma izdeloval manjvredno litino. Z »Razvojem telegrafije v Sloveniji« nas se- znanja v 6. št. revije ^Zioljenje in tehnika€ (1954, str. 85—86, 92) Miloš M a carol. Ljubljana je dobila prvi telegraf pred dobrimi 100 leti, prvo telefonsko zvezo pa šele 1897, ko so jo prve tele- fonske žice povezale z Gradcem, Dunajem in Trstom. L. 1927 so montirali v Ljubljani prvo avtomatsko telefonsko centralo, ki je obenem bila tudi prva takšna centrala na Balkanu. Letos je bila montirana nova avtomatska centrala, s čimer je dana možnost za avtomatiziranje med- krajevnega telefonskega prometa. V načrtu je uvedba brezžične telefonije. Čas po osvoboditvi je prinesel tudi izpojMlnitev telegrafije. Mesto zastarelih Morzejevih aparatov smo uvedli tele- printerje ali daljnopisnike ter avtomatsko po- vezavo teleprinterskih naročnikov z inozem- stvom. Lani so bile pogodbeno zaključene pove- zave z Zali. Nemčijo, Avstrijo, Švico, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Anglijo. Majda Smole 140 DRŽAVNI ZAVAROVALNI ZAVOD DIREKCIJA ZA LRS, LJUBLJANA Za vas in za vaše najdražje sklenite življenjsko zavarovanje 141 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO IZ NAŠIH KRAJEV 1. L—30. IV. 1954 Preglede zgodovine posameznih krajev najde- mo v Glasu Gorenjske štL 7-8, 13.—20. II. za Lesce, kjer je obširneje obdelano zlasti XIX. stol., ter Radovljico (ravno tam št. 18, 30. IV.). Pred jubilejem 100-letnice trboveljske občine objavlja Zasavski vestnik št. 16-17, 21.-28. IV. kratek zgodovinski oris mesta Trbovelj od najstarejših časov do osvoboditve. Glasnik delovnih ljudi občine Slovenska Bistrica prinaša v št. 2-3, 6, 7-8, od 12. 11. do 24. IV. nadaljevanje sestavka Danijela Omerzuja »Zgodovinske in sta- tistične črtice mesta Slovenska Bistrica«. Kratek pregled o preteklosti mesta Šoštanja po- daja Tovariš št. 16, 16. IV. V prazgodovinsko in rimsko dobo posega prof. J. Orožen, ki objavlja v Zasavskem vestniku št. 17, 28. IV. pod naslovom »Slike iz zgodovine Trbovelj« odlomek iz knijige Kronika Trbo- velj, ki bo izšla še letos. Tudi Ptujski tednik ŠL 11-14, 19. III.—9. IV. objavlja v rubriki »Iz zgodovine Ptujskega okraja« obširen sestavek Stanka Pahiča o bronasti dobi, Ilirih in Keltih ter rimski dobi v ptujskem okraju, Bernarda Pere pa opisuje v isti rubriki antične spomenike in napise ob mestnem stolpu v Ptuju (ravno tam št. 16, 23. IV.). Srednji vek obravnava odlomek P. Blaznika o loških vitezih in mestnih plemičih iz razprave o kolonizaciji in kmetskem podložništvu na Sor- skem polju, ki ga objavlja Škofjeloški prosvetni list št. 4, 1954, Cene Avguštin obrača pozornost bralcev na urbanistični razvoj in umetnostno- zgodovinske spomenike Škofje Loke (Glas Go- renjske št. 1-2, 1.-9. L). Veliko več člankov v krajevnem časopisju za- jema snov iz novejše dobe. Ivo Pirkovič obrav- nava v Dolenjskem listu št. 9, 5. III. na novo vprašanje rojstnega kraja J. V. Valvasorja, ki naj bi bil po preiskavah Mestnega arhiva v Ljub- ljani (V. Fabjančič) Stari grad pod Trško goro in ne, kot se je domnevalo, hiša na Starem trgu št. 4 v Ljubljani. Ob 240detnici velikega tolminskega punta podaja dr. B. Grafe- nauer strnjen pregled vzrokov in poteka tega velikega kmečkega upora iz začetka XVIII. sto- letja (Tovariš št. 18, 30. IV.). Karel Bačer po- skuša na novo osvetliti Prešernov distih »Pri- jatlu Lašanu« z obširnim opisom družbenih raz- mer v Novem mestu pred 120 leti (Do- lenjski list št. 10-12, 12.—26. III.). Ob 105. oblet- nici pesnikove smrti prinaša Glas Gorenjske št. 6, 6. II. članek Gregorja Kocjana o Prešernovem bivanju v Kranju. Malokdo ve, da so na Kostanjevici pri Gorici pokopani zadnji iz rodu Bourbonov, bivših francoskih kraljev; krajše poročilo o tej grobnici objavlja Soča št. 3, 16.1. Zanimive podatke o življenju J. Trdine v Novem mestu podaja Bogo Komelj v raz- pravi o Trdini v zapuščinskih aktih (Dolenjska prosveta št. 4, 1954). Izpiske iz spominske knjige iz Logarske doline, ene najstarejših ev- ropskih planinskih knjig — prvi zapis je iz leta 1862 — objavlja T. Orel v Savinjskem vestniku št. 3, 22.1. Lep etnografski prispevek je članek B. Orla o slovenski ljudski noši na tržaškem ozemlju v Tovarišu št. 2, 8.1. Savinjski vestnik št. 15-17, 16.—30. IV. prinaša od dr. K. A. daljši članek o življenju in delu glasbenika Frana K o r u n a — Kozeljskega. Ivan Kreft podaja v članku z naslovom »Slovenski kmet pod tujim fevdalnim in kapitalističnim jarmom« pregled kmečkih gibanj na Slovenskem od velikih kmeč- kih uporov v XVI. stol. dalje, zlasti obširno in temeljito pa opisuje težko stanje našega kmeta v XIX. in v začetku XX. stoletja (Obmurski tednik št. 6-8, 12.-26. IL). Kratek zgodovinski pogled na preteklost hotuljske kisle vode, ki je uživala nekoč evropski sloves, podaja Ko- roški fužinar št. 1-2, 10. II. Slovenski vestnik, glasilo Slovencev na Koroškem, obravnava v dalj- šem članku ponemčevalno vlogo krškega or- dinariata, ki se je močno povečala zlasti po letu 1910 (št. 1-6, 8. L—12. IL). Franček Saje podaja v Primorskih novicah št. 8-11,19. II.—12. III. zgo- dovino odnosov Vatikana do Slovencev na Pri- morskem od leta 1918 dalje. Ob 35-letnici znanih mariborskih dogodkov, ko so 27.1.1919 pri- redili mariborski Nemci in nemčurji izgrede pred zavezniško komisijo, da bi jo prepričali o nem- štvu Maribora, opisuje te dogodke Branko Senica v mariborskem Večeru št. 21-22, 27.-28.1. O iz- dajalskem delu nemške pete kolone v A p a š k i kotlini v stari Jugoslaviji piše Ivan Kreft v Ob- murskem tedniku št. 1, 8.1. Važen prispevek za življenjepis Hinka Smrekarja je članek v Glasu Gorenjske, ki opisuje njegovo bivanje v Kranju (št. 1, 1. L). Iz zgodovine naše industrije, rudnikov in obrti je omeniti sjx)mine na steklarno v Zagorju (Zasavski vestnik št. 2, 13. L), v katerih pisec opisuje na kratko nastanek same steklarne in potem obširneje zlasti odnose delavcev do lastni- kov oz. direktorjev. Zagorska steklarna bo kmalu praznovala 95-letnico ustanovitve. Ravno tam št. U, 17.111. najdemo oris zgodovine zagorskega rudnika, čigar rudni zakladi se prvič omenjajo L 1740. Ob 20-Ietnici Ruške tekstilne industrije ki jo je leta 1934 ustanovil Fridolin Vlah v Ru- šah, prinaša Večer št. 100, 29. IV. kratko repor- tažo o tem podjetju. Jože Steinmann objavlja v Obrtniku št. 1-2, 9.-19.1. in št. 4-5, 13.-27. II. nadaljevanje svojega sestavka o zgodovinskem razvoju čevljarstva, v katerem obravnava obu- tev v fevdalni dobi. Za zgodovino delavskega in naprednega giba- nja v stari Jugoslaviji sta pomembna prispevka članek Kristine Lovrenčič o praznovanju 1. maja 1934 v Mariboru in naslednji razpravi proti Apihu in Vrunču, borcema za delavske pravice (Večer št. 101, 30. IV.), ter Branka Rudolfa o »protirežimski« prosveti med obema vojnama, v 142 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA katerih avtor prikazuje težke pogoje naprednega delovanja zavedne inteligence v navedenem ob- dobju (ravno tam). Rudi Ilec se v krajšem član- ku spominja, kako so delovni ljudje Ptuja in okolice praznovali 1. maj v stari Jugoslaviji (Ptujski tednik št. 17, 30. IV.). Ob 14. obletnici konfinacije prvih slovenskih antifašistov v B i - leči piše o tisti dobi in dogodkih Ivan Kreft v Večeru št. 33, 10. II. S tem v zvezi je zanimiv prispevek Štefana Kuharja o nastanku in usodi znane pesmi »Bilečanka«, ki so jo 1. maja 1940 peli že tudi v Prekmurju (Obmurski tednik št. 17, 30. IV.). Letos poteka dvajset let, odkar je pričel izhajati časopis »Ljudska pra- vica«. Ob tej priliki objavlja Ivan Kreft v Večeru št. 33-75, 12. II.—31. III. obširno razpra- vo z naslovom »Dogajanja, ki jim je dala pečat Ljudska pravica«, v katerem osvetljuje politično življenje in delavsko gibanje od leta 1934 dalje. Zgodovino narodnoosvobodilne borbe obravna- vajo sestavki kot n. pr. članek o začetkih OF v slovenski Istri, ki opisuje tamkajšnje osvobo- ddno gibanje od 1. 1941 dalje (Slovenski Jadran št. 17, 23. IV.). Daljši pregled razvoja OF ob desnem bregu reke Mure od leta 1941 do 1945 prinaša Obmurski tednik št. 16, 23. IV. Glas Gorenjske objavlja v išt. 1-17, 1.1.—24. IV. članek Ivota Porente-Vojka, v katerem podaja kroniko borb Gorenjskega, pozneje Kokrškega odreda od 1. 1943 do osvoboditve. V začetku no- vembra 1941 je bila ustanovljena Kokrška četa, ki je 1942 prerasla v bataljon in pozneje v odred. Zaradi enotnega vodstva je bil 1943 usta- novljen Gorenjski odred z operativnim jxxiroc- jem vse Gorenjske. Ob 10. obletnici ustano- vitve P oh orske brigade, ki je bila usta- novljena 7.1. 1944 pri Primožu na Pohorju, ob- javlja o njej svoje spomine njen prvi komandant Boris Cižmek-Bor (Večer št. 5, 8. L). Tudi Koz- janski odred, ustanovljen 27. IV. 1944 v Ti- sovcu pri Pišecah, praznuje letos 10. obletnico ustanovitve. Ob tej priliki prinaša članek Večer št. 99, 28. IV., v katerem je opisan razvoj par- tizanstva na Kozjanskem. Septembra 1944 je bila ustanovljena mornariška skupina IX. korpusa, ki je izvedla mnogo drznih akcij, katere opisuje Slovenski Jadran št. 2, 8.1. Pred desetimi leti —• 19. III. 1944 — je bilO' v Črnomlju zase- danje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (SNOS), ki je sprejel deklaracijo o delu sloven- ske delegacije na II. zasedanju AVNOJ, vizpo- stavil Nacionalni komite osvoboditve Slovenije in sprejel vrsto zakonov, važnih za izgraditev slovenske narodne oblasti. Na ta dan praznuje Črnomelj svoj občinski praznik (Dolenjski list št. 7, 19. II.). Še eno važno obletnico iz zgodo- vine NOB nam je omeniti. Pred 10 leti — v za- četku 1944 — je bil ustanovljen Znanstveni inštitut OF, ki je imel nalogo zbirati znan- stveno dokumentacijo osvobodilnega boja in gradivo za bodočo mirovno konferenco (ravno tam št. 2, 15. L). Stane Terčak se ob 9. obletnici obešanja 100 talcev na Frankolovem sjio- minja v Savinjskem vestniku št. 6, 12. II. teh okupatorjevih žrtev ter opisuje tedanje dogodke. Važne podatke za zgodovino NOB v O b m u r - JU in njeno pisanje objavlja Ivan Kreft v Ob- murskem tedniku št. 3, 22.1. Izmed obletnic, ki smo jih letos prazno- vali, je omeniti 200-letnico rojstva Jurija Vege, slovenskega rojaka in znamenitega matematika druge polovice XVIII. stol. (Večer št. 68, 23. III.). Na Primorskem so praznovali 180-letnico rojstva Valentina Staniča, goriškega rojaka iz dobe slovenskega prosvetljenstva, kateremu postavlja goriško Zgodovinsko društvo spomenik v rojst- nem kraju Bodrežu pri Kanalu (Primorske no- vice št. 10, 5. III.). Ob 50-letnici ustanovitve Kon- zumnega društva rudarjev v Hrastniku ob- javlja Zasavski vestnik št. 1, 6.1. obširno zgodo- vino te rudarske zadruge. Letos smo praznovali tudi 50. obletnico rojstva pesnika našega Krasa, Srečka Kosovela (Primorske novice št. U, 12. III.). Delavsko prosvetno društvO' »Svoboda« v Lescah je praznovalo letos 30-letnico (Glas Gorenjske št. 1, 1. L), Ekonomska srednja šola v Murski Soboti pa 15-letnico ustanovitve (Večer št. 100, 29. IV.). Precej člankov poroča o delu in zbirkah naših muzejev in arhivov. V glasu Gorenjske št. 14, 3. IV. govori Cene Avguštin o bivši Ruardovi graščini na Savi, katere začetki stavbnega raz- voja segajo v XVI. stol., današnja podoba pa je iz ok. 18()0. V tej stavbi bi dobil svoje prostore jeseniški železarski muzej. Poročilo o delu celjskega muzeja v letu 1953 dobimo v Sa- vinjskem vestniku št. 6, 12. II. O delu in pro- blematiki mariborskega arhiva poroča Večer št. 20, 26.1. Članek o delu za ustanovitev Prekmurskega muzeja, ki ima že precej zbranega gradiva in bi mu bilo treba najti le primerne prostore, najdemo ravno tam št. 61, 15. III. V bivšem samostanu v Bistri pri Vrh- niki je bil otvorjen gozdarski, lesnoindustrijski in lovski muzej Slovenije, ki ima bogate in za- nimive zbirke (Gozdarski vestnik XII — 1954, str. 30-34). Slovenski Jadran št. 3, 15. I. poroča' o Notranjskem muzeju v Postojni, ki'ima bogat oddelek o NOB, v načrtu pa postavitev oddelka mesta Postojne ter lovskega, arheolo- škega in jamarskega oddelka. Težave so le s primernimi prostori. E. Smole daje pregled na- stanka, problematike in uspehov muzeja v Ko- pru, ki raste v pomembno kulturno ustanovo (Slovenski Jadran št. 7, 12.11.). O razvoju teh- niškega muzeja na Ravnah in njegovi novi pridobitvi »Repaču«, starem vodnem kladivu, znamenitem tehniškem spomeniku, prinaša poro- čilo Koroški fužinar št. 1-2, 10. II. Poročilo o delu Belokranjskega muzeja v Metliki najde- mo v Dolenjskem listu št. 14, 9. IV. Škofjeloški prosvetni list št. 4, 1954, objavlja članek K. Ple- stenjaka o škofjeloškem muzeju in nje- govem razvoju. Ravno tam opisuje D. Gorišek muzejski arhiv v Škofji Loki in podaja pregled najvažnejših zbirk arhiva, ki obsega zgodovin- sko gradivo od začetka XVI. stol., med njim zlasti bogato zbirko cehovskih privilegijev in knjig. 143 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ZGODOVINSKO BRAN JE j Ferdinand Tremel, Der Frühkapitalismus in Innerösterreich, Graz-Leykam, 1954, 172 strani. Pred nedavniim je v Gradcu izšla navedena Tremlova knjiga o zgodnjem kapitalizmu v No- tranji Avstriji. Medtem ko se novejši avstrijski avtorji v splošnem omejujejo na ozemlje današ- nje Avstrije, si je Tremel zastavil nalogo, da - obravnava Štajersko, Koroško, Kranjsko in Pri- morsko, ki so v glavnem tvorile to skupino dežel kot celoto, ne glede na etnične meje. Avtorju se je posrečilo, da načrt izpelje brez kakršnih koli šovinističnih skokov v stran. Avtor uvodoma ugotavlja, da so veliki poli- tični do'godki ob prehodu iz srednjega v novi vek (turški boji, protestantizem) v zgodovinski literaturi zasenčili pomen gospodarske zgodo- vine. Njegova knjiga je namenjena temu, da bi se ta zanimiva doba tudi z gledišča gospodarske zgodovine podala v zaokroženi obliki. V bistvu gre za vprašanje, kako so obšli sipone, ki jih je srednijeveški gospodarski red stavljal prostemu gonu za pridobivanje premoženja. Vprašanje prvotne akumulacije, ki je za ob- ravnavo zgodnjega kapitalizma eno izmed te- meljnih vprašanj, rešuje avtor tako, da izvira začetni kapital, ki je lahko razmeroma neznaten, iz najrazličnejših vzrokov, da pa je v glavnem naložba tega kapitala v trgovini vedla do aku- mulacije večjih kapitalov. Poleg trgovine je pot do akumulacije vodila tudi prekO' rudarstva, včasih tudi preko deželno-knežjih služb oziroma zakupov deželno-knežjih dohodkov. Kot sekun- darni vir akumulacije prihaja v poštev tudi zemljiška last na podeželju, nikakor pa ne zem- ljiška lastnina v mestih. Drugo predpostavko za pojav zgodnjega ka- pitalizma išče avtor pravilno v pritisku odveč- nega podeželskega prebivalstva, ki je v zvezi z begom z dežele. Ta je bil zlasti ob koncu XV. in v začetku XY1. stoletja zelo občuten. Morda nekoliko nejasno je nakazano vprašanje prostosti te odvečne delovne sile, vendar je tudi tu avtor v bistvu na pravi poti. Prehod na po- samezne gospodarske panoge navezuje avtor popolnoma naravno najprej na poljedelstvo. Tu ugotavlja pojav, ki ga po Holtmann imenuje kapitalizacijo zemljiškega gospostva (prehod z naturalne na denarno zemljiško rento., prevedba kmetij v kupne, zadolžitev kmetov), ki pomeni v bistvu diferenciacijo podeželskega prebivalstva. Jedro knjige tiči v obravnavi rudarsko-indu- strijskega kapitalizma na eni strani in trgovsko- finančnega na drugi. Ponovitev avtorjevih glav- nih ugotovitev o posameznih gospodarskih parnv gah bi nas na tem mestu vedla predaleč. V sploš- nem prihaja po podrobnejši obravnavi do za- ključka, da so bili na obravnavanem ozemlju po- javi kapitalizma močnejši v rudarstvu kot v in- dustriji, o kateri je komaj mogoče govoriti, pa tudi v rudarstvu se v drugi polovici XVI. sto- letja zaradi konkurence novo odkritih prekomor- skih dežel opaža nazadovanje. Tudi, kjer se kapi- talizem pojavlja, se opažajo pogosti posegi deželno-knežje oblasti. V oddelku knjige, ki je posvečen trgovsko-finančnemu kapitalu, dobimo dovolj slikovit vpogled v glavne vrste trgovine in trgovskega blaga. Prikazan je (deloma tudi že prej v zvezi z razvojem rudarstva) sistem založ- ništva, dalje uveljavljanje monopolov in slednjič geografski izvor trgovskega kapitala. V splošnem razpada doba zgodnjega kapitalizma v dve ob- dobji: do nekako druge polovice XV. stoletja je trgovina še dokaj čvrsto v rokah domačih trgovcev, ki pa zaradi posebnih gospodarskih in političnih razmer, v katerih se v tem času znajde tedanja Notranja Avstrija čedalje bolj pro- padajo. Trgovina prehaja čedalje bolj v roke tujih, nemških trgovcev. V podrobnostih bi mogli tu in tam navesti kako manjšo in ne posebno bistveno netočnost in mestoma morda kako ne povsem upravičeno posplošitev. Tudi slovenska imena niso v okle- paju vedno navedena prav dosledno ali pa tudi mestoma pomotno, vendar v tem pogledu av- torju priznanja vrednega prizadevanja ni opo- rekati. V splošnem bi mogli knjigi ugovarjati to, da sta Kranjska in Primorska (izvzemši Idrijo) vendarle nekoliko šibko obravnani. Avtor se sicer sklicuje na neenak položaj glede virov med raznimi deželami, vendar to ne bo povsem točno. Če pregledamo uporabljeno literaturo, nam hiba postane razumljiva. Razen za lokaliza- cijo oziroma prevod krajevnih imen se je avtor le tu in tam posluževal kakega spisa slovenskega avtorja, ki je spisan v nemščini, slovenske lite- rature pa sploh ne pozna. Med drugim bi mu mogla zlasti Žontarjeva Zgodovina Kranja ven- darle nekaj nuditi. Ob tem si je treba zastaviti vprašanje, ali bodo avstrijski avtorji ob dosled- nem nepoznavanju slovenske literature, ki se za gospodarsko zgodovino ravno v zadnjih letih močno pomnožuje, v bodoče sploh še mogli misliti na obravnavo vprašanj v nekdanjem meddežel- nem merilu, ne da bi zapadali v tako bistvene pomanjkljivosti, ki bi jemale njihovemu delu vrednost. V obravnavani Tremlovi knjigi stvar za sedaj še ni tako kritična. Čeprav bo slovenski zgo- dovinar sicer za svoje kraje našel v njej raz- meroma malo, pa mu bo. vendarle dragocena kot pregledna sintetična obravnava, postavljena na širšo teritorialno bazo. Splošne ugotovitve, ki jih nudi ta. knjiga, veljajo, v mnogočem tudi za slovenske kraje ali pa vsaj nudijo razlago za dogajanja v naših krajih. To tembolj, ker se je avtorju izluščenje bistva v splošnem brez nepo- trebnega izgubljanja v podrobnostih dobro po- srečilo. Knjiga je pisana živo, nazorno, pregledno in s smislom za kvalifikacijo in razlikovanje pojmov. Prišla bo prav ne le slovenskim zgodo- vinarjem, marveč bo nudila zanimivo čtivo tudi drugim bralcem, ki razumejo nemščino in si žele pridobiti nazorno podobo o gospodarskem življenju naših krajev in zlasti njihove soseščine ob prehodu iz srednjega v novi vek. S. v. 144 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 800 let Mengša. Mengeški zbornik 1154—1954. I. del. Izdal Pripravljalni odbor za proslavo 800- letnice Mengša. Uredila A. Gorjup in I. Vidali. Natisnila tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. 8». 244 str. Ilustrirano. Ob 800-letnici Mengša je izšel nad 200 strani obsegajoči zbornik, nov prispevek k naši lokalni historiografiji. V uvodni besedi obljublja uredni- štvo, da bo prihodnje leto izšel še II. del s po- udarkom na narodnoosvobodilnem gibanju in času po osvoboditvi ter na delu pisatelja Janeza Trdine, medtem ko naj bi I. del temeljil na član- kih iz starejše zgodovine. Pri pričujočem I. delu uredniki niso bili ik>- vsem dosledni. Od arheologije do narodnoosvo- bodilne borbe so kronološko, ne pa po materiji, po zgodovinskih panogah, nanizali vrsto člankov, ki so si po kvaliteti zelo različni. Krajšim opisom prazgodovine, rimske in staroslovenske dobe sledi eden najboljših in najtemeljitejših prispev- kov vsega zbornika z naslovom Iz preteklosti Mengša. Temeljitost je tu povsem na mestu, saj vemo, da se z zgodovino naselja in okolice v srednjem veku ni nihče podrobno bavil. Zaradi zanimive vsebine najstarejših mengeških krstnih knjig se pisec nekoliko več pomudi pri slovenskih verzih, ki so jih krstitelji zapisovali pri krstnih podat- kih nekaterih novorojenčkov v letih med 1594 do 1650. — Prispevek sega časovno pravzaprav do začetka XIX. stoletja, vendar je težišče na srednjem veku. Delo je opremljeno z vsem znan- stvenim aparatom (edino v vsem zborniku!) in imamo vtis, da je to sploh osrednja razprava vsega zbornika. — Njej sledi prevod treh kratkih poglavij iz Valvasorjeve »Slave«, ki se nanašajo na Mengeš in okolicO'. Prevod je brez komentar- ja in opomb. Leta 1848 se dotakne zbornik z odlomkom iz Sjjominov Janeza Trdine. — Zopet zelo dober jc prispevek dr. E. Cevca »Mengeš v luči umet- nostne zgodovine«. Mnogo več bi pričakovali od gospodarskega orisa Mengša in okolice. Mnenja smo, da je še vedno na razpolago dovolj virov, da bi se mogel zgodovinar — raziskovalec temeljito lotiti tega poglavja. Prav delo za izdajo zbornikov so pri- like, ko se to more po naročilu izdajatelja opra- viti dobro, kajti vprašanje je, kdaj se bo zgodo- vinar iz lastnih nagibov utegnil lotiti takih del. Zamujena prilika pri Mengeškem zborniku se ne bo tako kmalu nadoknadila. Prav dobro in zadovoljivo je pisan statistični članek »Razvoj Mengša v zadnjih 80 letih«. Od te statistike pa do naslednjega prispevka ob se- demdesetletnem jubileju »Mengeške godbe« je ne- koliko preoster skok, vsekakor pa večji kot od tu k življenjepisu slikarja Franca Jelovška, k naslednjemu članku. Glede raznih življenjepisov, ki so nanizani v zborniku, naj pripomnimo, da cepitev življenjepisa Janeza Trdine od objave njegovih novoodkritih pisem o Mengšu in Meng- šanih ni prav posrečena rešitev. Med obema pri- spevkoma je okoli 25 strani drugih člankov, če- prav je tako življenjepis pisatelja kot objavo pisem oskrbel menda isti avtor (I. V. oz. Ivan Vidali). Zaključek zbornika sestavljajo pesmi in od- lomki iz časa narodnoosvobodilne borbe, kar pa naj bi — v smislu uvodne besede uredništva — bil pravzaprav sestavni del naslednjega, to je II. dela zbornika. Delo je ilustrirano in seveda s tem poživljeno. Zdi se, da je naklada 600 izvodov prenizka; pri- merneje bi bilo natisniti 1000 izvodov. S. Tiskano in izdano t Ljubljani 1954. Tiskarna >Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna tiskarne >Ljudske praYiee<. Odgovorni urednik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn. 145 REMONTNO OBRTNO PODJETJE „9temonl" CRNUCE PRI LJUBLJANI Telefon št. 5 Gradimo stavbne objekte, adaptiramo in popravljamo industrijske in stanovanjske zgradbe. UMETNIŠKI ZAVOD ZA LITOGRAFIJO LJUBLJANA, IGRISKA ULICA 6 Telefon 20-569 Obrat : PARTIZANSKA TISKARNA LJUBLJANA, TITOVA CESTA 17 Telefon 21-067 se priporoča za izvršitev vseh litogralakih in tiskarskih del. 146 VIŽMARJE - LJUBLJANA Telefon 2-737 IZDELUJE RAZNOVRSTNO TEKSTILNO BLAGO 147 Uvoz in trgovina z laboratorijskimi ke- mikalijami, aparati, steklovino In drugimi potrebščinami. Oskrbujemo vse znanstvene, zdravstvene in in- dustrijske laboratorije po dnevnih na,jnižjih cenah. V primeru večjih naročil dajemo poseben popust. GOSPODARSKO PODJETJE Ljubljana, Celovška cesta 38 dobavlja vse avtomobilske nadomestne dele iz konsignacijskih skladišč koncema GENERAL MOTORS tovarne OM, Brescia, Italija, in koncema ROBERT BOSCH, Stuttgart, Nemčija Konsignacijska skladišča telefon št. 21-051 Uprava h. c. telefon št. 20-900 148 Po zmernih in konl