Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani mnti mmi tmmj min ifitM.I. lil 97 9 9 MOSTOVI Ljubljana 1998 to o o "9 2 MOSTOVI 1998/XXXII Izdajatelj Mostov: DRUŠTVO ZNANSTVENIH IN TEHNIŠKIH PREVAJALCEV SLOVENIJE (DZTPS) 1000 Ljubljana, Petkovškovo nabrežje 57, Slovenija telefon: (061) 317-862, telefax: (061) 320-131 elektronska pošta: drustvo-ztps@drustvo-ztps.si svetovni splet: http://www.drustvo-ztps.si © MOSTOVI Po mnenju Ministrstva za kulturo Republike Slovenije št. 415-1266/97 mb/sp z dne 12. 11. 1997 šteje strokovno glasilo Mostovi med proizvode, za katere se plačuje 5% davek od prometa proizvodov. Mostovi letnik XXXII št. 1 str. 1-80 Ljubljana 1998 Uredniški odbor: Viktor Jesenik, Alan McConnell-Duff, Anton Omerza, Ines Perkavac, Lidija Šega, Miran Željko (glavni urednik) - Lektorica: Nada Čolnar - Računalniški stavek: Moj- steR, d. o. o. - Tisk: Tiskarna Hren - Izhaja enkrat letno - Avtorske članke honoriramo - V člankih izražena mnenja so stališča avtorjev Fotografija na naslovnici: Nedžad Žujo MOSTOVI 1998/XXXII 3 Avtorji v tej številki Marjan Golobič je štiri leta služboval na Mi¬ siji Republike Slovenije pri Evropski uniji in Natu v Bruslju, sedaj pa dela kot samostojni prevajalec v Ljubljani. Pridružil seje kiberne¬ tičnim deskarjem, da bi tako perfekcioniral svoje prevajalske sposobnosti. Barbara Juršič je prevajalka za francoščino, španščino in portugalščino. Prevaja strokovna in leposlovna besedila, njen »najljubši« in najobsežnejši je prevod romana Esej o slepoti enega najvidnejših sodobnih portugalskih pi¬ sateljev, Joseja Saramaga. Maja Južnič Sotlarje doslej prevedla 60 fil¬ mov in nadaljevanj različnih nanizank. Stanko Klinar že dolga leta poučuje na Od¬ delku za germanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. V slovenskem prostoru je znan kot izvrsten prevajalec in av¬ tor številnih koristnih in poučnih publikacij s področja slovensko-angleške protistavne ana¬ lize in prevodoslovja, širša javnost pa ga poz¬ na tudi kot pisca z ljubeznijo prežetih del o slovenskih gorah. Ksenija Leban dela kot asistentka na Oddel¬ ku za prevajanje in tolmačenje na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Diplomirala je iz itali¬ janščine in angleščine (prevajalska smer). Prevaja splošna in strokovna besedila, ukvarja pa se tudi s podnaslovnim prevajanjem in tol¬ mačenjem. Tereza Matič - Brnadič je diplomirala iz an¬ gleščine in književnosti. Večina njenih prevo¬ dov v enajstih letih prevajalskega delaje iz tu¬ rizma, gostinstva, gospodarstva in financ. V turistični agenciji Atlas v Dubrovniku je vodja prevajalskega oddelka. Dva mandata je bila predsednica dubrovniške podružnice HDZTP. Amalija Mergole je diplomirana germanistka in hispanistka; poleg strokovnih besedil za različne publikacije je prevedla tudi nekaj knjig; njena zadnja prevoda sta: iz nemščine knjiga Bister skopuh svetuje (avtorja Hanneke van Veen in Rob van Eeden), iz španščine pa knjiga Megla (avtor Miguel de Unamuno), izšla v zbirki Kondor 1998. Anton Omerza je bil vrsto let urednik Mo¬ stov in poslovni tajnik DZTPS, sedaj pa se uk¬ varja z organiziranjem izobraževanja prevajal¬ cev v OST. Marinka Počkaj je diplomirana tolmačka, diplomirala je na Visoki šoli modernih jezi¬ kov za prevajalce in tolmače Univerze v Trstu. Za sabo ima desetletje poklicnega dela in leta poučevanja konsekutivnega in simultanega tolmačenja ter jezika na fakulteti in drugod. Anica Rant je prevajalka za angleščino. Pre¬ vaja strokovna besedila iz informatike, prava, uprave, financ, okolja, kmetijstva itd. Na pre¬ vajalsko pot jo je že davnega leta 1986 spravi¬ la knjiga Petra Zorkoczyja Informacijska teh¬ nologija, ki ji bo zaradi zahtevnosti ostala v trajnem spominu. Snježana Muzica, profesorica italijanskega in francoskega jezika, se je po diplomi na Fi¬ lozofski fakulteti v Ljubljani zaposlila v Ci¬ mosu kot prevajalka. Pred tremi leti se je od¬ ločila, da postane samostojna podjetnica. Pre¬ vaja predvsem besedila administrativne, prav¬ ne in tehnične vsebine. Alan McConnell-Duff je pisatelj in prevaja¬ lec, ki zadnje desetletje živi in dela v Slove¬ niji. Ines Perkavac je prevajalka in sodna tolmač¬ ka za italijanski jezik. Sergio Viaggio je prevajalec in tolmač pri OZN na Dunaju. Miran Željko je strojnik, računalnikar, hribo¬ lazec, občasno pa tudi prevajalec. 4 MOSTOVI 1998/XXXII Vsebina Strokovni članki Stanko Klinar O angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkih.6 Marjan Golobič Evropska unija za vsakogar. 19 Miran Željko, Amalija Mergole, Barbara Juršič, Snježana Muzica Računalnik - prevajalec?.30 Prevajalci in prevajanje Anica Rant Poklic »prevajalec« oziroma imam šifro poklica, torej sem.44 Sergio Viaggio Ali sme tolmač izboljšati izvirnik?.48 Novi člani DZTPS.53 Marinka Počkaj Značilnosti konsekutivnega tolmačenja.54 Maja Južnič - Sotlar Prevajanje filmov na prepihu kritik.56 Ines Perkavac Si dice o non si dice?.60 Anton Omerza Prelomni čas.62 Anton Omerza Vzgoja naročnika prevoda.65 Slovarji Stanko Klinar Lidija Šega: Veliki moderni poslovni slovar, angleško-slovenski.. 67 Ksenija Leban Lažni prijatelji v slovensko-angleških dvojezičnih slovarjih.72 Predstavitve Alan McConnell-Duff Predstavljamo vam Lili Potpara.76 Tereza Matič - Brnadič Dubrovniško združenje prevajalcev.79 MOSTOVI 1998/XXXII 5 Contents Professional articles Stanko Klinar Existential Sentences in English.6 Marjan Golobič European Union for Everybody. 19 Miran Željko, Amalija Mergole, Barbara Juršič, Snježana Muzica Computer - Translator?.30 Translators and Translation Anica Rant Translation as an Occupation.44 Sergio Viaggio Does the Interpreter have the right to improve the original?.48 New DZTPS Members.53 Marinka Počkaj Features of Consecutive Interpreting.54 Maja Julnič-Sotlar Film Translating in the face of criticism.56 Ines Perkavac Si dice o non si dice.i.J.60 Anton Omerza Time of Change.62 Anton Omerza Educating the Translator’s Client.65 Dictionaries Stanko Klinar Lidija Šega: Comprehensive Modern Business Dictionary, English-Slovene.67 Ksenija Leban False Friends in Slovene-English Dictionaries.72 Profiles Alan McConnell-Duff Lili Potpara.76 Tereza Matič-Brnadič Association of Translators from Dubrovnik.79 6 MOSTOVI 1998/XXXII Stanko Klinar O angleških eksistencialnih (bivanjskih) stavkih Povzetek Razprava podaja shematični prikaz možnih oblik angleških eksistencialnih stavkov (ES), razvrš¬ ča pa jih v enajst tipov. Nadgrajuje in dopolnjuje razpravi Slovenski pogled na angleške eksi¬ stencialne stavke (Klinar 1993 in 1996). Dopolnitve se nanašajo zlasti na: 1. ES z začetnim deležnikom in invertiranim osebkom. Ti stavki v slovnicah niso deležni skoraj nobe¬ ne pozornosti, četudi so v zemljepisnih in turističnih besedilih reden pojav (v razpravi tipa 7 in 8); 2. sporno obliko ES, kjer določna glagolska oblika uvaja/nadomešča dodani oziralni stavek (v razpravi tip 9); 3. pravilni besedni red v zvezi s povedkovnim pridevnikom/deležnikom. Napačna postavitev pridevnika je značilno pogosta pri tujih govorcih angleščine (v razpravi tip 10); 4. eksistencialni have. Tega tuji govorci angleščine pogosto prezrejo, češ da je slogovno nizek (v razpravi tip 11). Iz didaktičnih razlogov podaja razprava celoten shematični pregled angleških ES tudi kot obli¬ kovni povzetek razprav v anglo-ameriških virih, za katere je oblikovna stran predvsem izhodišče za preučevanje slogovnih in sporočilnih nians. Summary In English 11 types of Existential Sentences (ES) have been established. The paper is a supplement to two previous articles, English Existential Sentences for Slovenes (Klinar, 1993 and 1996), presenting the follovving new points: 1. ES with an initial participle follovved by the inverted subject, a type of ES to which little attention has been paid so far in grammars and treatises, even though it occurs frequently in geographical and tourist descriptions (Types 7 and 8 in the article). 2. The controversial ES with a rinite form of the verb introducing/replacing an appendixed relative clause (Type 9 in the article). 3. The instruction for the correct placement of the predicative adjective/participle (a wrong placement is a frequent occurrence with non-native speakers of English) (Type 10 in the article). 4. Existential have, which is often ignored by Slovene students of English on the wrong assumption that it is exclusively low colloquial (Type 11 in the article). The survey can also be looked upon as a formal summary of articles/sections on ES in British and American handbooks, which, though eamestly concemed with the form of ES, are rather committed to subtle shades of style and meaning. Članek je dopolnitev poglavja Slovenski po¬ gled na angleške eksistencialne stavke v knji¬ gi Prispevki k tehniki prevajanja iz slovenšči¬ ne v angleščino (Didakta, Radovljica 1996, str. 261-269). (Izdajo knjige je z odločilno fi¬ nančno podporo omogočilo DZTPS, zato se zdi primerno, da se jo dopolnjuje v Mostovih, ki so glasilo DZTPS.) Omenjeno poglavje do¬ cela molči o pomembnem tipu angleških eksi¬ stencialnih stavkov (v nadaljevanju ES), ki se je v zadnjem času na moč razmahnil, vendar v slovnicah večinoma (še) ni zabeležen (pred¬ vsem ne kot ES) in eo ipso tudi (večinoma) ne v zavesti slovenskih prevajalcev. MOSTOVI 1998/XXXII 7 Vnaprej se opravičujem vsem tistim prevajalcem, ki bodo to trditev imeli za zmotno. Te prosim, da članek kratkomalo prezrejo in se posvetijo tehtnej¬ šim prispevkom. Da si drznem pisati o tem tipu ES, je krivo zapažanje, da ga zelo pogosto najdem v prevodih, ki jih za slovenske naročnike izgotovi¬ jo domači govorci angleščine - na prvem mestu bi omenil angleški prevod knjige SLOVENIJA TU¬ RISTIČNI VODNIK (v nadaljevanju STV), pre¬ vod je izgotovil lan Wraight (IW) in iz njega je ve¬ čina primerov v tem članku (nekoliko prirejenih) ne spomnim pa se, da bi ga (izdatneje) našel v an¬ gleških prevodih, kijih izgotovijo anglistično izšo¬ lani Slovenci. Kot učitelj prevajanja ugotavljam isti primanjkljaj tudi v učilnici. Sodim, da je treba stvar razložiti ne glede na to, kdo jo že zna in kdo ne. Kdor jo obvlada celo bolje, ga morda te vrstice spodbudijo k dopolnilni polemiki. Za tehtne nasve¬ te in nekatere prevode se zahvaljujem profesorici Margaret Davis (MD); bedela je nad nastajanjem članka in vgradila vanj prepotrebne popravke. Gre za tip ES z na začetku povedi izpostavlje¬ nim deležnikom. Tip je mogoče shematizirati z besednorednim stavčnim vzorcem present/past participle + adverbial of plače + to be + subject in ponazoriti s primerom 1 Standing/Located on the northem fringe of the valley is Pišece Castle. (Glej v nadaljevanju tip 7 in 8.) V praksi je videti stvar taka: prevajalec, ki naj prevede izjavo 2 Na severnem obrobju doline stoji grad Pi¬ šece, izbira med 3 On the northern fringe of the valley (there) is/stands Pišece Castle, 4 (Moreover, / Besides, / Additionally,) T/there’s Pišece Castle (standing) on the northem fringe of the valley, in tem prevodom se pridružuje prevod z začet¬ nim deležnikom (št. 1). Izbiro prevoda ureja (ne)določnost osebka (glej Prispevki, str. 267-269, primeri 38 do 62), še bolj pa slogov¬ na (ne)sprejemljivost, tj. (ne)možnost za vključitev v sobesedilo (skupaj s potrebo po na tistem mestu zahtevanem stavčnem pou¬ darku). Glede na soodvisnost med določnostjo osebka in stavčnim poudarkom na eni strani in besednim re¬ dom v slovenščini na drugi strani je treba omeniti, da se stavek 5 Grad Pišece stoji na severnem obrobju doline prevede 6 Pišece Castle is/stands on the northern fringe of the valley. Oblikovno to ni ES. Ta oblika (v nadaljevanju članka tip 6) je potrebna zaradi stavčnega/sobese- dilnega poudarka, ki usmerja bralčevo/poslušalče- vo pozornost na novi podatek »severno obrobje doline«, »Grad Pišece« pa v tem sobesedilu daje vtis, da je bil že prej omenjen in je torej že znan. Ker »Pišece Castle« v običajni nezaznamovani so- besedilnosti nima ne določnega ne nedoločnega člena, se pri izbiri ustrezne angleške formulacije ravnamo po tem, ali se podatek o gradu v danem kontekstu pojavlja kot že znan (že prej naveden/ omenjen) ali nov (še neznan/nenaveden/prvič ome¬ njen). Koliko je slogovno in sobesedilno oblika po¬ vedi št. 1 blizu povedi št. 70 a (tukaj v nadalje¬ vanju), ni docela jasno. (Po jezikovni analizi se deležnik pri 1 klasificira kot povedkovo do- polnilo/»predicative adjunct«, pri 70 a, to po tradiciji imenujemo deležniška zveza, ki se nanaša na osebek, je deležnik skupaj s pripa¬ dajočim besedjem osebkovo dopolnilo/»sub- ject adjunct«.) ES z začetnim deležnikom (poved št. 1) se po vsem videzu razvrščajo v dve skupini: - sobesedilno nepogojene predstavitvene opi¬ se, npr. 9 (a) Standing/Sitting/Lying in the square were a dozen hungry people - Prispev¬ ki, str. 263 - kot nazomejša različica za 9 (b) In the square (there) were a dozen hun- gry people. Dodatni primeri: 10 Leading out of the town towards the north is Dunajska cesta. (Pripis k sliki) 8 MOSTOVI 1998/XXXII 11 Rising up behind the Aljažev dom hut in the Vrata valley is an imposing 1,500 m wall, the Triglav North Face. (Pripis k sliki) 12 Looming over the Pišnica valley with its thin asphalt ribbon of a road which rises tovvards the Vršič pass in a close series of hairpin bends, is the Cyclopian bastion of Prisank, split up into buttresses among which stands out the famous Devifs Pillar. (Pripis k sliki) - sobesedilno pogojene odzive, npr. 13 Running along the Karavanke is the Au- strian border, ki v določenem sobesedilu (sicer se izenači s primeri iz pravkar navedenega odstavka) daje vtis, kot daje odgovor na vprašanje: »What is there (What border is there) along the Kara¬ vanke?« - Izkaže pa se, da na to vprašanje po¬ tem ni nujen navedeni odgovor (namreč Run¬ ning along the Karavanke is the Austrian bor¬ der), pač pa (bolj običajno!) (There's) the Au¬ strian border (there). (Na vprašanje »Where does the Austrian border run?« bi odgovorili seveda It runs along the Karavanke.) - Ta od¬ stavek želi pokazati, da ostane v tem primeru zelo malo prostora za ES z začetnim deležni¬ kom. Zato ni čudno, da konservativno čuteči domači govorci angleščine to obliko ES v tej sobesedilno pogojeni rabi odklanjajo kot ne¬ potrebno, nenaravno ali celo kvarno. Quirku et al. 1985, 18.20 in 18.21, str. 1378 in 1379, veljajo ti primeri za zgled celjenja (»fron- ting«) - to brez dvoma so -, o njihovi eksistencial- nosti pa molčijo. Vendar je mogoče domnevati, da kolikor jih upravičuje besedni red in kolikor si z ES delijo iste glagole - torej izražajo bivanjskost ali vstop na prizorišče -, toliko so po svoji sporo¬ čilnosti tudi ES. Quirk et al., 1. c: »It is common to find -ing parti- ciples fronted in information-processing circum- stances: 14 Sitting at her desk in deep concentradon was my sister Flora. She looked as though she had spent a sleepless night.« »In examples like the following, common in jour- nalism, the fronting of the predication seems lar- gely determined in fact by the desire to give end- focus to the subject, at the same time using (as is normal) the early part of the sentence to 'set the scene': 15 Addressing the demonstration was a quite el- derly vvoman. 16 Shot by nationalist guerrillas were two entirely innocent tourists.« PREGLED OBLIK ES s pripadajočo razlago in ponazoritvijo Pregled ni popoln. Prirejen je za potrebe sloven¬ skih anglistov, želi pa jih opozoriti na nekatere osrednje nujnosti in se zato skoraj ne mudi pri slo¬ govnih različicah. Je popolnoma drugačen od pre¬ gleda v Quirk et al. 1985, str. 1404. Tip 1: THERE + V(erb) + indefinite S(ubject) + A(dverbial of plače) ali: A + THERE + V + indefinite S (Prispevki, str. 267/42—45) Ob vsebinskem osebku (»notional subject«, S), ki uvaja nov podatek in ga spremlja nedo¬ ločni člen ali drugačen nedoločni kvalifikator (npr. s orne), se eksistencialnost naravno izrazi s slovničnim osebkom (»grammatical sub¬ ject«) there. Prislovno določilo kraja, A, stoji na začetku ali na koncu povedi. Najpogostejši glagol, V, je to be. Po splošnem mnenju je to prototip ES. 17 Tu (v Dravinjskem Vrhu) je v srednjem veku stal na griču grad, ki so ga 1532 uni¬ čili Turki. (STV) During the Middle Ages, before its de- struction by the Turks in 1532, there was a castle here. (IW) 18 Cerkniško jezero: Na območjih, kjer se voda najdlje zadržuje, so obsežna, težko dostopna in prehodna trstičevja. (STV) In the areas where the water stays the lon- gest, there are vast reed-beds, access to which is difficult. (IW) Sem lahko prištejemo tudi ES, ki izražajo nekak¬ šno »absolutno« obstajanje (brez navedbe A, ki pa se razume iz dane situacije, Quirk et al. 1985, str. 1406), npr. 19 Surely, there is a God. 20 Is there any other business (for the committee at this meeting)? MOSTOVI 1998/XXXII 9 Tip 2: THERE + V + definite S + A ali: A + THERE + V + definite S (.Prispevki , str. 268/51-62) Sobesedilno pogojena oblika. Primere razu¬ memo kot odgovor na vprašanje (četudi samo namišljeno), ki ima obliko ES. Vsebinski ose¬ bek, S, ima zaradi sobesedilne odvisnosti/do- ločnosti/sklicujočnosti določni člen (ali do¬ ločnemu členu enakovreden določevalec ali ničti člen pred nekaterimi lastnimi imeni). (Lahko ga ima tudi zato, ker označuje/imenuje nekaj edinstveno pomembnega, primera 23 in 24.) 21 Je še kaj zanimivega v Ljubljani? - Seve¬ da, recimo Jedrski inštitut Jožef Stefan na Jamovi ulici. Are there any more places of interest in Ljubljana? - Yes, there is the Jožef Stefan Nuclear Institute in Jama Street. 22 Na Jamovi ulici je tudi Jedrski inštitut Jo¬ žef Stefan. In Jama Street there is also the Jožef Ste¬ fan Nuclear Institute. V almanahu Britain 1987 najdemo pri opisu viso¬ kega šolstva takele ES: 23 In addition to the universities, there is the Uni- versity College at Buckingham vvhich opened in 1976 and which receives no assistance from public funds. 24 There are also the Scottish Council of Research and Education and the Northern Ireland Coun¬ cil for Educational Research. poleg 25 There is a Business Education Council vvith the same functions as the Technical Education Council in relation to courses of business edu¬ cation. Ni razumljivo, zakaj stoji v primeru 25 pred bese¬ dami Business E. C. nedoločni člen. Domači go¬ vorci angleščine trdijo, da je stavek pravilen in da ne gre ne za tiskovno ne za vsebinsko napako. Ver¬ jetno pa gre vseeno za zamenjavo lastnega imena (velike začetnice: B. E. C.) z občnovrstnim ime¬ nom (male začetnice: b. e. c.). V tem drugem pri¬ meru je nedoločni člen pričakovano normalen. (To je potem tip 1 v naši razpredelnici.) Če sobesedilni pogoj ni izpolnjen, se stavek ne more formulirati kot ES, npr. 26 Amidas je v petem nadstropju. The Amidas translation agency is on the fifth floor. (Samostojna informacija) Tip 3: A + V + indefinite S; no THERE (Prispevki , str. 265/24 (b), str. 266) Sporočilnost ES tega tipaje istovetna s sporo¬ čilnostjo ES tipa 1. Mogoče jih je tudi tako formulirati, namreč z navedbo slovničnega osebka there. Po Quirku et al. 1985,18.50, str. 1410 - tam najdemo primer In the garden (there) was/stood a sundial - se daje prednost stavkom tipa 3 (torej brez there), kadar sklep¬ na samostalniška fraza (ki je seveda vsebinski osebek, S), izraža nekaj konkretnega in speci¬ fičnega in kadar njeno navedbo bolj ali manj pričakujemo. Glagol, V, pri tipu 1 kot da po¬ meni »chanced (to be)«, »happened (to stand)«, samostalniška fraza (vsebinski ose¬ bek, S) pri tipu 3 pa kot da teži k pomenu »a certain (sundial)«. Razlikovanje je seveda izredno nerazločno in ga ne slutijo niti vsi do¬ mači govorci angleščine. Nekateri iz osebnih slogovnih nazorov odklanjajo stavke tipa 3. Vendar so ti stavki v resnici izredno razširjeni, gre očitno za zelo produktiven vzorec. (Glej sklepni odstavek te razprave.) Tudi če je pomenska razlika, ki jo Quirk et al. sugerirajo za ES In the garden (there) was/ stood a sundial, dovolj otipljiva, dvomim, da jo je mogoče zaznati v vseh primerih tega ti¬ pa. Verjetno je odločitev za oblikovanje ES po tipu 1 ali po tipu 3 svobodna in prej zadeva slogovno kot vsebinsko/sporočilno plat. Av¬ torju omogoča uveljaviti osebno nagnjenje do ene ali druge oblike. 27 V Korpulah je gradič, nekdanji lovski dvo¬ rec celjskih grofov; danes je v zasebni la¬ sti. (STV) At Korpule stands a small manor, a former hunting lodge of the Counts of Cilli, which is today a private house. (IW) 10 MOSTOVI 1998/XXXII 28 On the square in front of the church is a shrine to the Virgin. (IW) 29 Next to the church stands a small building, vvith a late-Gothic window, which dates from the early 16 th c. (IW) Tip 4: A + V + definite S; no THERE ( Prispevki , str. 266/25-31 ff.) Ta tip ES je vzporednica tipa 3, od njega se razlikuje le po tem, da se S pojavlja z določ¬ nim členom ali določnemu členu ekvivalent¬ nim določevalcem (kazalnim/svojilnim zaim¬ kom, ničtim členom pri nekaterih lastnih ime¬ nih). Določnost izvira iz sobesedilne pogoje¬ nosti kot pri tipu 2, lahko tudi iz znotrajstav- kovnih skladenjskih povezav. 30 Kilometer zahodno od vasi so v gozdna¬ tem pobočju v 13. st. zgradili grad Pišece. (STV) On a forested slope 1 km west of the vil- lage stands the 13 ,h c. Pišece Castle. (IW) (Glej tudi primer št. 3.) 31 At Trate, 10 km west of Apače, is the bridge over the Mura which marks the border Crossing to the Austrian town of Mureck. (INV) 33 Between Italy, Austria, Hungary and Croatia lies Slovenia,... 34 I know where flames the fixed star of cer- tainty and success. (G. K. Chesterton) Po Quirku et al. 1985 je to, enako kot tipi 1-3, zelo pogosta oblika ES. Tip 5: indefinite S + V + A; no THERE ( Prispevki , str. 267/38-45 in str. 268/48-50) Sobesedilno pogojena oblika. Nedoločni ose¬ bek (the indefinite S) uvaja nov, še neznan po¬ datek, zaradi stavčnega poudarka se znajde na začetku povedi. Začetni položaj upravičuje apozicija, ki opravlja vlogo oziralnega odvi¬ snika. (Glej razlago pri tipu 6.) (Zaradi nedo¬ ločnega osebka bi pri sobesedilno nepogojeni izja¬ vi pričakovali tip 1.) 35 V Bizeljski vasi stoji ob cesti pri hišni št. 16 mogočna lipa, ki meri v prsnem obsegu 720 cm. (STV) A massive linden tree, vvith a trunk girth of 7.2 m, stands at house No. 16 in the vil- lage of Bizeljska vas. (INV) 36 Na dvorišču (Ribniškega gradu) je urejen spominski park pomembnih ribniških ro¬ jakov. (STV) A memorial park, dedicated to eminent personalities from Ribnica, is located in the castle courtyard. (INV) Tip 6: definite S + V + A; no THERE ( Prispevki , str. 267/46-47) Sobesedilno in slogovno pogojena oblika. Določni člen pred S bralcu čustveno in po- membnostno približa S, podobno kot v filmu bližnji posnetek. Za navedbo določnega člena lahko obstajajo tudi skladenjski razlogi. (Pri nekaterih lastnih imenih igra vlogo določnega člena ničti člen.) 37 Sredi naselja (Podgrad, Matarsko podolje) stoji zanimiva novoromanska cerkev sv. Cirila in Metoda. (STV) The neo-Romanesque Church of SS. Cyril and Methodius stands at the centre of the village. (INV) 38 Radkersburg lies on the opposite bank of the Mura. (INV) 39 The Baroque Church of St. Lavvrence stands on a hillock overlooking the villa¬ ge. (INV) 40 Pišece lies below the chesnut and oak fo- rest covered Southern slopes of the Orlice ridge. (INV) Po splošnem mnenju se zaradi direktnega besedne¬ ga reda in odsotnosti there tipa 5 in 6 ne štejeta za ES. Vseeno ju z ES druži eksistencialni glagol (to¬ rej bivanjska ali »prizoriščna« sporočilnost) in ne- možnost, da se ta glagol pojavi v potekovni obliki (Progressive form). Do oblik tipov 5 in 6 pride zaradi vsaj enega od treh razlogov: MOSTOVI 1998/XXXII 11 - zaradi stavčnega poudarka, ki iz kontek- stualnih ali kontrastirajočih razlogov zahteva direktni besedni red (torej neeksistencialni, si¬ cer pa običajni angleški besedni red): 41 The town lay behind the hills on which the Palače and the School of Medicine stood. (< On the hills stood the Palače and the School of Medicine. - Tip 4) 42 The gilded statue of a Citizen of Emona stands on the west side of Zvezda Park. (< On the west side of Zvezda Park stands the gilded statue of a Citizen of Emona. - Tip 4) 43 A massive linden tree, with a trunk girth of 7.2 m, stands at house No. 16 in the vil- lage of Bizeljska vas. (< There stands a massive linden tree at house No. 16... - Tip 1; At house No. 16 stands a massive linden tree... - Tip 3) - zaradi trpne oblike glagola (to ni pravilo, je pa pogost pojav; direktni besedni red lahko poleg tega podpirajo zahteve iz prejšnjega od¬ stavka: kontekstualnost, kontrastirajočnost, stavčni poudarek, osebna slogovna dispozicija avtorja in morda še kaj): 44 Seven hundred feet above the valley red temples and countless celiš were perched like birds’ nests on the rocks. (< ... above the valley there were red temples and countless celiš perched like birds’ nests. - Tip 10; < ... above the valley were perched red temples and countless celiš like birds’ nests. - Tip 3) 45 On the following day a splendid banquet was held at Marija's. (< On the follovving day there was held a splendid banquet at Marija’s. - Tip 1) Ta postavka ni dokazana, in morda tudi ni do¬ kazljiva. Analogni stavek iz turističnega opisa 46 ?(At Bled) a castle is perched on a cliff high above the lake. so domači govorci angleščine - verjetno zara¬ di nevraščenosti v sobesedilo (nekontekstuali- ziranosti), torej ker gre za samostojno, sobese- dilno nevezano izjavo - ocenili bolj ali manj odklonilno v korist 47 (At Bled) there is a castle perched on a cliff high above the lake. (Tip 10) - zaradi desnoprilastkovnega oziralnega stav¬ ka (ali apozicije ali daljšega sestavljenega pri¬ lastka, Quirk et al. 1985, str. 1403). Stavek 48 ?A broken chair is in the comer. v tej obliki skoraj ne obstaja, pač pa le (ali predvsem) v prototipni obliki, kakršno najde¬ mo pri našem tipu 1: 49 There’s a broken chair in the corner. Postane pa sprejemljiv, ko ga postmodificira odvisnik (apozicija, daljši sestavljeni prila¬ stek), ki prevzame nase težišče nove informa¬ cije: 50 A broken chair is in the corner which I’ve never seen there before. Analogno (že navedeni primer 35) 51 ?A linden tree stands at house No. 16. -> A massive linden tree, with a trunk girth of 7.2 m, stands at house No. 16 in the vil- lage of Bizeljska vas. Tip 7: initial (present/past) participle + A + to be + indefinite S; no THERE {Prispevki, str. 263) 52 Pod Sv. Nežo (pri Libojah/Celje v Savinj¬ ski dolini) je manjše smučišče. (STV) Lying beneath Sv. Neža (St. Agnes’ Hill) is a small ski slope. (IW) 53 Na sedelcu nad vasjo (Leše pri Prevaljah) stojita druga ob drugi gotski cerkvi. (STV) Perched on a saddle above the village, and standing side by side, are two Gothic churches. (IW) 54 Pred vhodom v zdravilišče (Laško) je s ki¬ pom okrašen vodomet. (STV) Standing at the entrance to the spa com- plex is a statued fountain. (IW) Namesto deležnika najdemo tudi pridevnik: 55 - Adjacent to the motorway flyover, some two kilometers west of Senožeče, is a lo- 12 MOSTOVI 1998/XXXII cal road which turns off north towards Dolenja vas. (IW) Tip 8: initial (present/past) participle + A + to be + definite S; no THERE 56 Na griču nad mestom (Dravogradom) so razvaline Starega gradu. (STV) Standing on the hill above the town are the ruins of the Old Castle. (IW) 57 Za cerkvijo stoji grad Velika Nedelja. (STV) Situated behind the church is Velika Ne¬ delja Castle. (IW) 58 Na kamniti okrogli prižnici je reliefno upodobljena oseba, veijetno eden od do¬ natorjev. (STV) Etched into the circular Stone pulpit is the relief of a figure, probably one of the be- nefactors. (IW) Skupna pripomba k tipoma 7 in 8: razlago glej v uvodu k temu članku, pri primerih 1 in 9-16. Tip 9: A + THERE + to be + indefinite S + finite form of a (corresponding full) verb (belonging to the annexed relative clause) Nizkofrekventna oblika ES, ki jo večina do¬ mačih govorcev angleščine odklanja. Quirk et al. 1985, str. 1407, navajajo primera: 59 There’s something (that) keeps upsetting him. 60 There's a man lives in China. in razlago: »... the relative pronoun that in the “annex” clause can be omitted (especially in infor- mal usage) even when it is subject of the relative clause; something not permissible according to the normal rule for relative clause formation (eg. */ know a man lives in China.).« V prevodu STV je bilo mogoče zaslediti tale primer, ki (kot rečeno) ni zbudil posebnega navdušenja: 61 Po 4 km je na jug odcep čez slemenasto hribovje Brkini skozi Prem in Pregarje v Matarsko podolje. (STV) ?After 4 km there is a regional road turns off south up into the gently undulating Br¬ kini Hills. (IW) Za slovenske prevajalce ta oblika ne pride v poštev kot vzorec za tvorbo ES. (Dovolj je, da jo poznamo.) Pač pa pride v poštev oblika, kjer je oziralni stavek »normalno« nadomeš¬ čen s sedanjim deležnikom (istovetno s tipom 10, primer 65), če že ni naveden v svoji popol¬ ni, običajni oziralnostavčni obliki: 62 After 4 km there is a regional road tuming off/that turns off south up into the gently undulating Brkini Hills. (MD) (Prispevki , str. 263/13 (b)) Tip 10: (A) + THERE + to be + indefinite S + adjective/(present/past) participle ali: THERE + to be + indefinite S + adjective /(present/past) participle (+ A) 63 Pri Kompasu se dobijo novi zemljevidi Ju¬ lijskih Alp. (a) (At the Kompas Office) T/there are new maps of the Julian Alps available. (b) *(At the Kompas Office) T/there are avai¬ lable new maps ... (c) New maps of the Julian Alps are available at the Kompas Office. Glej tudi 92 (b). 64 Neprekinjena naselitev kraja je izpričana tudi v mlajši železni dobi. (a) There is a continuous settlement of the plače also evident in the Late Iron Age. (b) *There is also evident a continuous settle¬ ment of the plače in the Late Iron Age. (c) A continuous settlement of the plače is al¬ so evident in the Late Iron Age. 65 V kleti je sef z zaupnimi listinami. There is a safe containing confidential do- cuments in the basement. 66 Leta 1963 je ob potresu v Makedoniji iz¬ gubilo življenje nekaj sto ljudi. (a) In the 1963 earthquake there vvere several hundreds of people killed in Macedonia. (b) *In the 1963 earthquake there were killed several hundreds of people in Macedonia. (c) In the 1963 earthquake in Macedonia, se¬ veral hundreds of people vvere killed. MOSTOVI 1998/XXXII 13 Oblike 63 c, 64 c in 66 c so zaradi direktnega besednega reda in odsotnosti there ocenjene kot nebivanjske. (Niso istovetne s tipom 5, ker v njih ni značilnih bivanjskih glagolov.) Zdi se, da bivanjske (z there) in nebivanjske obli¬ ke tekmujejo za prevlado. Nebivanjske oblike so zaradi gospodarnosti med ljubitelji konciz- nega sloga bolj cenjene. Ti ne vidijo razloga, zakaj tu sploh rabiti bivanjsko obliko. Tip 10 je po naravi nizko produktiven, idio- matsko omejen na majhno število izbranih pridevnikov ali deležnikov. Kakor hitro ima¬ mo opraviti z deležnikom, ki ne spada v ozki krog izbrancev tipa 10, naletimo na oblike, kot so: 67 (a) On the following day a splendid ban- quet was held. (b) On the follovving day, there was held a splendid banquet. (c) On the follovving day, there was held a splendid banquet at Marija's. (d) On the following day, there was a splendid banquet held at Marija's. Šele zadnji stavek se ravna po vzorcu tipa 10, prejšnji se držijo formule pasivnega stavka, kjer sta glagol to be in pripadajoči pretekli de¬ ležnik »normalno« skupaj. (Verjetno je ta pre¬ vladujoča pasivna formula kriva, da tuji go¬ vorci težko zaznajo idiomatski odklon, kakr¬ šen je značilen za 66 a in nazadnje mogoč tudi pri 67 d. Toda v Quirk et al. 1985, str. 1404, »Passive ver- sions ...«, se pričakovanemu stavku There'll be no shops left open, po pripombi »The notional subject can be postponed if it is required to have focal pro- minence« vzporedi There'll be left open no single well-stocked shop. Enako imamo v navedku 68 The time is here for me to leave this life. I have done my best in the race, I have run the full distance, and I have kept the faith. And now there is waiting for me the prize of victory awarded for a righteous life, the prize which the Lord, the righteous Judge, will give me on that day. (Paul) opraviti s prvinsko shemo potekovne oblike (pro- gresive form), ki je sicer za rabo v ES vprašljiva, vendar ravno navedeni primer kaže, da shema tipa 10 ni neomejeno aplikabilna: še en dokaz, daje tip 10 nizkoproduktiven; očitno ne velja za glagol wait, čeravno si je mogoče misliti naš primer pre¬ delan v ... there is the prize of victory waiting for me. (Zveza s 47?) Tip 11: Variacije na bivanjski HAVE Glej odstavek B/ v PRISTAVKU, primere 71-75. PRISTAVEK (Dodatna zapažanja, »muhe«) A/ V slovničnem pogleduje treba ločiti delež- niške zveze (participial constructions) od ob¬ likovno bližnjih deležniških ES (participial ES) tipa 7 in 8: 70 Dravograd ima prometno pomembno lego na pol pota med Mariborom in Celovcem. (STV) (a) Lying halfway between Maribor and Kla- genfurt, Dravograd is located on an impor- tant traffic route. (IW) (participial con- struction) (b) Lying halfway betvveen Maribor and Kla- genfurt is Dravograd, located on an impor- tant traffic route. (participial ES) Stavek (a) zaradi svoje oblike ne velja za ES, četudi je njegova sporočilnost (skoraj) enaka kot pri stavku (b). Zakaj se je prevajalec (IW) vpričo sicer tako pogo¬ sto uporabljanega tipa 7 in 8 (v svojem prevodu STV) nenadoma (in ne samo tu) odločil za čisto deležniško zvezo, ni jasno. Slogovni pomisleki? (Želja po uvedbi vzročnosti? Tovrstna deležniška zveza je v jedru vzročna.) Stavčni ritem? Osvežil¬ na variacija? B/ Bivanjskega imeti/have navadno ne vklju¬ čujemo v razmislek o ES, češ da je (nizko) pogovoren in zato neprimeren/nezaželen v (poljudno)znanstveni prozi. Res je, da ga naj¬ demo v pogovorni vsakdanjosti in novinarski preproščini... 71 »Vlak v Maribor, kdaj pelje?« (»Prosim, kdaj imam vlak za Maribor?«) 14 MOSTOVI 1998/XXXII »Ja, gospa, imate en vlak ob 8.15, drug vlak imate pa takoj čez dobro uro, ob 9.20.« (a) »The train for Maribor, when does it go/ leave?« »O. K., there’s a train at 8.15, and another in just over an hour, at 9.20.« (b) »When do I have a train for Maribor?« »Yeah, you’ve got a train at 8.15, another train in an hour’s time, at 9.20.« 72 V srednji Italiji imamo otočke na jezeru Trasimeno ... Lep otok imajo tudi na jeze¬ ru Bolseno ... Sredi jezera sta otočka Bi- sentina in Martana ... Na Koroškem imajo otoke le na Vrbskem jezeru... (Slovenske novice, 5. novembra 1997, str. 14) Poročevalec podzavestno menja vsebinsko popol¬ noma izpraznjeni »imamo« - mi Slovenci namreč v srednji Italiji nimamo nič - in malo manj izpraz¬ njeni »imajo« s čisto »normalno« bivanjskim tret¬ jim stavkom, ne da bi bila zaradi menjave glagola kaka razlika v bivanjski sporočilnosti. Če se bomo odločili za prevod s have - tukaj odstavek (b) -, bomo »imamo« in »imajo« prevedli z »we have«. (a) In central Italy there are small islands on Lake Trasimeno ... And there is also a beautiful island on Lake Bolseno ... In the middle of the lake are the two little islands Bisentina and Martana... In Carinthia the¬ re are islands only on the Worthersee. (MD) (Ta način je uporaben za pisno in ustno sporo¬ čanje.) (b) In central Italy we have small islands on Lake Trasimeno ... And a beautiful island on Lake Bolseno ... In the middle of the lake we have two little islands Bisentina and Martana... (MD) (Ta način je uporaben za ustno razlago, recimo turističnega vodnika.) ... vendar tudi v predavateljski dikciji (univer¬ zitetnih) profesorjev in od tod tudi v (poljud¬ noznanstvenih spisih (koliko bolj še v šol¬ skem žargonu!): 73 The sound which we have in huge ... (Prof. Beverley Collins pri predavanju o glaso¬ slovju na Filozofski fakulteti novembra 1997. Prof. B. C. je sproščeno uporabljal to obliko izražanja med vsem predavanjem.) - Glas, ki ga najdemo v huge ... kij e v huge ... ki ga imamo v huge ... 74 Iz leta 1515 imamo ohranjen enolisten le¬ tak z natisnjenim besedilom pesmi z na¬ slovom Nova pesem o kranjskih kmetih. (Viktor Smolej, Sava na Slovenskem, str. 96) (a) We have a broadsheet dating from 1515 that contains the printed text of a song en- titled Nova pesem o kranjskih kmetih. (MD) (b) There is a broadsheet dating from 1515 ex- tant that contains the printed text... (MD) Prevod (b) kaže standardno obliko, ki se do¬ mačemu govorcu porodi spontano, ko ima v mislih pisno (znanstveno) sporočanje (četudi je enako uporaben za ustno sporočanje). Pre¬ vod (a) je bolj domač, preprostejši, pogovo¬ ren, novinarski, posebej primeren, da ga izre¬ če ravnatelj NUK-a, zakaj tam to reč res ima¬ jo- O (ne)ustreznosti prevajanja s have, o (ne)bivanj- skem have, o tekmovalnosti (ne)bivanjskega have z drugimi oblikami ES glej Quirk et al. 1985, 18.51— 18.54 (str. 1411-1414). C/ Oglejmo si spontano prevajalsko reakcijo domačega govorca angleščine na naslednji odstavek: 75 Iz leta 1515 imamo ohranjen enolisten le¬ tak z natisnjenim besedilom pesmi Nova pesem o kranjskih kmetih. Napisana je v nemščini in naperjena proti slovenskim puntaijem. Nastala je po bitki pri Celju do odhoda najemniške plemiške vojske čez Savo na Kranjsko. Pesem ima šest kitic. V vseh teh kiticah pa so vpletene tudi sloven¬ ske besede, ki so geslo in poziv puntar¬ skim kmetom na upor. Geslo puntarjev je Stara pravda, poziv kmetom pa: »Le vkup, le vkup, uboga gmajna!« (Viktor Smolej, Sava na Slovenskem, str. 96) MOSTOVI 1998/XXXII 15 (a) There is a broadsheet datingfrom 1515 ex- tant that contains the printed text of a song entitled »A new song about the Car- niolan peasants«. Written in German, it is directed against the Slovene peasant rebels and was composed some time betvveen the battle of Celje and the departure of the ari- stocrats’ mercenary army for Carniola. In each of the song ’s six verses there occur the peasant rebels’ slogan/motto in Slove¬ ne - »Stara pravda«: the old rights - and their call to action, which runs: »Come to- gether, come together, you poor vvretched villeins!« (MD) Naša pozornost velja obema stavkoma v leže¬ čem tisku, a najprej drugemu. (Prvi je, z neke¬ ga drugega vidika, omenjen in obravnavan v prejšnjem odstavku, primer 74.) Prevod raz¬ krije, da »trezna« angleščina nima posluha za slovensko slogovno (bivanjsko?) »ornamenti¬ ko« (»slovenske besede so vpletene v nemške kitice«). Angleški prevod to »ornamentiko« (besedo vpletene ) kratkomalo ignorira. Preiz¬ kusi prevajanja drugega stavka v prevajalskih delavnicah zmeraj znova pokažejo, da se slo¬ venski prevajalci obupno mučijo, kako in kam bi v prevodu vpletli vpletene (?»interwoven, interspersed, interpolated ...«), ko je najbolje, besedo preprosto izpustiti. Izdelujejo stavke kot: (b) (?)Each of the six verses has the slogan Stara pravda interwoven... (c) (?)Interpolated in each verse is the slogan Stara pravda. (č) (?)A11 the six verses are interspersed with the slogan Stara pravda. Razlog utegne biti v tem, da Slovenec gleda na stavek kot na poročilo o dogajanju (»Nek¬ do je te besede vpletel...«, aktivna dinamika, četudi preoblečena v trpno obliko, je menda značilna slovenska slogovna prvina), Anglež kot na poročilo o rezultatu, o dokončnem sta¬ nju, o »pojavljanju« in posledičnem »bivanju« (vpletenih) besed v pesmi, o obliki, v kateri nam je pesem dana in v kateri zdaj »eksisti¬ ra«. Pri takem razumevanju Angleževo sporo¬ čanje ne potrebuje »vpletenostne« idiomatike; ta ostaja na slovenskem bregu. Primer brez dvoma kaže, da Slovencu vsebinsko ni lahko prepoznati ES (in jih ustrezno prevesti). (Po¬ membno vprašanje, kako prepoznati ES, pre¬ sega okvire tukajšnje razprave in kliče po po¬ sebni obravnavi.) Obstaja tudi ponesrečen prevod z there: (d) *There is intervvoven in each verse the slo¬ gan Stara pravda. (Glej 66 b.) Glede na primer 66 (a) (tip 10) bi poskusili ra¬ je z obliko: (e) (?)There is the slogan Stara pravda inter- woven in ali the six verses. Usklajevanje s tipom 10 je zaradi njegove niz¬ ke produktivnosti videti nekoliko prisiljeno, naravnejše se zdi, ravnati se po tipu 6 (primer 37): (f) The slogan Stara pravda is interwoven in ali the six verses, četudi ta oblika ne bo več priznana za ES. (Nerešeno ostaja vprašanje, kako sugestije z interwoven, ki smo ga nazadnje delno le spu¬ stili v angleški prevod, vključiti v celotno so¬ besedilo.) Smisel teh variant je zgolj ta, da če se ne do¬ mislimo najbolj naravnega angleškega ubese- denja, se pač bolj ali manj uspešno rešujemo na druge načine. Ti načini so vsekakor nekak¬ šen most od idealne rešitve (prevod (a)) do nesprejemljivega prevoda (prevod (d)). Niso torej vsi enako slabi in vnaprej izobčeni. Prvi ležeče tiskani stavek v tukaj obravnava¬ nem primeru št. 75 ima (nepotrebno?) besedo »ohranjen«, ki jo najdemo prevedeno z nizko- frekventnim »extant«. Najbrž gre tukaj za do¬ kaj nepotrebno obremenjenost - težko bi rekli »ornamentiko« -, vendar spet predvsem na slovenski strani; pri sklicevanju na stare doku¬ mente je angleški extant dokaj običajen, an¬ gleški stavek bi ga verjetno vseboval, tudi če ne bi imel besedne ustreznice v slovenščini (»ohranjen«). 16 MOSTOVI 1998/XXXII D/ Deležniška zveza (participial construc- tion) ali deležniško okrepljena predložna zve¬ za {participially intensified prepositional phrase )? Tu gre za navezavo na primere 4, 47, 52-58, 70 (b), pa tudi na knjigo Vaje iz prevajanja, str. 122, točka 37. (Glej navedeno literaturo, Klinar 1994.) Referenčni primeri (stavki) zahtevajo nekaj dodatne pozornosti z vidika naslova tega od¬ stavka. Vendar ni toliko pomembno, ali v pri¬ merih, na katere se sklicuje »navezava«, in v tukaj dodatno navedenih primerih (76-79) prepoznamo deležniško zvezo ali deležniško okrepljeno predložno zvezo in sploh kako sled eksistencionalnosti, kot je pomembno vedeti, da angleščina idiomatsko vstavlja pred pred¬ ložno zvezo deležnik, o katerem v slovenščini (v slovenskem izvirnem besedilu, ki naj ga prevedemo v angleščino) ni ne duha ne sluha. (Sele pri vzvratnem prevajanju, iz angleščine nazaj v slovenščino, se pokaže skušnjava, da bi angleški deležnik prevedli z oziralnim od¬ visnikom.) Kako pogosto se to dogaja, pod katerimi pogoji in ali je mogoče pojav vzorč¬ no prikazati in metodološko uspešno vključiti v pouk prevajanja, ni jasno. 76 Vas (Stranice) leži na majhni uravnavi med gorami. (STV) The village lies on a small plain set bet- ween mountains. (IW) (? ... na ravnini, ki se razprostira med go¬ rami.) 77 Radizel, vas na robu planote. (STV) Radizel, a village set on the edge of the plain. (IW) (? ... vas, ki se stiska na robu planote.) 78 Kidričevo, povojno industrijsko središče sredi gozda, je večji del moderno naselje stanovanjskih blokov in zasebnih hiš. (STV) This post-war industrial centre (i. e. Kidri¬ čevo) located in the heart of the forest is basically a new town consisting mainly of a modern residential quarter... (IW) 79 Spomenik generala Rudolfa Maistra pred njegovo rojstno hišo je izdelal kipar S. B. The monument to General Rudolf Maister standing in front of the house where he was born is the work of the sculptor S. B. Z angleškega vidika je razlika med tukajšnjim vzorcem in tipom 7 in 8 (sem sodi tudi stavek 1) samo v besednem redu. S slovenskega vidika je razlika tudi v tem, da primerov 1 in 52-58 vzvrat¬ no ne bi prevajali z oziralnim odvisnikom. SKLEPNA BESEDA V skladu s Quirk et al. 1985 in v nasprotju z Mihailovič 1985 izhaja razprava iz prepriča¬ nja, da je slovnični osebek there nebistvena sestavina ES. There je samo dodatni prepoz¬ navni znak ES, poleg drugih (glagolov biva¬ nja in vstopanja na prizorišče, inverzije, odsot¬ nosti potekovne oblike), kadar se sploh pojav¬ lja. Po Quirk et al. 1985, str. 1410, se there na¬ mreč v zvezi z glagolom to be in nedoločnim vsebinskim osebkom uporablja približno v polovici primerov, v zvezi z glagolom to be in določnim osebkom približno v šestini prime¬ rov, v zvezi z drugimi glagoli (drugačnimi od to be) in nedoločnim osebkom približno v tretjini primerov, v zvezi z določnim osebkom pri teh glagolih pa v petini primerov. Torej v globoki absolutni manjšini. (Glej tudi Pris¬ pevki, str. 266.) STAVKI ZA POKUŠINO ali povabilo na bežen prevajalski gambit med velemojstricama slovenščino in angleščino (a) Zgledovanje po tipih 1-10: 81 Za cerkvijo stoji ogromna lipa, poškodo¬ vana od strele, obseg debla 532 cm. (Pred¬ log: tip 3) 82 V bližini priteka na dan več kraških izvi¬ rov. (Tip 1) 83 Ob naselju (Poljane v Mežiški dolini) stoji tonalitni spomenik partizanski diviziji, ki je na tem mestu 14. in 15. maja 1945 razo¬ rožila okupatorsko armado. (Tip 5) MOSTOVI 1998/XXXII 17 84 Na tem kraju so imeli Rimljani vojaško postojanko Halicanum, skoznjo je tekla cestna povezava Poetovio-Savaria. (Tip 6) 85 Sredi dvorišča stoji Neptunov vodnjak, okrog so delno ohranjeni kipi pritlikavcev in antičnih osebnosti, (dvorec Dornava) (Tip 8) 86 (a) Grad Kostel je imel pomembno strateš¬ ko lego nad najožjim delom doline Kolpe, po kateri teče meja s Hrvaško. Utrdba je bila prvič omenjena 1336. (Tip 8) (b) Na severnem robu Slovenjegraške kot¬ line leži mesto Slovenj Gradec. (Tip 8) 87 Na to gozdno prostranstvo (Menišija, Javor¬ niki, Snežnik) meji Kočevski Rog. (Tip 8) 88 (a) Na pročelju stavbe (cerkve sv. Martina v Laškem) je vzidana spolija rimskega le¬ va. (Tip 7) (b) Notranjščina cerkve (sv. Štefana v Rib¬ nici) je bogato poslikana in okrašena z de¬ li J. Wolfa, M. Koželja... (Tip 7) 89 Zadnjih trideset let je rast proizvodnje očitna. (Tip 10) 90 Od magistralne ceste Ljubljana-Koper se pri Senožečah odcepi krak proti Sežani. (Tip 7, tudi 8) (b) Variacije na odstavke A, B, C, D iz Pri¬ stavka 91 Jezersko je prostrana dolina med Karavan¬ kami in Kamniškimi Alpami. (Predlog za zgled: primer 76) 92 (a) V 16. stoletju imamo na Slovenskem ne samo reformacijo in protestantizem, ampak tudi silen razmah kmečkih uporov. (Primer 72 (b), 73 in 74 (a)) (b) Pri Kompasu imajo nove zemljevide Julijskih Alp. (detto) 93 Večina vode iz Postojnske kotline odteka pod zemljo proti Ljubljanici. (STV) (Iz širšega besedila je razvidno, da bi se stavek moral glasiti: Večina padavin v Postojnski kot¬ lini steče nazadnje pod zemljo v Ljubljanico. - Ta stavek je podlaga za prevod.) (Primer 79) 94 Trbovlje: Nekoč osrednje rudarsko naselje Zasavja, danes njegovo gospodarsko sre¬ dišče ... se razteza v osi sever-jug okoli 6 km daleč po tesni dolini Trboveljščice. (Primer 70 (a)) 95 (a) Pod Bogatinom leži Zlatorogov zaklad. (Tip 2) (dejstvo) Pod Bogatinom je skrit Zlatorogov zaklad. (Tip 10, primer 66; tudi tip 6) (dejstvo) (b) V kotu je skrito/se skriva gnezdo mišk. (Primer 75 (a); metafora, »ornamentika«) (c) V kotu pod listjem je skrito/se skriva gnezdo mišk. (deležniška zveza) (dejstvo) (č) Vrtača se skriva za Begunjščico in z gorenjske ravnine ni dobro vidna, (delež¬ niška zveza) Možen izid gambita (ena od zmagovitih variant): 81 Behind the church grows a great lightning- damaged linden tree, with a trunk circumfe- rence of 5.32 m. 82 Here there are several karstic sources. 83 A tonalite memorial to the Partizan division which disarmed the Axis troops here on the 14 th and 15 lh of May 1945 stands near the villa- ge- 84 The Romans had a military post called Halica¬ num in this area, through which the Poetovio- Savaria road ran. (? ... through which ran the P-S road.) 85 Presiding over the middle of the manoris court- yard is the Neptune fountain together with its sculptures of gnomes and mythological perso- nal from ancient Greece. 86 (a) Located high above, and guarding the nar- rovvest stretch of the Kolpa river, which marks the frontier with Croatia, is the 13 th c. Kostel castle. (b) Set on the northern rim of the Slovenj Gra¬ dec Basin is Slovenj Gradec. 87 Bordering on this expanse (the Menišija, the Javorniki, Snežnik) is the Kočevski Rog. 88 (a) Built into the front of the church is a Roman slab depicting a lion. (b) Adorning the interior of the church are rich frescoes by J. Wolf... 89 There is an increase in production evident du- ring the past three decades. *There is evident an increase in production ... (An increase in production during the past three decades has been evident. - Tip 5) 18 MOSTOVI 1998/XXXII 90 Branching off from the Ljubljana-Koper trunk road at Senožeče is a main road heading west through Sežana. 91 Jezersko is a basin-like valley set between the Karavanke mountains and the Kamnik Alps. 92 (a) In the 16 ,h c. we have in Slovenia not only the Reformation and Protestantism but also the widespread upsurge of the peasant rebellions. (b) The Kompas Office has got new maps of the Julian Alps. 93 Most of the precipitation falling within the Po¬ stojna Basin eventually flows underground to- wards the Ljubljanica river. 94 Stretching for about 6 km in north-south direc- tion along the narrow valley of the Trbovelj šči- ca, Trbovlje was once the coal-mining centre of the whole region, today it remains its commer- cial centre. 95 (a) Under Bogatin there lies the treasure of Zla¬ torog. *Under Bogatin there lies hidden the treasure of Zlatorog. *Under Bogatin there is hidden the treasure of Zlatorog. Under Bogatin there lies the hidden treasure of Zlatorog. Under Bogatin there is the hidden treasure of Zlatorog. There is the treasure of Zlatorog hidden under Bogatin. Under Bogatin the treasure of Zlatorog is hid¬ den. Under Bogatin the treasure of Zlatorog lies hidden. (b) In the corner there is a nest of mice. *In the corner (there) is hidden a nest of mice. There is a nest of mice hidden (/ tucked away) in the corner. (Pri tem prevodu je razlika med slovenskim in angleški stavkom ta: v slovenskem stavku je besede »je skrito/se skriva« mogoče razumeti metaforično, slogovno »olepševalno« in »ži¬ vahno«, torej stavek v bistvu ne pomeni nič več kot »V kotu je gnezdo mišk«; v angleškem stavku je »hidden« dobeseden.) (c) In the corner, hidden under a heap of leaves, is a nest of mice. (č) Hidden behind Begunjščica, Vrtača cannot easily be seen from the Gorenjsko plain. Literatura: Allen, W. S. (1974) Living English Structure. Lon¬ don: Longman. Breivik, L. E. (1983) Existential »There«: A Synchronic and Diachronic Study. Studia Anglisti- ca Norvegica, Vol. 2. Bergen; University of Ber- gen/Dept. of English. Downing, A. & Locke, Ph. (1992) A University Course in English Grammar. Hemel Hempstead, Herts: Prentice Hall International. Erdmann, P. (1976) THERE-Sentences in English. Miinchen: Tuduv. Jenkins, L. (1975) The English Existential. Tiibin- gen: Max Niemeyer Verlag. Klinar, S. (1993) Slovenski pogled na angleške ek¬ sistencialne stavke, Zbornik Jezik tako in drugače 1993, str. 242-250, ur. Inka Štrukelj. Ljubljana: Društvo za uporabno jezikoslovje Slovenije. Klinar, S. (1994) Vaje iz prevajanja. Ljubljana: Društvo znanstvenih in tehniških prevajalcev Slo¬ venije. Klinar, S. (1996) Slovenski pogled na angleške ek¬ sistencialne stavke/English Existential Sentences for Slovenes, Prispevki k tehniki prevajanja iz slo¬ venščine v angleščino 1996, str. 261-269, ur. Stan¬ ko Klinar. Radovljica: Didakta. Lumsden, M. (1990) Existential Sentences: Their Structure and Meaning. London: Routledge. Mihailovič, L. (1985) Existential Sentences in En¬ glish and Serbo-Croatian (v Chapters in Serbo- Croatian-English Contrastive Grammar, 1985, str. 453^192). Milsark, G. L. (1979) Existential Sentences in En¬ glish. New York: Garland. Quirk et al. (1985) A Comprehensive Grammar of the English Language; London and New York, Longman; Seventh (corrected) impression 1989. Sinclair, J. M., ed. (1990) Collins COBUILD En¬ glish Grammar. London and Giasgovv: William Collins Sons & Co. Sinclair, J. M., ed. (1992) Collins COBUILD En¬ glish Usage. London and Glasgow: William Col¬ lins Sons & Co. MOSTOVI 1998/XXXII 19 Marjan Golobič Evropska unija za vsakogar Povzetek Članek obravnava nastanek, razvoj in ustanove Evropske unije. Poleg tega govori o zakonodaj¬ nem postopku in o različnih političnih konceptih Unije, kot sta kohezija in subsidiarnost, ki so značilni za to nadnacionalno združenje. Drugi del članka vsebuje prevajalske vaje iz terminolo¬ gije Evropske unije, ki jim je priložen krajši angleško-slovenski glosar s tega področja. Summary The article discusses the origins and development of the European Union as well as its institu- tions. It also examines the legislative procedure and the various political concepts of the Union, such as cohesion and subsidiarity, that are characteristic of this supra-national association. The second part of the article contains translation exercises on EU terminology accompanied by a short English-Slovene glossary to assist the translator. Zgodovinski pogled na Evropsko unijo Zgodovinsko gledano je civilizacija proces združevanja in razpadanja. Skozi tisočletja se je človeška družba združevala v večje ali manjše imperije, ki pa so na koncu neizogibno razpadli. Tista skupina ljudi, ki je imela poli¬ tično moč podprto z vojaško premočjo, je za¬ vojevala sosednja ozemlja in tako združila do¬ ločeno področje zemeljske oble v imperij. Ta¬ ki primeri so Rimski imperij, imperij Karla Velikega, imperij Aleksandra Makedonskega in Mongolski imperij. Vse ozemeljske združbe, ki so bile ustvar¬ jene nasilno, so prej ali slej propadle in raz¬ padle. Cena takega združevalnega in razdru- ževalnega napredka civilizacije je ogromna materialna škoda in milijoni človeških živ¬ ljenj. Težko sije predstavljati, kje bi bila naša civilizacija, če njen razvoj ne bi tako nihal, ampak bi bil bolj stabilen in premočrten. Tako prva kot druga svetovna vojna sta bila poskusa nasilnega združevanja, ki sta hitro propadla. Žarišče obeh svetovnih konfliktov je bila Evropa. Že po prvi svetovni vojni so se evropski politiki zavedli, da bo treba nekaj ukreniti, da ne bi prišlo do nasilnega združe¬ vanja Evrope in drugih delov sveta. Zavedali so se, daje treba Evropo združiti na demokra¬ tičnih temeljih, na povsem prostovoljnem članstvu v neki nadnacionalni vseevropski zvezi. Po drugi svetovni vojni je bila predlagana cela vrsta načrtov političnega, vojaškega in varnostnega združevanja Evrope, ki pa so vsi propadli. Takrat so namreč bili posamezni na¬ cionalizmi še tako močni, da se nobena od vpletenih držav ni bila pripravljena odpoveda¬ ti popolni suverenosti na svojem ozemlju. Leta 1950 sta Jean Monet, direktor Franco¬ skega inštituta za načrtovanje, in francoski zu¬ nanji minister Robert Schumann predlagala svoj načrt združitve Evrope. Oba sta bila pragmatična politika, ki sta se zavedala pasti preveč ambicioznih političnih načrtov. Prepri¬ čana sta bila tudi, da leži srž ponavljajočih se evropskih sporov v nacionalnih trenjih med Francijo in Nemčijo. Predlagala sta torej do¬ kaj skromen načrt združitve francoske in nemške industrije premoga in jekla. Tako je Evropska skupnost za premog in jeklo ( Euro¬ pean Coal and Steel Community - ECSC) stopila v veljavo leta 1952. Franciji in Nemčiji so se že v začetku pridružile tudi Belgija, Ita¬ lija, Luksemburg in Nizozemska. 20 MOSTOVI 1998/XXXII Nova naddržavna politična tvorba je bila zelo uspešna, saj je prinesla veliko ugodnosti in koristi v takrat dveh osnovnih gospodarskih panogah. Združevanje na gospodarskem po¬ dročju seje zato nadaljevalo. Leta 1957 je bil podpisan Sporazum o Evropski gospodarski skupnosti (European Economic Community - EEC) in Sporazum o Evropski skupnosti za atomsko energijo ( European Atomic Energy Community - Euratom) in tako je bil vzpo¬ stavljen evropski skupni trg ( European Com- mon Market - ECM), ki omogoča prost pre¬ tok blaga, storitev, kapitala in oseb. Naslednji korak na poti gospodarskega združevanja seje zgodil leta 1979 z ustanovi¬ tvijo evropskega monetarnega sistema ( Euro¬ pean Monetary System ), ki predvideva dolo¬ čanje menjalnih tečajev (Exchange rate mec- hanism - ERM) za države članice. Gospodar¬ ska integracija bo predvidoma do leta 1999 pripeljala do popolne integracije Evropske unije, t.j. do gospodarske in denarne unije (Economic and Monetary Union - EMU). Evrokrati so uvideli, da je gospodarsko združevanje Evrope velik uspeh. Zato so se odločili za korak, kije do tedaj spodletel vsem evropskim politikom, ki so si prizadevali združiti Evropo - za politično integracijo. Z Enotno evropsko listino (Single European Act - SEA), sprejeto leta 1986, so se države člani¬ ce zavezale, da bodo vzpostavile Evropsko unijo (European Union - EU) z namenom, da začnejo sodelovati tudi na političnem področ¬ ju. Temu je leta 1992 sledila Pogodba o Evropski uniji (Treaty on European Union), znana tudi pod imenom Maastrichtska po¬ godba (Maastricht Treaty), ki predvideva skupno zunanjo politiko, razvoj in konsolida¬ cijo pravne države in demokracije ter spošto¬ vanje človekovih pravic v Evropski uniji. Namen Pogodbe za Evropo (Treatyfor Eu- rope), ki je bila podpisana v Amsterdamu leta 1997 (zato se imenuje tudi Amsterdamska po¬ godba - Treaty of Amsterdam), je, da se Evropska unija še poglobi in razširi ( deepe- ning and enlargement of the Union). Ta po¬ godba zavezuje ustanove Evropske unije, da poskrbijo za zaposlovanje in zagotovijo pravi¬ ce državljanov, da se odstranijo še zadnje ovi¬ re svobodnega pretoka blaga, storitev, kapita¬ la, itd. in da se poveča vloga Unije v svetovnih zadevah. Širitev Unije Ustanovne članice so bile leta 1952 Francija, Nemčija, Luksemburg, Belgija, Italija in Ni¬ zozemska. Leta 1973 so se jim pridružile Združeno kraljestvo, Danska in Irska. Leta 1982 so sledile Grčija, Španija in Portugalska ter nato leta 1994 še Avstrija, Finska in Šved¬ ska. V naslednjem krogu naj bi se Uniji pri¬ družile še Slovenija, Madžarska, Češka, Polj¬ ska, Estonija in Ciper. Iz različnih razlogov so se članstvu odrekle Malta, Norveška in Švica, čeprav izpolnjujejo pogoje za vstop. Ob pridružitvi Evropski uniji nova članica z Unijo podpiše pridružitveni sporazum (Treaty ofAccession). Približevanje Slovenije Evropski uniji Slovenija je podedovala Sporazum o sodelo¬ vanju (Cooperation Agreement) z Evropsko unijo od bivše Jugoslavije, ki predvideva so¬ delovanje na določenih gospodarskih področ¬ jih. S podpisom Pridružitvenega sporazuma (Association Agreement ali Europe Agree¬ ment) 10. junija 1996 je Slovenija naredila ve¬ lik korak v smeri polnopravnega članstva v Evropski uniji. Italija je sicer podpisu naspro¬ tovala, ker Slovenija v svoji ustavi izrecno prepoveduje tujim fizičnim osebam pridobitev lastninske pravice na nepremičninah na ozem¬ lju Slovenije, kar je v nasprotju z osnovnimi načeli Unije. Slovenska vlada je zato s t.i. španskim kompromisom obljubila, da bo to določilo v slovenski ustavi odpravljeno pred polnopravnim članstvom Slovenije v Evropski uniji. V začetku leta 1998 je bila v Luksemburgu sprejeta odločitev o začetku pogajanj o pristo- MOSTOVI 1998/XXXII 21 pu Slovenije k Uniji, za kar je bila potrebna predpristopna strategija ( Pre-accessison stra¬ tegy). Pogajanja so se začela konec marca 1998 in Slovenija naj bi predvidoma postala polnopravna članica Unije leta 2003. Do ta¬ krat naj bi bila prevedena vsa primarna in se¬ kundarna zakonodaja Unije, tj. vsi osnovni dokumenti Unije, pogodbe o polnopravnem članstvu držav članic, uredbe, direktive in od¬ ločbe Evropskega sodišča. Gre za več deset ti¬ soč gosto tiskanih strani strokovnega besedila, ki mora biti prevedeno v slovenščino do leta 2003, če želi Slovenija formalno postati pol¬ nopravna članica Unije. Trije stebri Evropske unije Vsebinsko se Unija deli na tri stebre. Prvi ste¬ ber (first pillar) vsebuje celotno gospodarsko področje Unije: Evropsko skupnost za premog in jeklo, Evropsko skupnost za atomsko ener¬ gijo in Evropsko gospodarsko skupnost. Dru¬ gi steber (second pillar) vsebuje pomemben del politične integracije Unije: skupno zuna¬ njo in varnostno politiko (Common Foreign and Security Policy - CFSP). Vojaška roka Unije v sklopu drugega stebra je Zahodnoe¬ vropska unija (Western European Union - WEU). Tretji steber (third pillar) vsebuje so¬ delovanje držav članic Unije na področju no¬ tranjih zadev in pravosodja (Home Affairs and Justice - HAJ). To pomeni sodelovanje pri odkrivanju ilegalnih prebežnikov, boju proti pranju denaija, tihotapljenju orožja in mamil, varovanju zunanjih meja Unije, mi¬ gracijski politiki, itd. Ustanove Evropske unije Evropska unija ima pet ustanov: Svet Evropske unije (Council of the European Union), Evropski parlament (European Parliament), Evropsko komisijo (European Commission), Evropsko sodišče (European Court of Justice) in Evropsko računsko sodišče (European Court of Auditors). Zakonodajni postopek po¬ teka tako, da Evropska komisija sama ali na predlog drugih organov Unije predlaga Evropskemu svetu osnutek zakona. Evropski svet potem skupaj z Evropskim parlamentom zakon sprejme ali zavrne v t. i. postopku sood¬ ločanja ( co-decision making procedure). Ko je zakon sprejet, Evropska komisija prevzame izvršilno vlogo in tako zagotovi, da se zakon pravilno izvaja ali prestavi v zakonodajo dr¬ žav članic. Svet Evropske unije je naj višje zakonodajno telo Unije. Sestavljen je iz Evropskega sveta (European Council), ki združuje vse predsed¬ nike držav ali vlad držav članic ter predsedni¬ ka Komisije. Eno stopnjo nižje je Svet mini¬ strov (Council ofMinisters), ki združuje mini¬ stre Unije iz različnih resorjev. Dejansko ob¬ staja dvajset Svetov ministrov glede na resor, ki ga določen Svet pokriva. Najpomembnejši je Svet za splošne zadeve (General Affairs Council), ki ga sestavljajo ministri za zunanje zadeve, sledijo Svet ministrov za promet (