11. nrolhi.
I fcMIliil, i sokoto. 15. jamarja 1916.
XL)X. leto.
.Slovenski Narod* velja v LfablfaaJ
na dcm dostavljen: celo telo naprej • • . . K 24'— pol leta     m     • • » •  • B*— eetrt leta    m      • •  • •   • 6*— aa mesec    m      «  • •  •   • 2*—
v npravništvu prejemam celo leto oaprej .... K 22-—
pol leta......IK.
četrt leta „ • • • • # 5*50 na mesec    -      .  •  •  •   • 1*1K)
Dopfsf na" se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, vređničtvc: ££aailova ulica št. 5 (v pritličju levo,) ie&elcc it. 34.
Ixha<a vseli dan zvečer fzvzem&f nedstfc In praznike.
Insernti veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po H vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vin Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, iiiserati Lt d, to je administrativne stvari.
——   Posamezna žicvilUa vci-a tO vinarjev. ———
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne ozira, „rscrcdcz ',-zlLzrr.z:''- ielefen **. 35.
»Slovenski Narod* volja pO počili
za Avstro-Ogrsko s
ccv» ?eto skupaj naprej •
P°J lcta ■ m m m četrt leta    m       m    m m
na mesec   m      »   . •
K 25*— . 13— . 6-50 « 230
za Nemčijo' ccTo Teto naprej      • m • J\ J J*—| za Ameriko in vse druge dežele z celo leto naprej • • • • K 35.—j
Vprašanjem glede Inserafov se naj priloži za odgovor dopisnica aH znamka-•V1"-'-'*.:.".: v o (spodaj, dvorišče levo), ScsISava u.'ca č- 5, žs*6ion £1.33*
NADALNjE ZASLEDOVANJE ČRNOGORCEV. Dunaj, 14. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Jugovzhodno bojišče.
Crnogorci so zapustili svoje glavno mesto ter so se pričeli umikati na vseh točkah svoje južne in zapadna fronte. Naše čete so pri zasledovanji rrodrle preko črte Ba-dua - Ceffcjje - Grahovo ter prodirajo tudi vztodno cd BHeče in pri Avtov-cu na črnogorska t!a. Pri Grahovu smo vplenili 3 tope in moštvo, 500 S:, I stro;no puško, mnogo munici-fe »n dnin; vojni materijal Pri Bera-nah In zapadno od Peči ničesar novega.
Namestnik načelnika gc^e-alroga štaba pi H 6 i e r, fml.
NEMŠKO   UR \ DNO POROČILO.
Berlin. 14. januarja. (Kor. urad.) VVoIr v grad poroča:
Veliki glavni stan.
B a I   a n 5 k o l:oi!^e,
Nobenih   posebno pomembnih
d \godkov.
Vrhovno armadno vodstvo.
j pilil gkSiili»{| um
Tik ob zaključku lista nam je včeraj došla brzojavka, da so naše zmagoslavne čete v četrtek popoldne vkorakale v glavno me^to Crne c:ore Cetinje. Tretje sovražno glavno mesto je v rokah centralnih držav. Nad Brusljem, Belgradom in Cetinjem plapolajo zavezniški prapori, trije kralji so ubežni. tri države ^ izgubile svojo samostojnost, ker so se uprle neodoljivi sili naših čet.
Osvojitev Cetinja je eden najslavnejših vojaških činov sedanje * •"■ine. Kakor orlovo gnezdo leži to malo mesto v nedostopnem gorovju in od nekdaj je s'ovelo Cetinje kot nedostopno vsakemu sovražniku. Saj ga je čuval Lovčen. Toda Lov-
Zločin v Mini.
francoski   spisal   E. G a b o r i a n.
(Dalje.)
Eden orožnikov je dobil naročilo, naj se pelje k državnemu pravd-nikn, župan, mirovni sodnik, grofov sluga ter stari ii mladi Bertand pa so šli iz hiše in krenili proti reki. Park je bil jako razsežen, toda
j hiše do brega Seine je bilo le do-?i dvesto korakov. Družba z žu-
anom na čelu je šla nekaj časa po
-evoredu, a ie kmalu spoznala, da zločinci niso hodili po tej poti, nego napravili bližnjico kar čez travo. Zagledali so na razhojeni travi nekaj rdečega in sluga je od daleč spoznal, da je to grofova brezpetnica. Nekaj
trakov dalje je ležal ves krvav robec: sluga je potrdil, da je to robec njegovega gosoodarja.
Družba je prišla do obrežja in sicer najprej do drevesa, kjer je Filip, hoteč urezati klin. zapazil v vodi ležeče truplo. Pesek po tleh je bil ves razmetan; videlo se je, da je bil tudi tu ljut boj; najbrž zadnji. Zupan Courtois je spoznal na prvi pogled važnost teh sledov.
čen je premagan in Cetinje se je moralo vdati. 130 let ni prestopila sovražna nega praga črnogorske pre-stolice. Takrat so se polastili Cetinja Turki ter so malo mestece požgali in stepiali v prah. Po več kakor enem stoletju gospodujejo v črnogorski prestolici c. in kr. čete, ki seveda niso skrivile Cctinjćanom niti lasi in pod katerih zaščito je ostalo mesto popolnoma nepoškodovano. Vrhunec vojaškega uspena proti Orni gori je bila osvojitev Lovčena. Zasedenjc Cetinja pa ima predvsem velik ■oraffčea in političen pomen. Malo Cetinje je sedež najbolj lokavega evropejškejra diplomata m vladarja kralja Nikolaja, ki je znal spraviti svojo državico pod zaščito velikih držav ter je kot eksnonent in prijatelj ruskega carja na Balkana igral vedno važno potrti Čao vlogo. Mali kralj NikHa je tast velikega kneza Nikolajeviča, ^čc obeh nafkrasnejšil in najvplivnejših rpncer^m na ru-ntskem dvoru, tast rtafrjanskefra kralja. Danes je Nikfta abeŽea kralj in ž r"m so prizadeti trije vladarski dvor!...
Cetinje šteje nekaj nad 3000 prebivalcev. ?irotnno mestece leži v maTi krašTri doftnJci ter Je zvezano s krasno gorsko cesto, ki se vije v mogoČtlih serpentinah, c Kotorom, na dragi strani p-i z doffno Zete in Skadrom. Mesto je nastato okrog prastarega Teta 1478. BsiaffovfjciitjCi srbskega samostana, ter Je na zunaj precej skromno. NaftepSa b:ša fe cnonadstroona kiaffeva palača. Cetinje je politično in ktfltilino sr^d**?če Crne rore, t" ^ nahajajo šole, da, celo malo sr^ecJalis'Če.
Črnogorske če*e. kr <^o hratnfe Cetinje. so ^e rm^kn'le v dolino 7e-*e in nroti Skadrskein fe/ei a. Maše kofone so Rm za petami in pri" Vo-• ti ie Rnt^ b^iev. Crnogorci '?tr-iifjejo Skadar, kJer se nahaja ! ral j N»koIaf, in apajo na poraoC epskih čet, k; so baje zbrane pri Dr ču.
Beg Iz Skadra.
Preko Lugana javljajo- Sr ke in črnogorske oblasti zapuščajo Skadar. Črnogorska državna banka se
je preselila v Drač. Tuji konzulati so se provizoricno nastanili v Ljesu.
Črna gora se hoče vojevati naprej.
Rim, 13. januarja. (Kor. urad.) »Tribuna« objavita naslednjo izjavo srbskih in črnogorski rimskih krogov: Črna gora ne bo opustila boja, temveč bo svojo pozicijo ob Rjeki energično branila ter preložila glavno mesto v Nikšić, in če bi tudi Nik-sič padel v Skadar.
»Vi, vr'\zte\l\ v Italiji, ali spUe?«
Pnrlz, 14. januarja. V listu »Vic-toire« klice Mcrve na pomoč za Črno goro. lierve pravi: »Jaz ne vem, kako to napravijo Avstrijci in Nemci, ampak oni imajo vedno čete, da za-Cno z ofenzivami, ali bolje, jaz vem, kako to na^rnviin. Oni se vkopajo nasproti našim črtam, svoje jarke napolnijo s ^troinimi puškami, tako so po Števila v manjšin', imajo pa vedno operacijsko armado, s katero nastopajo sedal proti Rusin, sedaj proti Srbiji in Črni gori. Ali ni med I nami iednotnosti v naporih, sporazuma med generalnimi štabi, ali obdr-žinm preveč čet v jarkih? Nikdar nimamo ta~% k"er ie potreba, onera-cfske a~rtor*e, da b! ud »rila na so-vrazrfka. Nismo irneh' dovolj čet, da hi vreli Dardanele. nismo mogli poslati par stotfsoč mož, da hi rešili Srb v o. D^nes moramo pustiti, da po-rr'-^^ir^ Cnt^nrci ker r^tTinnio tam ?0 °00 mož. Kdr\} vendar se bomo na-n.x-'li b? teh t&nTonntfh lekcij? Kej, vi pr:l?**,-i v V-1'"* ali spite?«
Občuten udarec za !tal?"o.
Francosko Časootsje soglasno izjavlja, da padec Lovčena in poraz Crne prore je občuten udarec za fta-ITfo: "jeni Interesi »a Jadranskem nror?u so najnevarnejše ogroženi. Italija hT rmr"'^, ker ie Čctvcrozve^i ncnioTOče, resftl tVno goro. hitro poseči vmes z močnimi si'ami. &a M ustavila Avstrijce, katerih prodira-r-o ne ofirro^a samo črne gore. am-r*nk ( • 'i albansko obal., časopisje dosta1 1i"a* đa nm, rja lt?»frfa ve^^ar razume, da mora porabiti nemudoma svoie Številne čete, ki jih ima še v za7 gi, predno bo prepozno.
wtMo en?^a leta izmjbljeno.«
Tribuna« toži, da se množio posledice neprevidnosti. Srbija. Črna |rt>ra! Delo ene ;a leta je izgubljeno. Ničesar se ni storilo proti abso-
lutno enotnemu delovanju sovražnika. Posledice so težke. O posledicah padca Lovčena si v Rimu ne delajo nikakih ihizij. Posledice so težke. Z onih višin se obvladuje centlnjsko dolino. Kotorski zaliv, pokrajino Budua, severni del Skadrskega jezera, dolino Rijeke. Ali so zavezniki zadostno utrdili Skader, vprašuje »Tribuna«.
Pogovori   s   črnogorskim princem Dani!om.
Rim, 13. januarja. Princ Danilo črnogorski in njegova soproga sta dospela v Krivina!. Kraljica Helena in potem kralj, kakor tudi vojvoda d" Aosta, poveljnik soške armade, so imeli ž njim daljše pogovore.
Kritičen položaj Iračanov v Albaniji.
»Embros« javlja s Krfa: Italijani se nahaiaio v Valoni v iako kritičnem položaju. Tamošnji poveljnik je zahteval od Cadorne znatna oiače-nja, ali Cadorna se dosedaj dosledno bran', poslati jih.
Lugano, 14. januarja. »Tribuna« poroča, da je imela četverozveza poslati Črni gori težje topove in obilo (Jati topove in municijo, pa je bil municije. Parnik. ki je imel pripe-tor^ediran. »Popolo d' Ra&u poroča odkrito, da v Albaniji stoječe italijanske čete, ki so mogle pričakovati frontalne napade; so sedaj ogrožene tudi na levem krilu.
Curih, 14. januarja. Švicarski listi poročajo, da trajajo boji vstašev z Itnh'iani dalje. V italijanskem pristanišču Bari je bilo pretekli teden izkrcanih 2000 ranjenih Italijanov iz Albanije.
BcU v Makedoniji so se pričeli?
»M. N. N.« poročajo z rezervo iz Rima: V torek je bilo slišati iz okolice Dojranskega jezera neprestano grmenje tonov. Tam se nahajajo številne angleške čete v izvrstno izgrajenih pozicijah. Zdi se. da se pričenja obsežno zasnovana ofenziva. Nemško zapovedništvo bo porab Ho pri svoji akciji nemške, av-strijske, bolgarske in turške čete. -liiranci so na napad dobro pripravljeni. — V zadnjih dneh sta se morala dva nemška aeropTrma spustiti za entetnimi črtami na tla.
Švicarska brzojavna agentura poroča iz Soluna: Angleški in francoski častniki sodijo, da se bodo od-
ločilni boji za Solun prav kmalu pričeli.
Vojaški sotrudnik »Tempsa« poroča, da se Bolgari ne bodo udeležili ofenzive proti Solunu, temveč da bo Nemcem pomagala 150.000 mož bro-ječa turška armada. Bolgari pa bodo udarili v Albanijo, da jo popolnoma osvojijo.
Solun trdnjava prve vrste.
»Kolnische Ztpr.« poroča: Poročevalec Fraccarcli javlja, da so zgradili aliiranci 35 do 60 km okrog Soluna ogromen sistem okopov in jarkov, tako da je mesto danes trdnjava prve vrste, katere se ne more nobena armada uspešno lotiti. 20 km od srbske meje so si zgradili Francozi in Angleži močne obrambne pozicije. — Londonska poročila pravijo, da se nahaja na pozicijah pri Solunu že nad 200.000 mož. V Orfan-skem zalivu se izkrcavajo vedno no^ ve čete z ogromnim materijalom.
Francoski avijatik! v Makedoniji
»Temps« javlja iz Seresa: Tukajšnji prefekt poroča grškemu notranjemu ministru, da je neki francoski oficir zaprosil za dovoljenje, da sme mesto preleteti ter si potem izbrati primerno pristanišče. Prefekt je to prošnjo odklonil, ker se je bal, da bodo potem Seres obiskali nemški letalci.
i Mnenje   visokega bolgarskega Čast* nika o napadih na Solun.
»Az Est« objavlja razgovor z visokim bolgarskim častnikom, ki je izjavil: Ententne čete, ki so si napravile utrjeno linijo od reke Galiko in Orfanskega zaliva do kraja Mede-sH v skupni dolžini 20 do 25 km, niso tako številne, da bi jih ne bilo z lahkoto predreti. Podpiralo jih bo sicer pred Solunom in Orfanskim zalivom se nahajajoče bredovje, toda to pride le malo v poštev. Čete centralnih armad pa si lahko prosto izberejo točko svojega napada. Iz tega sledi, da bo ententa poražena. Njene čete so izmučene in demoralizirane, solunske utrdbe niso dosti vredne in Solun se pač ne bo mogel več kakor tri do štiri dni držati. Ka-k:h 20 000 do 30.000 mož se bo morda rešilo na polotok Kalkidikc. Ako se jim ne posreči se naglo vkrcati, bo cela četverozvezna armada uničena.
»Naj mhče ne stopi na ta pesek*« ie zaakazal in napravil je mal ovinek, da je pnšel do brega. Mirovni sodnik mu je previdno sledil.
Z rleda!a sta truplo in se mu približala; obraza sicer ni bilo več videti, vendar pa sta župan in mirovni sodnik po oblek' sponah gro-finjo. A kako je prišia sem?
Župan ie bil mnema, da se je grofica iztrgala morilcem iz rok in bežala, morilci na so ii ^ledili in ii kraj vode zadali zadnje smrtne Bcfarce. To mnenje so podpirali sledovi na pesku. Truplo grofovo pa so morilci gotovo nesli čez travo, kdo ve kam.
Žunan je govoril hitro in živahno, kakor bi hotel mirovnega sodnika na vsak način pridobiti za svoje mnenje. OČe Plantat na ie župana komaj poslušal in le zdaj in zdaj ko-mai slišno rekel: »No; da; ne; mogoče-«
Naenkrat se ie župan zganil, kakor da mu je prišlo nekaj posebnega na misel. •
»La Ripaille,« je zaklical, »pojdi sem.«
Stari tatinski lovec se je molče odzval županovemu pozivu.
»Rekli ste, da ste s svojega čolna videli truplo umorjene grofice.«
»Da, gospod župan.«
»Kje pa je vaš čoln?«
»Tu zdolaj.«
> Peljite nas tja.«
Vsi navzočni co zapazili, da je bilo staremu tatinskemu lovcu to novelje jako neprijetno. Prebledel je in pogledal svojega sina z grozilno sovražnosti.
»Po'dinio.« ie končno deial in se pripravi za pot. toda grofov sluga rja :c RStavf* češ, da bi bilo bolje, če bi dražita Ha čez Jarek. Njegov nasvet ie bil snreiet. Sftrea ie stekel po desko, da bi io po!ožil čez jarek, a ravno pri tem pripravljanju je župan zagledal odtiske čevliev v mehki zemlii. To so bili sledovi, ki sta jih zapustila tod st^ri Rertnnd in niegov sin, ko sta našla umorjeno grofico.
»Glejte, glejte«« je vzkliknil župan. ^>Ti sledovi! Popolnoma sveži so! Ni dolgo, kar je tu kdo hodil.«
Ukazal ie slugi, naj položi desko čez jarek in je šel z vso družbo, do kraja, kjer je bil privezan čoln.
»Vi ste pač z mrežo lovili ribe?» je župan vprašal starega Bertanda.
»Da.«
vKako ste pa to napravili? Mreža ie še popolnoma suha in tudi na veslih se pozna, da že več dni niso bila zmočena.«
Starega Bertanda in njegovega sina je spravil župan s temi besedami v veliko zadrego.
»Ali vzdržujete Še vedno vse to, kar ste prej izpovedali?« je župan strogo vprašal.
»Da, gospod župan,« je odgovoril stari Bertand.
»Tn Vi Filip?«
»Gospod župan — kar sva vam povedala, je čista in sveta resnica.«
»Ali res?« se je ponorčeval župan. »Glei, glej. A kako sta mogla ti in tvoj oče s čolna videti umorjeno grofico, ko sploh nista bila v čolnu. Hc, he! Kaj ne. človek pač ne more na vse naenkrat misliti! Pa še nekaj drugega vama bom povedal. Da je namreč popolnoma nemogoče videti z vode truplo nesrečne grofice. Popolnoma nemogoče! In dalje bi vaju vprašal: ali morda vesta, od čigavih čevliev so ti odtiski, ki smo jih videli? Od vaju so!
Oče Bertand je povesil glavo, njegov sin Filip je od strahu zadrge-tal po vsem životu.
»Orožniški zapovednik,« je izjavil župan, »vaju vzame v varstvo.«
»V imenu postave,« je zaklical orožniški zapovednik, »oba sta aretirana«.
Stari Bertand je očitajoče pogledal svojega sina, a rekel ni ničesar. Orožnik je pristopil in ju vklenil.
»A vendar je še nekaj, Česar si ne morem razložiti*« je župan rekel mirovnemu sodniku. »Kam so morilci vrgli grofa?«
2upan je odredil, da je grofov sluga dvignil umorjeno grofico iz vode in jo položil na prinesene deske. Pri tem je pazil, da so ostali nedotaknjeni vsi sledovi. Grofica je bila — to se je od daleč videlo — neštetokrat zabodena; na glavi se ji je poznalo, da je bila udarjena z debelo palico ali s kladivom, njena obleka je bila vsa raztrgana. V desni roki, krčevito stisnjeni, pa je držala košček jako navadnega blaga, najbrž je ta košček pri boju za življenje in za smrt odtrgala morilcu od obleke.
»Nesite truplo v hišo<« je mirovni sodnik naročil slugi in, obrnivši se k županu, je dostavil: »Midva pojdi-va iskat grofa.«
Truplo so v hiši položili v pritlični sobi na biljard. Posli so glasno jokali, kaiti vsi so imeli umorjeno grofico jako radi. Kmalu potem sta se pripeljala preiskovalni sodnik in sodni zdravnik.
»Hvala bogu,« je zavzdihnil župan Courtois, ki je ta dan prvič v svojem življenju obžaloval, da je najimenitnejša osebnost v Orcivalu.
(Dalje prihodnjič.).
Stran 2,
.slovenski nakuo*, dne 15. januarji 1916.
11. štev.
Angleško - francoske čete so pretrgale železniško  zvezo   med Grško ter Bolgarijo In Turčijo.
»Corriere della sera* javlja 13* t. m. iz Soluna: Francozi in Angleži so včeraj razstrelili železniški most čez Strumo, 6 km od postaje Demir Hisar na progi Solun - Seres. S tem Je železniška zveza s Turčijo in Bolgarijo pretrgana. Prekinjena pa je tudi zveza vzhodnomakedonskih grških mest Seresa, Drame in Kavale z ostalim grškim ozemljem.
»Secolo« poroča, da so aliiranci razstrelili tudi most med Karasuli in Kilindirom ter dva manjša mosta med Kilindirom in Demirhisarom. Tudi so prerezali vse brzojavne in telefonske žice med Demishisarom In Seresom.
Francoz! in Anglež! se Izkrcajo tudi ▼ Santi Ouaranta.
Lugano, 13. januarja. (Kor. ur.)
»Oazzetta del Popolo« poroča po atenski »Esperini«, da nameravajo Angleži in Francozi v najkrajšem času izkrcati svoje čete tudi v Santi Ouaranta. (Santi Ouaranta je epirsko pristanišče nasproti otoku Krfu. Od tam drži dobra cesta na Bitolj. Izkrcanje čet v Santi Ouaranta nam popolnoma pojasnjuje pomen zase-denja otoka Krfa. Op. ur.)
Iz Aten poročajo: Francozi in Angleži se nameravajo najbrž izkrcati tudi na Kreti.
Slabotna Grška.
Preko Lugana poročajo iz Aten: Skuludisova vlada se ne upa nastopiti proti francosko-angleškim nasilnostim. Zatrjuje se. da bo pripustila tudi. da zasede ententa Seres. Ker so Francozi in Angleži most čez Strumo razstrelili, so grške čete v Seresu, Drami m Kavali popolnoma odrezane od ostale grške armade.
Izjava   nemške   vlrde   o solunskih aretacijah.
Berolin, 14. januarja. Načelnik političnega oddelka nemškega zunanjega urada von Stumm je odgovoril v državnem zboru na zadevno Bassermannovo interpelacijo: Aretacija solunskih konzulov Je neza-slišno kršenje mednarodnega prava, zagrešeno baš od onih držav, ki se predstavljajo svetu kot zaščitnice nevtralnosti in malih držav. Nemška vlada je pri grški vladf protestirala ter Jo napravila odgovorno za varnost aretiranih konzularnih uradnikov. Grška vlada sama Je pri francoski in angleški vladi kar najostrej-še protestirala ter zahtevala, da se ji aretirani konzuli zopet IzroČe. Državnemu kancelariu ni znano, ali Je dobila odgovor aH ne.
Važna avd'?enca bolgarskega poslanika pri kralju Konstantinu.
Atene, 14. fannaija. Kralj Konstantin je snrejei hoVarskega poslanika Pasarova v dolgi avdijenci. kateri se pripisuje temvečfa važnost, ker ii ie prisostvoval tudi ministrski predsednik Skuludis.
Vesti   o   novem grško-bolgarskem Incidentu.
Beroh'nski »Tagehtatt« Javlja preko Kristijanije iz Soluna: Med voiaki 27. bolgarskega pespolka m grškimi obmejnimi Četami je pnšlo 11. januarja do boja, kf je tralal šest ur. Na obeh straneh se *e boja udeležila tudi artiljerija. Grki so imeli baje dva mrtva in več ranjencev.
Novoletno annadno Povelje romunskega kralja.
Bukarešta. 14. januarja. (K. u.) Na noveea leta dan je izdal kralj Ferdinand dnevno povelje na romunsko armado, kateri se zahvaljuje za zvesto izpolnjevanje dolžnosti v preteklem letu. »Preteklo leto je zahtevalo od vas zlasti napeto delavnost, ki naj bi bila omogočila, da se popolnoma pripravite na vojno. Z znano mi vdanostjo ste se podvrgli zahtevam, ki so vam bile stavljene v splošnem interesu. Ta vdanost vam je bila nekdaj v čast. na nio bodemo tudi v bodoče ponosni. Država In jaz smo na vas ponosni. Naše oči se ozirajo na vas z ljubeznijo in hvaležnostjo.«
Veliki knez Boris v Bukarešti.
Iz Bukarešte poročajo: Veliki knez Boris, nečak ruskega carja, je nepričakovano prispel v Bukarešto, kjer se le nastanil v ruskem poslaništvu. Konferiral je z nekaterimi romunskimi ministri. Kralja še ni po-setil. ker se ta nahaja na lovu.
Rusko časopisje o Romuniji.
Rusko časopisje priznava v svojih razpravah o stališču Romunije, da se sicer še vršijo diplomatična pogajanja z romunskim kabinetom, da pa bodo odločilno besedo govorili edino le topovi. Romunija se bo ravnala po ruskih uspehih v Besarabiji In GaJipoliji.
Vojna z Italijo.
TOPOVSKI BOJI. — ITALIJANSKI LETALCI.
Dunaj, 14. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče.
Ob jugozapadni fronti $e ni pripetilo nič pomembnega. Nekaj točk pri Malborghetu in Rablju Je stalo pod sovražnim topovskim ognjem. Delovanje italijanskih letalcev se Je raztezalo na prostor pri Trstu. Bomba vržena na Piran, nI provzročila nobene škode.
Namestnik načelnika generalnega štaba p!. H 5 f e r, fml. * •
Konec italijanske ofenzive?
Li:*ano, 14. januarja. Največjo potrtost in zmedo je vzbudilo v Rimu poročilo, da so merodajne osebe izjavile, da se mora Italija odslej nasproti Avstriji omejiti na defenzivo. Prihodnje dni se pričakuje naznanilo armadnega vodstva o znatnih izpre-membah italijanskega vojnega načrta.
»Tribuna« poroča: Poročilo, da Cadorna prične s splošno ofenzivo, se smatra v podučenih krogih za neverjetno. Ako bi bil tudi storjen tak sklep pred nekaj dnevi, se nam danes dozdeva, da se ne izvrši. Italijanski generalni štab je postavljen zopet pred vprašanje, ali naj zberejo Italijani na avstrijski meji, v Albaniji ali v Solunu velike mase čet? Ministrski svet se je pečal obširno s tem vprašanjem, ali niti generalni štab, niti vojno ministrstvo nista mogla priti do nikakega sklepa.
Avstriiski zrakoplovi nad Riminl. — Dva potopljena parnika. — Izmišljotina »Agenzle Štefani«.
Lugano. 13. januarja. (Kor. ur.) Acrenzia Štefani poroča 12. t. m.: Včeraj popoldne so Preleteli štirie avstriiski zrakoplovi Rimini, metali so bom^e, ki niso vzročile nikakih Člo^ešk-'h žrtev in so napravile samo lahko škodo na materijalu. Jedno letalo so pomorski obrambni topovi sestrelili in je padlo v morje.
D^e 6. t. m. ie rekvirirani parnik Brindisi<-. 541 top, in 8. t. m. oboroženi panrk ^Citta di Palenrnv, 1052 ton. zadel na rmne v spodniem Jadranskem moriu in se potonil, rb^ro dohro organizirala pomoč je rešila skoro vso posadko in skoro vse na krovu se nahaiaioče ^sebe drugega n?ved*me°ra parnika. kakor tudi vso posadko 'n n^d rolo^co vkicanik inozemskih oseb panvka Brindbn«.
K temu se pripominja ^ pricfoine strani: Knkor je farvMno te poroči-la h^odne^a povefistva 1?. t. m. so se vrnili vsi 7ravon?ovi iz akene or^ti P;mini     r"^nč Vodoma n1". Podatki
kotlov MvMrelfcn v morje, so navadna izmišljotina.
Vojni pofo^H ItsfHe v* TMra - -kern mo-Mi vodno ieTii.
>Corriere detla Sera« sodi po padca T.ovčenn, da ie vojni j >ložai Ttaliie na Jadranskem mor t na škodljiv naČTn rrtežkočen m da ^o ta po|r*?ai *e slabši, ^ko se Avstr a posreči da zp^^ie Cmjft goro, S ader in severno ATban*io.
Italijanske izgube.
Dunaj. 13. januarja. »Abend« priobčuje brzojavko iz Ženeve, ki pravi: Izgube italijanske armade na avstriiski fronti znašajo   do   1. de-
cembra 600.000 mož mrtvih, ranjenih in   pogrešanih,  to je tretjino vsega
moštva.
Italijanski kralj v Kvlrlnalu.
Lugano,   14. januarja.   Kralj je
sprejel včeraj zjutraj ministre v Kvi-rinalu. Vsi ministri so bili navzoči. Kralj je prvič podpisal, po osmih mesecih, dekrete in je potem dolgo časa konferiral z ministri.potem ko sodru-gi odšli, še s Sonninom, Salandro in vojnim ministrom. Na to je sprejel ruskega poslanika Giersa. Popoldne je zopet sprejel Giersa v vili Ada in na to še francoskega in angleškega poslanika.
»Le general ni r un ni V autre.«
Italijanski kralj je rekel slavnostno: da on se ne vrne v Kvirinal drugače kakor zmagovalec. Te besede spominjajo na izrek francoskega vojskovodje generala Ducrota v nemško-francoski vojni 1870/71, ki je rekel, da se vrne v Pariz ali mrtev ali kot zmagovalec. Ko so pa nemške čete odbile njegovo armado, je bežal tudi on v Pariz. Francozi so mu nadeli ime: »general ne eno ne drugo«. Nevarno je prorokovati in gledati v bodočnost. Italijanski kralj naj ima pred očmi Francoza Ducrota.
Propaganda za vojno posojilo.
Rim, 13. januarja. Carcano je imel na kapitolu govor v svrho propagande za vojno posojilo. Rekel je, da dandanašnji vidi vsak Italijan skrajno potrebo, da dednega sovražnika za vselej premagamo, da dosežemo naravne meje, da zasiguramo svobodo morja in da preprečimo barbarstvo, ki križa pot svetovne kulture. Mir bo imela Italija in njeni zavezniki samo po odločilni zmagi, polni slave.
DROBNE VESTI IZ ITALIJE.
V Milanu se je vršilo zborovanje, na katerem se je konstatirala zveza v varstvo narodne trgovine in industrije. Pravila stremijo po emancipaciji gospodarskega življenja od nemškega vpliva.
Italijanska vlada si je nabavila, kakor poročajo iz Buenos Airesa, več milijonov stotov žita. To se je izvršilo z akcijo, ki jo podpira argentinska vlada, da prepreči prevelike kurzne izgube.
Na kongresu italijanskih komunističnih soc. demokratov, ki bo 16. in 17. v Bolonji. utegne priti do spora, ker del stranke vspričo brez-uspešnosti vojne živahno nastopa za konec vojne.
Milanski poročevalec »Ouardi-ana« računa italijanske izdatke na 71 milijonov funtov šterlingov na pripravi lenih izdatkih in od začetka vojne mesečno na 17 milijonov funtov delanskih plačil poleg najmanj tako visokih kreditnih nakupov. V italiianskem voinem proračunu za 1015/16 so stroški za mornarico povišani za 80 milijonov lir.
Italiianski vojni minister je določil maksimalne cene za rekvirirano žito na 40 do 42 lir za 100 kg In na 29 lir za turš;co. Za uvoženo žito se rnvna cena no špedicfjskih dokumentih. Maksimalne cene so naperjene proti izkoriščevalcem, katerih mrgoli no Italiji.
Italijanski državni dohodki so vnašali v drugem polletju preteklega leta 1163 milijonov lir: to pomeni v primeri s prejšnjim letom več 197 milijonov.
jna z Rusijo.
NOVI BREZUSPEŠNI  RUSKI NAPADI.
Dunaj, 14. januarja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša:
Rusko bojišče.
Sovražnik ie od včeraj zjutraj iznova poskušal prebiti našo besa-rabsko fronto pri Toporovcu in vzhodno od Rarance. Izvršil je 5 velikih napadov, katerih zadnji se ie izvršil v današnjih Jutranjih urah. Vsa-kikrat pa se je moral z največjimi izgubami umakniti. Posebno se ie pri odbitju Rusov zopet izkazal silni ogenj naše artiljerije. Od početka bitke v Vzhodni Goliciii in ob besa-rabski fronti je bilo vjetib pri armadi generala barona Pflanzer - Baltina in pri avstro - ogrskih četah generala grofa Bothmerja nad 5100 mož, med njimi 30 častnikov in praporščakov. Pri Karpilovki v VoHniJi so naši štrafunski oddelki razpršili nekaj ruskih straž.
Namestnik načelnika generalnega itaba pl. Hofer. trni.
NEAtSKO   URADNO POROČILO
Berlin, 14. januarja. (Kor. urad.) VVoIFov nrad poroča: Veliki glavni stan.
Vzhodno bojišče.
Nobenih   posebno pomembnih
dogodkov.
Vrhovno armadno vodstvo. *
RUSKO URADNO POROČILO.
11. januarja. Na zapadni fronti nobenih dogodkov. Kavkaz. Ob obali so poskusili Turki v noči na 10. januar zopet priti na desni breg reke Arkheve, naš ogenj pa jih je vrgel nazaj. Dne 10. t. m. zarana so naši oddelki vdrli v vas Tev (5 vrst severno od Tortumskega Jezera) ter zasedli severovzhodni rob. V smeri jugovzhodno Tortumskega jezera so napadli naši poizvedovalci pod vodstvom praporščakov Sokolova in Malik Osipova v noči na 9. januar neki turški oddelek v bližini vasi Adost. 43 km Južno od Oifarta. 1
metali na njega ročne granate in se zagnali nanj z bajoneti. Sovražnika, ki je brezuspešno skušal poizvedo-valce odrezati, so razpršili ter Je izgubil mnogo ljudi. Vjeli so nekaj mož ter se vrnili brez izgub. V bližini Sivri CaJa in Oky Caja se je razvil boj. Perzija. Jugozapadno Urmij-skega jezera je izvršil neki majhen armenski oddelek srečno poizvedovanje v južni smeri.
12. januarja. Na zapadni fronti med Olajem in Vejsom, 6 km jugovzhodno od Olaja, je poskusil neki majhen nemški oddelek priti na desni breg Mise, ogenj naših straž pa ga je razpršil. Pri nasilnih poizvedovanjih ob Kangerskem jezeru pred Canko (kakih 40 km zapadno od Dvinska) in vzhodno od Plakanna (kakih 20 km južno od Ripe) so imeli naši poizvedovalci spopade s premočnimi sovražnimi silami: prišlo Je do bajonetnih bojev, ki so se končali nam v prilog. V bližini železnice v Ponjevjec so raztrgali naši poizvedovalci dve vrsti žičnih ovir ter pognali Nemce z ročnimi granatami iz jarkov.
Papirnate ruske zmage.
Dunaj, 13. januarja. (Kor. urad.) Iz vojnega poročevalskega stana poročajo: Avstro - ogrsko uradno dnevno poročilo z dne 13. januarja opozarja na to, da razglaša uradno rusko poročevanje zadnji Čas vesti o vojnih dogodkih, ki se niso nikdar pripetili, s pečatom oficijalne verodostojnosti. Zadnje dni je vsebovalo rusko dnevno poročilo, zlasti ono z dne 8., 9. in 10. januarja poročila o ruskih zmagah na fronti ob Stripi. Trdovratnost, s katero poročajo Rusi kljub brezuspešnosti božične ofenzive o zmagah, razodeva politični pomen tega* podvzetja, čegar baje odločilno važnost je ententno časo-pisie še pred kratkim s poudarkom naglašalo.
Samo vsled tega političnega ozadja je razumljivo, a ne upravičeno, da poroča rusko armadno vodstvo, dne 8. januarja to-le: Ob srednji Stripi so se polastili naši oddelki na posameznih točkah sovražne po-ziciie, na drugih točkah so se zakopal? pred sovražnimi žičnimi ovirami. V tem odseku smo vjeli 17 častnikov in nad 1000 mož ter vplenili več strojnih nušk. Dne 9. t. m. so poročali nato Rusi. da so njihove čete sovražnika prenodile z vzhodnega brega in glasom poročila se je število prejšnji dan vnetih zvišalo za 20 častnikov in 1175 vojakov.
Dne 10. januarja pa je rusko poročilo o brezuspešnosti našega na-nora preprečiti, da ne bi Rusi izgradili nam baje vzetih pozicij, vse te laži kronalo z novo lažio. Vsa ta ruska poročila, so svojevoljno izm^lie-na, ter ie treba num nasproti konstatirati, da se je Rusom v bojih ob Strini oosrečJlo. iznenadno vdreti v ozek kos naše pozicije, da so na bili v protinapadu takoj in popolnoma pregnani. Rusi so se umaknili ter nnst?If v naših rokah 14 Častnikov In £62 mož vjetih m mnogo vozov, pri čemer nm ie prizadeial naš zasledovalni ogenj še nadaljnje težke izgube.
Na rusk? fronti.
Z vzbodnogališke fronte poročajo, da ie bila do sedaj od Božiča sem že tretja ruska ofenziva popolnoma odb;ta. Tudi zadnji tridnevni nanad kar najsilneiše pripravljen od artiljerije in izvršen od pehote, ki je naravnost besno napadala, se ie ponesrečil in sedaj govore samo še tonovi. Izgube v teh besnih bojih ob besarabski meji in Stripi so bi^e če mogoče še večje, kakor v prejšnjih bojih in poleg tega niso imeli Rusi v vseh teh bojih prav nobenega uspeha. Naša fronta poteka še vedno prav tam, kjer je potekala sredi decembra.
Veliki knez Nikolaj Nikolajevič.
Monakovski listi poročajo rz Kodanja, da govori vse za to, da bo veliki knez Nikolaj Nikolajevič zopet imenovan za vrhovnega poveljnika ruske vojske.
Ruski poveljniki.
Glasom poročil, dospelih v Base!, je general Smirnov provizorično vrhovni poveljnik na severozapadu namesto generala Russkega. »Russ-kij Invalid« našteva kot poveljnike novih ruskih armad generale Litvi-nova. Plehveja, Loedča in Rauša s Traubenberga. Zadnji poveljuje armadi pri Minsku, Lltvfnov pri Rovnu.
Iz Rusije.
»Gazeta Poljska« poroča o velikih goljufijah in potvorbah v ruskem vojnem ministrstvu, na katerih so udeležene skoro samo vojaške osebe. Polkovnika Šebelkov in Tan-tarov sta bila v Šliselburgu po vojnem sodu ustreljena, mnogo drugih častnikov je bilo obsojenih na do-nrisilno delo v Sibir.;u in njih 1
premoženje konfiscirano. Ti častniki so bili ustanovili v bližini Arhangel-ska in Vladivostoka več tovarn, ki so predelavale povsod po Rusiji pokradene topove, puške in municijo. Tudi avstrijski topovi iz Lvova in Crnovic, bojne trofeje Rusov, so končno priromali tja, kjer so jih predelali v najboljše modele. Japonske in ameriške topove so spotoma polo-vili in »predelalU. Baje so tako ogoljufali 5 milijonov rubljev. Zavidni uradniki so posegli vmes in ovadili celo stvar.
ZAPADNO B0JISCE.
POLOŽAJ NA ZAPADNI FRONTI.
Berlin, 14. januarja. (Kor. urad.) Wolfiov urad poroča; Veliki glavni stan.
Zapadno bojišče.
Ker |e vladal vihar in dež. se je omejilo bojevanje na bole s topovi, ročnim! granatami In minami.
Vrhovno armadno vodstvo. ■
FRANCOSKO URADNO POROČILO.
11. januarja popoldne. Med Sommo in Oiso je delovala naša artiljerija. Neki sovražni oddelek je poskusil v okolici Roveja odstraniti neko našo stražo, naš ogenj pa ga je prepodil. Zapadno od Soisson-sa so razdejali naši topovi iz strelskih jarkov neko skladišče raket v okolici Antrecha. Nova poročila iz Champagne potrjujejo, da so naši protinapadi, naš artiljerijski ogenj in ogenj iz strelskih jarkov popolnoma obrezuspešili važen sovražni napad, pri katerem sta bili udeleženi dve nemški diviziji. Naši protinapadi z ročnimi granatami tekom te noči so vrgli sovražnika iz prednjih pozicij, ki jih je imel zasedene, razen iz malega štirikota zapadno od Maison de Champagne, kjer se njegovi oddelki s težavo drže. Naš ogenj, zlasti naš artiljerijski ogenj, je prizadejal sovražniku prav težke izgube. Tekom včerajšnjega dneva so se večkrat bojevala 3 naša bojna letala s sovražnimi lovskimi letali tipa Fokker nad nemškimi črtami pri Dixmuidnu. Neko naše letalo, ki je je sovražno letalo napadlo, se je moralo spustiti na tla; sovražno letalo je bilo potem od nekega našega letala napadeno ter s šrapnelskim ognjem na 25 m razdalje zbito. Se tretje francosko letalo je napadlo Fokkerja, ki je strmoglavil v gozd rJoutlhulst, jugovzhodno od Dixmuidna.
11. januarja zvečer. Med Avro in Aiso smo 11. t. m. po noči decimirali neki močan sovražni poizvedovalni oddelek, ki se je poskusil približati našim črtam pri Ribecour-tu. Sovražnik je pustil na bojišču 10 mrtvih in ranienih. Čez dan so napravile naše baterije mnogo škode na sovražnih napravah v odseku Pompelle. Jugovzhodno od Peimsa. V Champagni artiljerijski boj. Uspešno smo obstreljevali nemške strelske ' arke med vrhom M on t Tetu In Le Mesnilom. Južno od Saint Sou-nleta smo razstrelili s svojimi topovi iz strelskih larkov dve sovražni stražnici. V Argon;h Je razbila naša težka a^iberfia neko nemško napravo pri Vauouoisu.
12. Januarja popoldne. Od noči ni poročati noben važen dogodek razen ?z pokrajine med Argoni in Maaso. kler je naša artiljerija raznrsi1? *kumne sovražnih delavcev v bližini Malancourta.
12. januarja po noči. Dva sovražna h'droplana sta vrgla 8 bomb na Dunkeraue. Bombe so pro-vzročile neznatno škodo. Severno od Aisne so razbili naši topovi fz strelskih laikov sovražne utrdbe zapadno od Sounlra. V Champagni Je obstreljevala naša artiljerija uspešne nemške strelske Jarke severno od Mafson de Champagne in vzhodne ^d vrha pri Sonainu. V Argonih so Memca zažgali ob koti 285 (rTau*e ^bevaucbes^ mino, k! Je napravila široko vdrtino za katero se je vršil cel dan prece* silen boj z ročnimi eranatami. Mi smo močno utrdili iužni rob vdrtine. Med Argon t in Maaso Je poskusi' sovražnik napad z dušečimi nlini v bližin? Forgesa: ob pravem času smo storili, kar Je bilo Potrebno. Naš zaporni ogenj je preprečil, da sovražnik- m moerel prodreti Iz svolm strelskih Jarkov. Na vrhovih ob Maasi v bližini CaJorma ie prov^roČil naš artiljerijski ocen! eksplozij In požar v sovražnih strelskih Jarkih ter uničil pozleiie za strojne nuške. V Vo^ezih je uničila naša artiljerija dva nemška okopa ob fronti.
Belgijsko poročilo.
11. jan u a r j a. Na fronti belgijske armade je artiljerijska delavnost nekoliko oslabela Naše baterije so na več točkah razpršile nemške delavske Oddelke, Eoarečilo st ika K
štev.
i ■  i ■ m
obstreljevati neko municflsko kolono za metala min južno od Maison
Passeur.
12. j a n u a r j a. Z vse fronte belgijske armade poročajo o obojestranskem artiljerijskem delovanju, zlasti v odseku severno od Steen-straata.
ANGLEŠKO URADNO POROČILO.
11. januarja. Noč je bila mirna. Danes precejšnja delavnost na obeh straneh Hulluha in Ypresa. Naša artiljerija je podnire.la naše možnarje v strelskih jarkih in metala gTanate zlasti uspešno pri Armentie-resu in St. Eloiju.
francoska čaka na zmago.
Ko je prevzel Dubost predsedstvo francoskega senata, je izjavil, da je preteklo leto uničilo ponosno upanje sovražnikov. Francozom pa njih upanja ni izpolnilo. Prazne so besede, le dejanja imajo vrednost. Edin mora htti narod v stremlienju po trinmfu Francoske. Proč vsak dvom! Francoska ne pričakuje miru, marveč zmage.
Malo drugače že govori »Corriere* o razpoloženju na Francoskem, da ie ljudstvo nezadovoljno s sedamo plitvostio vojne, ker Francoska ne more čakati, da bo Nemčiia izstradana. Ljudstvo zahteva ener-giie pa tudi pravočasno skrb za sklep mini.
Belg'iska vlada.
Zaradi Iomega sodelovama le skleni^ belgijska vlada, da se preseli v Pariz.
Kontro'a   fra^ens'^nr^ na^m^tj*
»Journal d^s Debats« zahteva, da se ustavi kontrola parlamenta cdede armadnega vodstva, ker je brezpomembna, pa veže fn paralizira vse sile.
BRAMBPM ffWSE NA
ANG! F^KFM.
Angleški rudarji imajo dne 26. januarja v Londonu zhorovanie dele-eatov. na katerem bodo sltlep&ji o eventualni generalni stavki angle-cu'h riidaripv. Rudarska zveza ip žp sklenila onoziriio proti hrnmhni dolžnosti, sklenila na je o>enem tudi, da ne bo storila nobenega nn-darmjega koralna, predno predloga ne b^ ozakonjena.
Pri grlasovzmlu radarskih z^'pz
o hrambni dolžnosti je glasovalo 7?O.Ono nrnti ;" ooo za uvedbo, nanašnji nanvffd knfrHTfS rudariev M baie sklenil nalsilneiši odoor oro-lj ^-oT-t r»i>iu-"t rjr*o,.,,-,r'n nritiska.
TURSKA VOJNA.
TUP^KO   URADNO PfUKOCfLOL
13. i a r n a r i a. Kavkaska fronta. Jumo nd reke Aras, med Tahirom in Bali Ribo. in severno od reke Arrs, m°1 kTrtekom in Har-mansT""m Prelazom, ie napadel vražnfk v noxi na 12, ?anuar 7 m^mo
č°to nasn rV^no^irano po*7*rjio. V:e-
gov n?»r>ad na s-0 popofofffia ponesrečil vsied na^^^a orotinaua^a. cOT.rp^FniV i** ▼ cr|tveliko mrt*ih.
2 stroini nn^kl. rnnocro pro/ia  ',v. pe-
kal viet'h ter smo ca pognali n^zr*? v ^'p^vp f+Trp no7'Vi:e. **pd mrtvf-cmo kor,šfnr'**",hr več castn* Vov. "n^rjf) od    0*"»tt»?a. v naQn Arj^k-
O^fini    crno   T   trtVi^oto     7o\rrni1i icto
2 rn*no Izvršena sovražna nabada. — Dardanelska fronta. Pnp t9 ?9t*tT9^ia so rpV^ krt^ar^a. o \r.r-p^^ovk in P" rnor'foT* nrp^ i?*or*V*l ožino 7 odnff^or^ morin 5trett»H $ nnacled^i na TeVebnr*»ti in Neki monitor ie t"^i brezncT-pč«o ^trpT?^? v smeri na P^f*d - el ^^hr. nak?*r ie vrdo noVo na?e ip+alo bombe na monitor in ca nrfsiluV), da se
le °"Or pč itm^t-n'!. T^tj Hin rinn^l^np ie letalo poročn^trn Ro^iVpi^ "''n^Hlo OetO  sovražno  Topolo     firirt F^rrnnn
"t ie sf-T-^oTl^T^ilo v okolici Spd'1-^"ra. N^šji cfno nijota mrtv^-e^a. onazovatca na raniene^a. T p#»'n bo-mo nooravili in nat*"> sami r*»H?!i. Na-d^lie co nanr>dla na^a Ipfolg ppVo anedpčTco letalo, ki ie le^plo Preko S^fosa. Zasledovali cmo le in ?e Pri-S'lilt, da sp ip cnusfUo na Trr^ro«? nq
tla. Ano-fe^i ^p vpdno ofioličnfelo uradna poročna, ki nai \r7^^^^ mne-
"i*3. da sp se POnoTnoma prostovoljno
umaknili iz A^^^orfe in Ar?tmrna in rh se ie umnVnifev i7vrš'la ponol-n^ma mirno. pien. ki smo n*a nanra-viff, obsonra po do^odanii k°n^tnta-ciu, Vf se seveda še ne razteza na ves de'ansVi plen: 1f> topov. ^000 ptT"k m bp'opptov, S7~0 granat 4-00 zahofev rnTTTiT^Tje> 13 metaT bomb. T^O rn""T^t?cViri voz. 61 rn^Tih voz s nnoadVi ^7 tovornih in mostnih čolnov. 2C^0 šotorov. 1P-0 nositniC> mnooro ^^^cina in petrrdeia, ode? ?n obTpV. ?1 poo T-nT>oipV konzerv. 500 ^-rp~ -7t*tp. 1^'no 1on?t ?n kamnov. T ^»hT^a sp računa t"^i ^r'krat toliko. Posode in za steriliziranie vode služeči stroii v tem niso všteti. Sicer ni nič poročati.
Čete h Oalipollja.
Preko Amsterdama poročajo, da so odpeljali angleške čete z Gali-polija v Port Said in Aleksandri jo, francoske pa na otok pred Solunom, od koder jih bodo poslali na Francosko.
Zahvala armade.
Štajerski vojnooskrbni urad c. in kr. vojnega ministrstva je dobil povodom pošiljatve božičnih daril ogromno število izrazov hvaležnosti. Feldmarsal nadvojvoda Friderik se je o darilih izredno priznavalno izrazil in uradu za Štajersko dal sporočiti svojo najtoplejšo zahvalo. Od najvišjih mest in zapovedništev do moštva, iz bolnic in etapnih poveljstev, od prostovoljnih strelskih polkov, municijskih parkov, trenskih kolon, od najrazličnejših krajev ju-/nozapadne fronte so došli najlepši in najpresrčnejši izrazi hvaležnosti in navdušenja za darila in pozdrave iz domovine, ki so bili že na božični večer v rokah tistih, katerim so b'li namenjeni. Gospod zaoovedmk tretjega kora ekscelenca fml. Josip vitez Krai:t\vald je sporočil najtoplejšo vojaško zahvalo celega tretjega kora s prošnjo, da se ta zahvala naznani vsem darovalcem. »Prepričanje« je pisal, »da se dragi doma spominjajo zunaj v varstvo domovine težko vojskiročih se vojakov in j-'m posvečajo ljuba, draga darila, bo vrl'm vojakom 3. kora nova vzpodbuda njihovi železni. nikdar omahujoči vztrajnosti«. Zelo toplo zahvalno pi-"mo je poslal   tudi   ekscelenca fml.
icz Schon^urg v imenu vseh v njegovi diviziji vojsknjočfh se oficiriev in vojakov 3. kora. Dal)e ie došTo večje število toplih zahval raznih domobranskih in in^nteriiskih divi-7:isk'*h poveffstev. Pa ne samo naš domači kor je navdan srčne hvaležnosti za izk-^ano buha v. tudi mno^i visoki funkcionarji nase armade so doposlali častna priznanja. Tako niše ekscelenca g. c. kr. domobranski minister general infanterije baron Oeorcff! »Vsi na Inžnosapadrtl fronti stoječi $faierci se bodo hvaležno spominjali vse-1, k! se nfso ustrnšli ne truda, ne stroškov, da bi hrab-rfm sinovom svoje domovine napravili božično veselje. Jaz se še posrbe 7ahvalin''em za obdarovanje orožmštva. Ekscelenca g. šef rene-ralrecra štaba baron Konrad plem. Kdtzemforf pondarfa \t svojem pismu: Darila so jako priktTčna in okusno sestavljena in bodo oflcirjem »n vojaštvu \*r^erri k°ra gotovo *ep božični spom:n. Ekscelenca general kava 1 eri je Rom* nondnrfa v svojem dopisu, da mu ie letošn:; božični čas vnovič pokaT*!, s kako rmbeznijo in z^'estrkbo ?e ^ta^erci s^^m^ni^jo svo-i;h hrabrih vofakov, ki v k^*-^?k:h '"n v .fuliis'k'h ^t ledn m ^^^pv
\.rnr,;\r) fi-oo-o domovino. V imenu vrlih čet b^^i izrečena «rrn^ v^h1."3-<a ^"cnm. ki so 7 neetrndniin d^T^m in velikimi darovi otnoiaroČiB tn boriti uspeh. »Vojaštvo.« pr^^-' p:^mo. »f*a to plačalo 7 c*ejj*??ii.« r>*io nt-pnh-s:rno. če M se h? posameznih riooi-sov izbralo nalbofj častne om m^e. Tito s p onc't'trmo na to. da navedemo, da cO H ^ ~' mpd f^rr'o-'m- tftfff p'crna cd f rr,f^n';!i  <^^r»T^r»^rii" ■ m*-
n'strskei^a nredsedrtrfr^ Tr^^ ^ f f 1 y_ irVf?a,   minictra notranfih dpi r ,-:r»^a
v *TT*cta ek«e^lence b^^ona Fr'rco c.   kr.   dežcln^ra   nred^edn^n
"ti^-OfTi      /-ki - 1 -    r»T        r* o    rr rt —«    r*   ' 1 —
fnr*or"p r^I    T no-l-,orpVc;_
f"1'"^^'1 fr"l. r'1 S^'^t'*'1, pl-c-•-.tor»r»p ^m^    f^rpiif^   pl - <~ -^r>T o r-   o   nr^r- ^r^' 31 Tn~
fante^rie n^ t^^^fr^^o ri-c^p'^n^p o-p_
t-tprnjn ;n f 1 ■-■ ^^r;'p T? ^*r"'rrp*-tn_ ^^Jj^riTlfo  rrr pnn^n   *n or   O    n1 nI.
H^eria. Oant?tve so ^'a^t* v**lt*e do-
^•''snicp in n:«-m^ n^«^«*^"i ki ftli ip r?o-člo vse no'no. nJc-me cn nrozi in v VerZUl  in   i'7'-"'"- :o na  p->nlU^r fffic^fl
zahvalo. Tz v^nt-^rm on^^na^Trj^^a domsa     ra7v*^no Ir^ko izrecno ve-
cpU co r»ilj našT ^'0:,>l<i. da MTfO s<-» n'V« o po"<rn cpp.ni-nJoii j^ VpVo ie ta dom°"nbna no/rt\'o^'r>lnost V vs°h kror^m JTiz^oz^ndne fronta povečala veseh'e za boi in navdušenje za obrambo domače grude.
SiMei/a noč Soči.
Predmojster pri neki naši težki havbični diviziji Fr. S t u r m nam
piše:
Že peti mesec se nahajamo v svoji strelni poziciji, ne da bi se le za ped zemlje premaknili. In niti do-sedaj nas ni izvohal Italijan. Prav prijetno in udobnr smo si vse uredili. Sezidali smo si kritja ter jih prav lepo uredili za zimo. Skoro vsaka vila (tako imenujemo svoja kritja) ima svoje ime. Moja se imenuje »Vila veselja«, ker se v nii zbi-
ramo proti večeru slovenski fantje in prepevamo pozno v noč. Tudi par Ljubljančanov je nas tukaj. Na starega leta zvečer smo imeli prav veliko opraviti z Italijanom. Imel sem službo pred polnočjo. Sedel sem v svoji vili in mislil na pretekle lepe čase. ki smo proslavljali v beli Ljubljani vesele Silvestrove večere. Misli so mi bile pri svojcih in pri tovariših. Postavi dragega očeta in matere sta se mi prikazali videl sem v duhu sestrico pri knjigi, duša mi je poletela v samotno vas, kjer stoji mala lučica in v njej moli stara mati za sina... iz teh sanj me ;e prebudil silen grom in kmalu nato rezek pok. sovražni šrapnei se je razpočil ne daleč od nas na hribu. Sledil mu je drngi, tretji. Od daleč se ie oglasilo pokanje infanterije najprvo rahlo, potem Živ ah ne je in kmalu so zareg-ljale strojne puške. Naglo sem pregledal pozicijo, ako so straže na svojih mestih. »Fantje, pozor! Nocoj bomo najbrže še streljali. < Vsak je šel k svojemu topu. Naenkrat se oglasi telefon: »Baterija ogenj U Zamolklo bobnenje se razlega po ozračju, od daleč se je slišala eksplozija granat. Za hip je utihnila infan-terija kakor da se je prestrašila naših novoletnih voščil, toda le za hip. Potem pa so zapeketale njene puške s podvojeno s: i o. Zopet javlja telefon: Baterija ogenj! Zopet zagrme topovi in štiri granate so zletele proti sovražniku, noseč mu novoletna voščila. Se enkrat smo izstrelili, potem pa je priš?o povelie: »Strelna pavza«. Fantje so se vlegli zopet k počitku, jaz pa sem bdel do 12. ure. Polagoma je potihnila tudi infanteri-ja in okoli polnoči je zavladal popo-ien mir. Tiho je odkorakalo staro leto in rahlo je stopilo novo na svoje pozicije. .. Vlegel sem se. spal z zavestjo, da se ie Novo leto za Italijane slabo pričelo. — Srčne pozdrave vam in vsem čitateljem »Slovenskega Naroda«.
Ra2Rg BoliMčn« "eii.
i
= Novi nemški vojaški atašeji v Ameriki. Med nemške in ameriško vlado se vrše sedaj pogaiania zaradi imenovanja novega vojaškega in mornariškega atašeja.
= Zedir.jene države in Mehika. V ponedeljek je 200 mehikanskih roparjev pri Chihuahuji ustavilo neki vlak ter zapovedalo državljanom Zedinjenih držav, da izstopijo in se postavijo ob nasip. Nato so 19 seve-roameriških državljanov ustrelili. Nekaj jih je pobegnilo, med njimi neki liolmes. Državni tajnik Zedinjenih držav Lansing zahteva od mehikan-ske vlade takojšnjo kaznovanje teh roparjev.
= Japonska in Mehika. V kratkem pride baie v Mehiko posebna japonska misija, da utrdi prijateljske razmere med obema državama. Vsled prijateliskega razmerja med Japonsko in Mehiko predsednik Wil-aoa tbdi ne more izvesti svoie agresivne politike proti Mehiki. Monroe-doktrina ne vefia več. to je dokazal tudi VVilson s svoiim vmešavanjem v evropske zadeve.
— Atertat. Iz Tok;ia poročaio. da ip nfd nekdo 2 bombi na avtomobil ;aponc!'prrn ministrskega ored-sedp'ka Ofntme, In na ni bil ranjen.
~ Vsfa?a na K^aiske^. Vlada v Cantonu poroča, da so hib vstasi premagani ru da so imeli velike izgube. Vstaše zasleduiejo.
D*"ekeitq državnih   železnic na
n-'^'**«« prosi ^Posrpdova'nico za goriške begmiK!1«, da bi se ii naznanilo c:prf0n;0 bivaPšee 5e sledečrk beguncev, ki nai bi dvlr«fli ^voio tam na-t^v^o nr+naerp,« Pa^'šio Andrej iz Kanala. Mncciro Anciohn^ i*7 Tr/iča ;r t aJiovreh Violetta iz Pulia. Dotič-nfVi pni c.^ 7nr,oQo r>Ti naravnost pri dirpkciii drž. železnice na Dunaiu ali na nri v,Posrpdo\'aTnjci za goriške beftnn^e v 1 in^lian'«.
»Gorsko     kr«^*:!slro ^»*M5tvO<r.
ki ie imelo svoi sedež v Gorici na k'ornu v Attemso^-i palači, se ie pre-se'ilo v Ajdov"č;no, kjer sedaj uradnic
Goriška umonofn^a. Tz Krome-riža se nam noroča: Vs^ed večkratnega obstrehevania umobolnice v Gorici, se ie ta sledniič premestila v Kromenz na Moravsko, Bolniki, ki so v Gorici morali večkrat stisnieni dru*r ob drugem iskati pribežal'šča v kleteh, so zdaj v veb'kem modernem zavodu prav udobno nameščeni. Transport se je vršil s posebnim vojaškim bolniškim vlakom in je trajal 48 ur; vozili smo se deloma kot brzovlak. V vlaku nahajajoča se kuhinja je dobro oskrbovala bolnike. Tukaj je precej mrzlo. Sorodniki lahko dobivajo pojasnila o stanju bolnikov, ako pišejo na »Vodstvo goriške umobolnice,  K-omeriž, Moravsko«.
Dopisovanje v teh časih, ko je del goriške dežele okupiran od sovražnika, ko so drugi kot begunci zapustili domovino, je sicer težavno in težko mogoče, torej morajo se pobrigati sorodniki sami.
S Krasa. Skoraj mesec dni smo imeli neznosno slabo in deževno — po naše »mevžavo vreme«. Poleg tega se je vlegla po Krasu neobičajna »ljubljanska megla«, ki je bila tako gosta, da si komaj videl par metrov daleč cd sebe. Nastalo pa je bilo tudi toliko blata, da si ga gazil, kakor bi hodil po snegu. Italijane je to »kislo« vreme nekaj »panalo«, kajti le tuintam so se slišale kanonade od italijanske fronte. Sovražni aeroplani so popolnoma izostali. Konečno nam je »tetka burja« dala svoja znamenja na sivem Cavnu in stari »očka Nanos« nam je od daleč namigaval, da se bliža iepo vreme. Prišlo je. Naša burja posuši v enem dnevu blatne poti tako, da se lahko povsod izprehajaš, ne da bi ši čevlje omadeževal. Tako nas je novo leto pozdravilo s prijaznim solncem. Pohajkovala po gozdnih dolinah in livadah smo že našli prve oznanjeval-ce spomladi, naše lepo — belo - zelene zvončke in lepo višnjeve vijolice. To so pač znaki, da imamo jako milo zimo. — Ali Italijan zopet kaže svojo moč. Pošilja nam svoje posete po aeroplanih. Vsaki dan nas obiščejo po večkrat na dan zjutraj in popoldne. Nekaj časa krožijo ti »ptiči« nad nami; pa kmalu jo popihajo tja čez mejo na varno. Krasno — vedro vreme je Italijane vzbudi-o iz več-tedenskega — zimskega spanja. — Oglašajo se zopet njihovi kanoni. — Šel sem po poti, katero popravljajo. Grmenje topov je ljudi tako pretresalo, da so z lopatami in »pikoni« pojeniali svoje delo, gledavši proti fronti, a eden drugemu so rekali: »To ni peklo, to je sodni dan.« — Človek se na takema giomenja tako privadi, kakor mlinar ropotu mlinskih kol^s.
V devlnsk? občili sta trpela vsled italijanskega obstreljevanja nosebno kraja Medjavas in Jamhe, Devin ie trpel manj. Tudi devinski grad. poleg drugih poslopu, le precej porušen, tako zlasti na strani proti morju, kjer se ceni škoda nn 200.000 kro^. Veliko škodo *;ma g. Ples. zadeta je tovarna sardin, Leeiševa hiša nri pristanišču ie nopofnona posuta. 7?6eta Perika.r;eva in druge. Leirma se'a le demo^ra*1^. Zastava nVu?M-a »Ladia«:. ki ie bi1a razvita leta 1910., ip ^;Ja o*f^n nrecei časa v posfanfa rr. PTpsa. Potem so zastavo reš:b\ samo droor ^o pusfi|i tam. Dmštvo »Ladja«, ki ie vršilo tako va "no sorodno delo v Devinu, ima vel:l"o ?k^o.
fjwrf v Rojaka nri Trstu g. Anton   Požar.   Pokopali   so ga
včpr° *
^*vo so tox"» nt-o'f-orro nekateri rostn^mčarii Tia Opčm?h, bi s^e** po qo -^manev pter namesto po 72. D^e-rtpj^ovo n*vn stnnp na mestih c^*^-činah f»o 47 v, nlzensko po r^. ^ri rn/nrpv? v Trst" so sp cfjst^^^^rfi
ni so po 2 do 4 dni zanora z pfobo to oziroma ?0o rfo 300 kron globe. r>rjrri-^pn ?e vsVlic.
Smrt med ^^^^nci. V Volovicah pri Krohtpi na Češkem je umrla slo-venska betrmika Marna TomažfnčfČ, »-o*pna ▼ t nkvici nri Onatfemselo na Krasu. Doživela je visoko starost 97 let. Pač ni nikdar nr'slila. da bo morala v taki pozni starosti ;ti umret v dalino severno deželo. Na stotine liudi je spremljalo staro goriško begunko do grona.
Pndin'a OsVar. 21 let star, vojak 97. oešnolka, 1°. maršbataljona, 4. sfotni;e. se ni Ofiasil že dolgo časa. Zadniič je p,#sal iz Ljubljane lani no Veh'ki noči. Kdor kai ve o niem, nai sporoči na nas!ov: Ivan Pecikar, Rakek, čuvajnica 729.
*
Pesem kmeta - hegimca v pred-pusti« 1916.
Nikjer miru. nikjer pokoja, prebežal sedem sem vasi, obstanka nima noga moja, naprej usoda me podi.
Zdaj kolje sosed Mrak prešiče, — in ta visoki, rezki glas, ki me iz sanj na svet prikliče, me žene dalje v osmo vas.
Kar Mrak ima, smo mi imeli, kar Mrak je, včeraj sem bil sam, — in v shrambi moji so viseli slanina, mast, pršut, šalam.
A tam-le, čuj, dve žrtvi drugi! Mirujte! — Le še par minut, da bom — begunec — v svoji tugi prej s podkovankama obut,
da spravim v culo še pest sirka, ječmena in fižola pest, da prej drugam grem brez ocvirka polento in pa kašo jest.
Damir FeigeL
Dnevne vesti.
— Častitke cesarju ob priliki za« vojevanja Lovčena. Nj. Veličanstvo je 11. t m. prejelo od nemškega cesarja in od saksonskega kralja sledeči brzojavki: Ali.Ti smem iz srca čestitati na zavojevanju Lovčena, ki so je izvršile Tvoje hrabre čete z občudovanjavredno vztrajnostjo in spretnostjo. Bog je očividno pomagal in bo še dalje z nami. — Viljem. — Čital sem danes z velikim veseljem, da je zavoje van Lovčen in
I izrekam Ti svoje presrčne čestitke na sijajnem bojnem dejanju Tvoje armade. Bog nam pomagaj dalje! — Friderik Avgust. — Dne 12. t. m. sta bila poslana sledeča brzojavna odgovora: Nj. Veličanstvu Viljemu II., nemškemu cesarju, pruskemu kralju. Zelo vzradoščen po Tvojem priznavalnem sočutju na najnovejšem bojnem dejanju mojih hrabrih čet, katerim se je posrečilo z jurišem zavojevati močno pozicijo Lovčena, Te prosim, izvoli sprejeti mojo najtoplejšo zahvalo za Tvojo zavezniško prijazno brzojavko. Bo-;:ja podpora nama pomore do dobrega konca našega skupnega boja. Naj-presrčneje — Franc Jožef. — Nj. Veličanstvu Frideriku Avgustu, kralju saksonskemu. Najtoplejše se Ti zahvaljujem za Tvojo zame jako razveseljivo čestitko na sijajnem uspehu, ki so ga pravkar izvojevale moje hrabre čete v Črni gori. Bog je z nami. — Franc Jožef.
— Odlikovani premagalci Črne gore. Cesar je povodom sijajnega vojnega čina ob priliki težavnega juriŠanja Lovčena izrekel svoje pohvalno priznanje armadnemu poveljniku generalu von Koveszu, generalu Sarkotiču, deželnemu šefu bosanskemu in fml. I. Trollmannu, poveljniku nekega armadnega zbora. Cesar je nadalje podelil vojaški zaslužni križ IT. razreda z vojno dekoracijo fml. V. Webru von VVebenau, poveljniku neke pehotne divizije, ter konteradmiralu Aleks. Hansi, poveljniku neke mornariške divizije, nadalje je podelil red železne krone II. razreda z v. d. fml. Beli Sorsichu p!. Severni, skupinskemu poveljniku pri nekem armadnem zboru ter polkovniku generalnega štaba Karlu Gtinste. načelniku generalnega štaba nekefra armadnega zbora.
— Generalni gubernator okupiranega srbskega ozemlja fml. grof Salis-Seevis je postal talni svetnik.
— OiHHi o i iiift Dne 9. t. m. je bila v neki rezervni bolnici v Celovcu pripeta ve^ka srebrna hrabrost-na svetinja kadetu A.. Z d o 1 š k u, učitelja iz Gornjega grada na Štajerskem, za njegovo junaško in uspešno zadržanje pred sovražnikom. Pri tej priložnosti le imel nadštabni zdravnik dr. Miiller nagovor, v katerem je slavil junaštva naše armade in se spominjal janaških dejanj kadeta Zdolška na italijanskem bojišču.
— AfcjnleniKnl itnril za oficirski w«ra£č*l se bodo ustanovili na naših vojaških akademijah. V te aka-demične korze se sprejemajo leta 1897. m 1898. rojeni mfadenfči, kt :rriaio Rrirmtazusko ali reelčno maturo in ki so bili kot enoletni p^osto-voHci najpozneje do konca oktobra 1915. ^otrjem v vojake ter so že uspešno služili pri armadi na bojišču. Zavezati se moraio. da bodo no ab-solviranui akademičnegra kurza slu-'/•li nniman? pet let kot aktivni častniki. Podrobni pocoji so navedeni v nradnem razpisu v vojaškem nared-benem listu. (Be;b1att Nr. 64 zum Verordnungsblatt fur das k. u. k. lieer d^o. IS. Pezemher 191=0
— Z italijanske fronte. Pošiljamo vam par cvetlic, ki smo jih nabrali Tukaj je pravo pomladansko vreme. Skoro vse pomladanske cvetlice cve+o. Iskrene pozdrave in srečno Novo leto vsem priiateliem »SkJV. Naroda«. V im^nu slovenskih fanto^* težke bavb;čne divizije: Prane Šturm, predmoister; Ivan P ima nič, predmoister: Ivan F r y e t i č , predmoister: Vinko Trebovc, Pavel Jeriha, 'Rud^- F r e n c, Fr. Gregorčič, Franc Č e -b o k 1 i, Jakob Ž i v k o.
— Stotnik Milan Matic izreka povodom svoje premestitve kot ra-nienec tukajšnje rezervne bolnice v državni obrtni šoli med ranjence bolnice dunajskega parlamenta vsem svojim častitim pokroviteljem, prijateljem in znancem za liubeznjive mu za časa njegovega bivanja v Ljubljani izkazane prijaznosti svojo trajno globoko zahvalnost ter jih k slovesu prisrčno pozdravlja.
— Za oslepele vojske. Za nameravani deželni zavod za slepe so dalje poslali deželnemu odboru darove: Upravništvu »Slov. Naroda« iz listove zbirke 54 K, Anton Werbole iz Medije-lzlake, mesto novoletnih voščil, 50 K, č. g. Janko Šiška, župnik v Šenčurju pri Kranju, tO K* Jo*
Stran 4«
»SLOVENSKI NJOCOD*, dne     jamarja T9t*.
Se! Vukšrnič v Metliki St 35. 50 K. Dalje so darovali mesto venca na krsto pokojnega kornere, svetnika Franca Povšeta: Peter ttartmann, reprezentant tvrdke Reininghaus in Puntigam, v LJubljani, 10 K, tvrdka Rajko Luckmann v Ljubljani 10 K, Avgust Jenko, pekovski mofster in posestnik v Ljubljani 20 K- — Bog plačaj!
— Umrl le v Rottenmannu na Štajerskem učitelj in enol. prostovoljec g. Fran Sušnik iz Ljubljane. Pokopali so ga istotam z voiaškimi častmi. Nadebudni mladenič je dosegel še le starost 19 let. N. p. v m.!
— V krog stalnih dobrotnikov mestnih revežev ter vdov in sirot v vojni padlih Ljubljančanov je vstopil g. Josip Zidar, trgovec in posestnik v Ljubljani, s tem, da daruje v dobrodelne namene vse pristojfcine. ki jih prejme za nastanitev vojaštva v svoji hiši št. 31 na Dunajski cesti. Tako je g. J. Zidar zopet daroval 53 K 83 v vdovam in sirotam v vojni padlih Ljubljančanov in 53 kron 83 v za aprovizacijo mestnih revežev.
— Darilo. Namesto venca na krsto umrlega gosp. Josipa Plei-weissa je daroval gosp. Josip Luckmann znesek 25 K za Rdeči križ. V enak namen je daroval imenovani gospod znesek 50 K po umrlemu grofu Leonu Auerspergu. — Namesto venca na krsto umrlemu admiralu baronu Minutillo sta darovala grof fn grofica Rudolf Cborinskv znesek 20 K pomožnemu zak]adu za vdove jn sirote celokupne oborožene moči.
— Tedenska darila učencev v vojnooskrbovalne namene. C. kr. dež. šolski svet kranjski je uvedel po vseh šolah na Kranjskem v vojnooskrbovalne namene redna »tedenska darila učencev«. V pouk in vspodbudo šolske mladine je izdal c. kr. dež. šolski s^*et ta-le navodila na učiteljstvo: 1. Ne zamudite nobenega dneva, da bi ne mislili na to, da je treba za vojnooskrbovalne namene: oskrbo in negovanje ranjencev, za vojake, ki so v vojnem vjetništvu, za vdove in sirote na bojnem polju padlih domačih vojakov denarja, mnogo denaria. 2. Ne pozabite, da imajo vaš? očetje in bratie na bojnem polju« ki prelivajo za vas svojo kri, pravico zahtevati, da se jim z raznimi olajšavami, ki zahtevajo mnogo denarja, olajša zmaga. 3. Zavedajte se, da bo zmaga tem laglje pridobljena, čim več olajšav bodo predeli naš? fosafcl in Če jim odvzamemo skrbi za rVM žene, otroke in dru-re njim ljube, ki so ostali doma. 4. Pomislite, da si samo z vzdržljivostjo, t. j. z zmernostjo v ledi in pijači, s priprosto obleko prihranite vsak teden lahko par vinarjev za »tedenska darila učencev«. 5. Bodite hvaležni svojim učiteljem fn vzgojiteljem, ki vas bodo navafafi na varčnost pri nabavhanju šolskih potrebščin ter vam dali priliko za prihranke, ki jih obrnite za tedenska farffa učencev. 6. Sodehdte povsod, kierkoli se vam nudi prilika za varčevanje v domači hiši in prosite svoje starše, sorodnike in znance in nekdanje součence svoje šole. da se tudi udeleže s prostovoljnimi prispevki vaših »tedenskih daril:, ki naj postanejo prava ljudska darila. 7. Očitno je, da pomaga vsak darovani vinar do zmage, da so se z vinarskimi darili zgradile cerkve in palače in da kranjska šolska mladina, ki jo je po številu približno 100.000. ne da bi si naložila posebne odtegljaje, zbere vsak teden lahko 2000 K, če se. dobi za vsakega učenca po 2 vinarja tedenskih prispevkov. Pričakovati se pa sme, da bodo učenci premožnejših staršev več kakor dva vinarja na teden prispevali, vsled česar bodo tedenska darila dosegla primerno večjo svoto. 8. Pomislite, koliko ran naših vojšča-kov bo zaceljenih s šolarskim denarjem in koliko bede, revščine in vsled vojne provzročenega trpljenja se bode obiažilo z vinarji, ki jih boste vi prihranili in zbrali! 9. Dokazali ste že večkrat, da ste kos velikemu času in težkim nalogam, ki nam Jih nalaga svetovna vojna, zakaj prednjačili ste nam s pravim mlade-niškim, z odkritosrčno domovinsko ljubeznijo podkrepljenim navdušenjem, ko se je šlo za nabiranje denaria. kovin in drugih za vojno potrebnih pripomočkov. Že danes se sme kranjska šolska mladina ozirati s ponosom in zadovoljstvom na dosedanje vsestransko priznane uspehe, posebno na sijajni uspeh tretjega vojnega posojila, za katero je bilo potom kranjskih šol podpisanih nad Pf4 milijona kron. 10. Poživljamo vas še enkrat, ovenčajte svoje delo z neminljivim spomenikom, z vele-krasnirn »tedenskim darilom učencev«, ki vam bo zagotovilo hvaležno-*. zahvaf -*? prizninie Najvišjega zaščitnika ?o!ske  mladine, našega
f **' :"no r««r-r~-'':g-\   f*        '^r i
^ r*ai^vi--ioo zahvalo naših že- j atfnt mmhlum oa bojnem poUil t
vdov m sirot cele dežele in Sklanja in občudovanje naših potomcev za vse čase.
— Kdo vi. v kateri bolnici ae zdravi moj sin France Kaj in, 17. pešpolka, 1. stotnija
ki je težko ranjen v trebuh. V Gorici je bil en dan okrog 4. do 5. decembra v bolnici. Iz goriški bolnice so ga prepeljali neznano kam, Ce kdo ve. kje se zdravi, ga lepo prosim, naj sporoči na naslov: Jože Kaj in, Podklanc št. 15, pošta Vinica, na Kranjskem.
— Pogreša se že od 1. septembra 1915 infanterist 17. pešpolka Fran Golob. '   ' *'
aodeljen 5. feldkompaniji. Njegovi tovariši se prosijo, komur bi bilo kaj znanega o njem, da bi sporočil na podpisanega: Centrala Rdečega križa na Dunaju je pisala, da je bil ranjen, kje se pa nahaja in kaj se je ž njim zgodilo, pa ne ve. — Anton Golob, Ljubljana, Cegnarjeva ulica št. 8.
— Oddala ko inaste posode
Kakor smo že svoječasno poročali, bodo morale zasebne stranke, trgovci, obrtniki in dr. v vojne namene proti plačilu oddati razno kovinasto posodo, in sicer do 30. novembra 1915. Rok je pa sedaj podaljšan do zadnjega januarja 1916 in naredba predru-gačena v toliko, da se za sedaj to ne bo oddajalo potom rekvizicije, ampak prostovoljno — seveda proti plačilu. — Vsi prizadeti se opozarjajo v lastnem interesu na to ugodnost. Kdor bo oddal dolžnostne predmete prostovoljno, bo to storil v svoj lastni dobiček, kajti določeno je, da se bo prostovoljno prinesena posoda plačevala dražje, kakor bi se plačevala potom rekvizicije. Stranke naj Čim preje porabijo to ugodnost in pri-neso posodo k zato pooblaščenim trgovcem, ki imajo že taksirane cene, po katerih bodo smeli kupovati vse take predmete. Za nadomestilo si lahko oskrbe drugoustno posodo, za katero so že tudi nastavljene maksimalne cene. Za nakup posode so dotlej v Ljubljani pooblaščene sledeče tvrdke: Štefan Nagy, Vodnikov trg; Fran Štupica, Marije Terezije cesta in Alojzij Sušnik, Zaloška cesta.
— Dolžnost naznanila. Dne 15. t. m. je rok dolžnosti naznanila za ovčjo volno. To naznanilo je poslati naravnost komisiji za prevzemanje ovčje volne pri c. kr. trgovskem ministrstvu na Dunaju. Tozadevne tiskovine se dobe (za Ljubljano) pi: obrtnem oddelku mestnega magistrata, nakar se trgovci in obrtniki opozarjajo.
— Naša krajevna imena piše h r v a t s k i uradni list »Narodne Novine« konsekventno po nemško. »N. NL« poznajo le Krainburg, Rad-mannsdorf etc. »u vojvodini Kranjskoj« (zakaj ne u vojvodini Krain?) ter Tolmein. Haidenschaft etc. na Goriškem. Najbrž bi se tudi »N. N.« spodtikale. ako bi mi pisali Zagrab in Karolvvaros. Morda ne?
— Koncert ..Glasbene Matice". Kot druga nastopi nam že tudi dobro znana umetnica Dana Kobler eva, učiteljica ^Glasbene Matice". Uda se je v „Glasbeni Matici", dokone !a je praški konservatorij z odličnim uspehom. Za ta koncert si je izbra i dve jako resno lepi skladbi: Vitezslava Novaka, pri nas še neznane „Pesn zimskih noči* in pianistično efektno ogrsko rapsodijo Lisztovo. V. Novak je profesor za kompozicijo na praškem konservatoriju, najgenijalnejši češki skladatelj sedanje dobe, modem skoz-inskoz, pa se opira na narodne motive. Zložil je že mnogo simfoničnih in zborovskih del: »V Tatrah", ^Slovaška svita", „Burja", „Mrtvaški ženin", veliko klavirskih skladb, pesmi, balad in komornih del. Izmed .Pesmi zimskih noči" slika prva tiho, mirno, mrzlo zimsko krajino v jasni mesečini; druga viharno zimsko noč, boj mrzlih elementov; tretja radost nad rojstvom Rešitelja, zvončki zvone, blažen mir veje, sredi skladbe se slika veselje nad Jezusom, božična pesem se dvigne pozneje v kanoničen, resen, mogočen koralni spev zbranega ljudstva pri polnočnici in končno izzveni popolnoma mirno v daljavi; četrta pesem je pa uprav predpustna. Maske plešejo, kraguljčki zvene, vse se vrti hitro in brzo. V to vrvenje zapoje petelin svoj jutranji „kikeriki!1* in ljudje gredo zaspani domov. — Te pesmi so izvrstne, za spomin in tehniko pa jako težke. Toda gospodična Koblerjeva jih obvlada. — Lisztova rapsodija je pianistom najbolj priljubljena, zahteva pa veliko tehniko, temperamentno pa vendar zrelo izvajanje, da pride vsebina do veljave. — Koncert bo dokazal, da sta oba umetnika kos svoji nalogi. Tako resno stremljenje moramo podpirati. Veselimo se napredovanja slovenskih umetnikov.
— »Glasbena Matica.« Gospod J. Rijavec je nekoliko obolel zato se Luucut ■ •; i;i,ru>t gcru»LI*a kegitii-cem no yrri ifr U ul, *m»*k y soboto
dne 22. taaiiarja t L Vstopnica veti** Jo tudi za ta dan.
— Ureditev nedeflsfcega poflfeka v trgovinah. Uradni list razglaša, da so dne 31. julija 1914. uvedene utesnitve normalnega nedeljskega in prazničnega počitka v trgovinah razveljavljene in da velja v bodoče za trgovine naslednji spremenjeni člen XV. dež. vi. razglasa z dne 29. maja 1914.: V deželnem stolnem mestu Ljubljani in v ostalih v členu II., štev. 1 navedenih krajih, Je, izvzemši v členu XVI. in XVII. navedene izjemne slučaje, ob nedeljah dopuščen obrat vseh trgovinskih obrti] od 8. do 11. ure dopoldne.
— PodraženJe piva. Začetkom decembra je zastopstvo avstrijskih pivovarjev v posebni spomenici naznanilo trgovinskemu ministrstvu, da so pivovarne primorane podražiti pivo vseh kategorij povprečno za pet kron, češ da so se stroški pivovarn znatno povečali. Trgovinsko ministrstvo je zdaj dovolilo, da smejo pivovarnarji z dnem 15. januarja pivo podražiti.
— Poštna vest. Ustavljeno je prevzemanje zavitkov za sledeče urade vojne pošte: 16, 34. 45, 46. 49, 95, 170. 190, 211, 233, 308 in 317.
— Promet z Bolgarijo. S 14. prosincem 1916 se je zopet začel poštno-nakaznični promet med Avstrijo in I^lgarijo pod enakimi pogoji, kakor veljajo za poštni nakaznični promet s Turčijo. (Poštni in brzojavni od-redbenik št. 144/1915.)
— Kreditni zavod za trgovino In obrt. Novoustanovljena podružnica v Lublinu (Rusko-Poljsko) začne poslovati dne 15. t. m.
— V območju državnožeieznl-škega ravnateljstva na Dunaju leži cela vrsta pošiljatev. ki s«> bile poslane z južnozapadnega ozemlja. Zapisek teh pošiljatev je na vpogled v našem uredništvu.
— Leta 1915. v Ljubljani Izdana krošnjarska dovolila, odnosno podaljšanja. Lansko leto sta bili v političnem okraju Ljubljana, mesto izdani dve, podaljšani pa dve krošnjar-ski dovolili. Po starosti sta dobile dve osebi novi dovolili od 30 do 40 let; podaljšano prvi v starosti 41 do 50 drugi pa od 51 do 60 let. Po stanu sta bili izdani dve novi in sicer eni samski in eni oženjeni osebi, podaljšani pa dvema oženjenima. Novo dovolilo je dobila ena oseba iz Koroškega, ena pa iz Kranjskega, podaljšani pa sta bili obema osebama iz Kranjskega. Novo dovolilo je bilo izdano eno za kramarsko in eno za galanterijsko blago in ravno tako podaljšani.
— Zdravstveno stanje mestne občine ljubljanske. Od 2. do 8. t. m.
se je rodilo 10 otrok, Z sta bila mrtvorojena, umrlo je 31 oseb, med njimi 23 domačinov in sicer 7 oseb za jetiko, med njimi 7 tujcev. Zbolelo je za infekcijskimi boleznimi in sicer za kozami 9 vojakov, za škrla-tico 1 vojak, za tifuzom 105 vojakov, za grižo 11<6 vojakov, za vratico 2 domačina, za egiptovsko očesno boleznijo 14 vojakov in za steklino 3 domačini.
— Popis psov. Vsled razpisa c. kr. deželne vlade je odredil mestni magistrat ljubljanski splošen popis psov, ki bivajo v okolišu mestne občine. Tozadevne tiskovine se dobivajo brezplačno v mestnem popi-sovalnem uradu, kamor jih je vestno in natančno izpolnjene vrniti najkasneje do konca tega meseca. Za vsakega psa je izpolniti posebno po-lo. Kdor bi se tej dolžnosti odtegnil, ali se ji odzval prepozno, bo v zmi-slu § 70. občinskega reda kaznovan z globo do 200 kron, oziroma z zaporom do 20 dni.
Umrla ie danes zjutraj gospa Marija Hafner, soproga g. Antona Hafnerja, mesarja in posestnika v Škofji Loki. Pogreb bo jutri, v nedeljo ob 4. popoldne. Spoštovani rod^ bini naše sožaljel
Umrl Je v Mariboru tamkajšnji mestni župnik pri Sv. Magdaleni Simon Gaberc v 78. letu svoje starosti. Zadela ga je kap.
Mariborsko gledališče, ki je bilo radi koz nekaj dni zaprto, bodo prihodnje dni zopet otvorili.
Iz Maribora se nam piše: Da se v očigled nekega dopisa naših ljudi ne bode napačno sodilo, pojasnuje se, da je moška podružnica C. M. mariborska poslala centrali tekom I. 1915 1219 K 45 v, ženska 64 K, neka druga dobrotnica 200 K tako, da je centrala iz Maribora prejela 1483 kron 45 vin. vkljub temu, da Je bil predsednik moške podružnice na bojišču, podpredsednik bolan In da Je tudi blagajnik koncem leta težko obolel.
Eksplozija v Mariboru. V torek
so ogledovali in poskušali vojaki v Mariboru neko italijansko vžfgalo, ki je naenkrat eksplodiralo ter ranilo več osib. Neki desetnik, ki je bil tež-kp ranjen, je drugi dan umrL
Kino >ldea|>. Danes naslednji nov spored: 1. »Avstr. - ogrsko vojno poročilo«. Najnovejše vojne aktualnosti. 3. Pripovedka v baskervil-sken psu. V 3 dejanjih, v glavnih vlogah Friedrich Ktihne in Alvin Nensz. 3. Dedič z Walkeraua. Učinkovita veseloigra v 3 dejanjih z Wando Treumann in Wiggo Larsen v glavnih vlogah. — Spored mladini nI primeren In se predvaja do ponedeljka, dne 17. Januarja.
Ukradeno perilo. Dne 3. t. m. je bilo v neki veži na Starem trgu v Ljubljani ukradenega več perila. Posamezni kosi so zaznamovani s črkami J. R., M. L., M. K. — Upravičenim se izroči to perilo proti legitimaciji pri c. kr. okrajni sodniji v Ljubljani, soba štev. 55.
V vojaško službovanje zopet asrpjA*      BTfiuqnznjp mman^od^
Ciuha & Jesih, »Pod Trančo« vzljudno javljata p. n. občinstvu, da ostane trgovina začasno zaprta ter se priporočata, da njima ohranijo p. n. odjemalci svojo naklonjenost do zopetne otvoritve.
Rožne stvori.
* Umrl Je na Dunaju bivši namestnik domobranskega vrhovnega poveljnika general Gskar Parmann.
* Samomor dijaka. V obrtni šoli v Pragi se je ustrelil 161etni dijak Vaclav Tensty iz jeze, ker v šoli ni mogel napredovati.
* Libija izgubljena. Italijanski uradni list priobčuje odpoklic stotin uiadnikov iz kolonijalne službe, kar znači, da se italijanska vlada zaveda, da je Libija za njo izgubljena.
* Zaradi žaljenja nemškega cesarja je bil v Luganu v Švici obsojen italijanski časnikar na 300 frankov globe in 100 frankov sodnih stroškov.
* Mladenič z dvema srcema. Pred naborno komisijo v Szegedu so konstatirali, da ima 2Uetni novinec Gskar Boctobics na levi strani dve srci, ki delujeta popolnoma normalno.
* Obrekovalec. Budimpeštanski trgovec Evgen Neufeld je opravljal znanega polkovnika Fischeria, ki je hrabro branil Bukovino, da se je dal od Rusov podkupiti. Obrekovalec je bil obsojen na štiri mesece ječe in 2000 kron globe.
* Stoletna cerkev v Sori v Italiji, kjer je divjal pred letom potres. Je zgorela. Ob obletnici potresa je bila velika maša, sveče ob katafalku so vžgale sukno in požar se je razširil na celo cerkev. Cerkev je iz 13. stoletja.
* Avstrijci so se ravnali po mornarskih običajih pri potopitvi Čolna »Monge«. tako piše v »Petit Pari-sien« neki očividec. Avstrijci so rešili posadko čolna kljub lastni nevarnosti. Boj je dokazal večjo brzino sovražnih ladij. doČim italijanski čolni vozilo mnogo počasneje.
* Priznanje po 25 letih. V gozdu pri Bielotinu na Češkem so našli pred 25 leti kmečko dekle umorjeno. Morilec je bil truplo polil s petrolejem in je vžgal. Zdaj so zaprli zaradi dveh umorov nekega Karola Ka-sparja in ta je priznal, da je on izvršil tudi umor kmečkega dekleta pred 25 leti.
* Samomor obsojenega uradnika. Pisarniški ravnatelj sodišča v Szekesfebervarju na Ogrskem. Aleksander L6rinnegy, je mnogo let sistematično poneverial uradni denar, pa je znal stvar tako urediti, da se mu je moglo le razmeroma malo dokazati. Obsojen je bil na osem mesecev. To ga je tako razjezilo, da se je obesil.
* Težave za denar so povsod velike, a najbolj jih občutijo v Siriji. Ondotno prebivalstvo namreč ne vzame papirnatega denarja, ampak je navajeno na avstrijske Marije-Terezije tolarje in na zlato. Kakor poročajo švicarski listi, je vsled vojne denar popolnoma izginil in vladajo zdaj v Siriji najsilnejše razmere, ki jih poostruje še znatno pomanjkanje živil.
* Dva meseca mrtva v stanovanju. Trgovec Glticksmann v Be-rolinu je imel nesrečo in je prišel na nič. Začetkom novembra je rekel oskrbniku hiše, v kateri je stanoval, da pojde z ženo za nekaj dni k svojim staršem in da mu pošlie od doma stanarino. Ker ga dva meseca ni bilo videti in se je izkazalo, da ga tudi pri starših ni, so odprli stanovanje in našli v njem Glucksmanna in ženo mrtva. Zastrupila sta se bila že začetkom novembra In sta trupli ležali dva meseca v stanovanju, ne da bi bil kdo kal zapazil.
* Če ima v kavami kvarta. Dunajsko deželno sodišče le izdalo zanimivo sodbo. Neki mož je tožil na ločitev zakona, češ, da poseda njegova žena vsako popoldne v kavarni in tam kvarta s prijateljicami. Sicer vsakodnevna Izgube ori kvar ta-
nju niso znatne, a sčasoma narase vendar znaten znesek. Mož je v svoji tožbi zastopal nazor, da ima žena neozdravljivo strast za kvarta-nje, da vsled te zanemarja svoje gospodinjske posle in spravlja v nevarnost za gospodinjstvo ji izročeni denar. Tudi je to kvartanje nevarno dobri nravi v družini. Toženka je ugovarjala, da je na Dunaju splošna navada, da obiskujejo tudi ženske kavarno. Časih so pač samo moški imeli pravico, da so smeli v kavarni kvarta ti, ampak to naziranje ne velja več. Če se ženska družba v kavarni pogovarja ali če kvarta, je pač vseeno. Izgube so malenkostne in se sploh poravnajo z dobitkL Sodišče je izreklo ločitev zakona zgol iz krivde žene, češ, dognano je, da ima žena neozdravljivo strast za kvartanje in zna ta strast postati nevarna moževemu premoženju.
Cenjene naročnike, ki se še niso poslužili ob Novem letu jim priposla-nih položnic, vljudno in prijazno obveščamo, da se list ta mesec ustavi, dne 20. t. m. vsem onim, ki do takrat ne pripošljejo nove naročnine. Prosimo torej prijazne rešitve, da jim list ne prestane dohajati.
Poslano.*)
Draginja obišče vsakega, tako tudi babice. Malo je opravila in kjer ga je kaj, pa le pripovedujejo, da je vojska in kakšna draginja, zato je tudi dotična babica slabše plačana. Tu in tam plačajo pač lahko kaj boljše, pa gredo v sanatorij in tja je poklicana babica iz deželne bolnišnice, ki ima vse v deželni bolnišnici preskrbljeno. Po mestu je čez 30 babic in zasluži vsaka rada, dočim je babica v deželni bolnišnici plačana samo za deželno bolnišnico. Ako ji to ne zadostuje, naj pride v mesto in naj prepusti službo I drugi, ki bo zadovoljna s tem, kar plača deželna bolnišnica. Upanje je, da se to v novem letu več ne zgodi in se prosi slavni deželni odbor, da ukrene kar treba glede šolske babice.
• Za vsebino tega spisa je orednl<U.vo odgovorno Ie toliko, kolikor določa zakon.
Darila.
UpravniŠtvu naših listov so poslali :
za „zavod za v vojni oslepele
vojake" Franja Pagon, voditeljica v Gorjah pri Cerknem na Goriškem 6 kron, iz šolskega nabiralnika.
Za ,,Ciril - Metodovo družbo" Evgena Bergmann v Ljubljani 10 K, vsled osebne poravnave, družba goriških beguncev 1 K, izgubljena stava 1 K in „Neimenovani* 20 K, v spomin rajnkemu zavednemu tovarišu učitelju Rud. Delacorda. Skupaj 32 K,
Srčna hvala!
U 195/15-7
184
? imenu ikL lelihstia tesana!
C. kr. okrajna sodnija na Brdu je o obtoži upravitelja državnega pravd-ništva zoper Franceta Hribarja in Terezijo Sušnik zavoljo prestopka navijanja cen v navzočnosti opravitelja državnega pravdništva Ignacija Tscha-mernika kakor javnega obtožitelja prostih obtožencev po danes dognani glavni razpravi po predlogu obtožitelja, naj se obtoženca kaznujeta, razsodila tako*le:
I. Franc Hribar, rojen 11. aprila 1876, oženjen, posestnik v Pirševem v Tuhinski dolini;
II. Terezija Sušnik, 661etna, vdova, vžitkarica iz Prapreč v Tuhinjski dolini
sta kriva,
da sta dne 9. septembra 1915 na semnju v Lukovici za Tereziji Sušnik lastnih par volov, katere sta 10 dni preje kupila za 1824 kron, zahtevala ceno 2340 kron, da sta torej kot so-storilca, izkoriščajoč izvanredne po vojski povzročene razmere, zahtevala za neobhodno potrebne stvari čezmerno ceno in s tem zakrivila pre-stopek po § 14 ces. odredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 drž. zak. in se po istem paragrafu obsojata, in sicer Terezija Sušnik na 1 teden zapora in 400 kron denarne globe, oziroma za slučaj neizterljivosti na nadaljnjih 40 dni zapora in France Hribar pa z uporabo § 260 b) kaz. zak. na 4 dni zapora, poost-enega s poštenjem in oba obdolženca pa po § 389 kaz. pr. r. v solidarno povračilo stroškov kazenskega postopanja in vsak zase v plačilo stroškov izvršitve kazni; obenem se v smislu § 19 ces. odredbe z dne 7. avgusta 1915 št. 228 odredi, da se ta sodba objavi po enkrat v listih .Slovencu", .Slovenskem Narodu" in .Domoljubu".
C. kr. okrajna sodnija na Brdu, odd. II., dne 3. januarja 1916.
LajoWc.
m
m
11.
i*.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 12. januarja: Katarina Ln-ke#Č. pilarjeva vdova* 70 kt, Cerkvena u tj ca 21.
Dne 10. Januarja: Lajos Ortan, rezervni praporščak, v rezervni vojaški bolnici v Marijaniščtt.
Dne 13. januarja: Simon Luke-niuk, pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marifanilču.
Dne 15. januarja: Marjeta Božič, bivša dijaška gospodinja. 62 let, Radeckega cesta 9. _'_
Današnji list obsega 10 strani, gp-^—^——
izdajatelj In odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarne«.
Zickermann A UM.
i Kapica Sa
Pragi-Rofit 21* in nastal atrajl.
Stanovanje
iz 3 sob m kopalne aobe, M IMe M ■ara mat februr. Ponudbe pod „Kopala* Saoa 204" aa upravngtv* »Slovenskega Naroda«. 204
«>«t a*>
208
Našim hrabrim vojakom izkažete
resnično ljubav,
116
Že svojim poŠi-iiarvam na fronto pridenete eno ali dve škatliici Fay-evih pristnih ao-denskih mineralnih pasti H
Advokaturska
konforistinja
g večletno prakso, zmožna obeh dež.
jezikov, BV" UvO mesta ~%&3l
eventuelno tudi v kaki drugi pisarni. Naslov pri uprav »Slovensk. Naroda«
i?a Ha
ali 2 prodajalki
ra delikatesno trgovino, SO Sprejmeta
ia takojšni vstop. Zahteva se znanje siovensk. in nemšk. jezika in izvežba-cost ▼ tej stroki. Vprašati je v trgovini
Ant Stacul, Ljubljana..
181
za 1. februar s popolnoma separiranim vbodom. — Ponudbe pod „stalno 208" na upravn. »Slov. Naroda«.
Dve mini dami I Mota
stanovanje
j obstoječe iz 2 sob in kuhinje v blizini ; glavne poŠte v pritličju. — Ponudbe sprejme
i tvrda*  Hlavka,  Prešernova   nllca 5.
_207_
Izurjenega kletarja dalje sodarskega pomočnika ali učenca in 2 kletarska delavca ter kočijaža
(vsi vojaštva prosti) sprejme takoj
tvrdka M. Rostier & C©.,
Spod. SiSka poleg pivovarne .UNION*.
S3ST   Proda se
t večji meri, je tudi prostora za kake večje delavnice ali tovarno, v bližini Ljubljane, na lepem suhem terenu. — Ponudbe   poH    naslovom .»StavkonO
zemljišče 187"   na upr. »Slov. Nar
187
t
! Zahvala.
I
TuJnfm srcem naznanjamo vsem
sorodnikom, prijateljem in znancem prežalostno vest, da je naš Iskreno ljubljeni sin In brat, gospod
Za vse Izkazano srčno sočutje povodom smrti naSega iskrenoljub-ljenega sina in brata, gospoda
a Mia
nčitelj ia c Ia kr. caolet prostovoljec
dne 9. januarja t 1. v starosti 19 let nenadoma preminul.
Bodi mu prijazen spomin!
Rottenmion-Ljflbljana. 15./1.1916. Žalujoči
193 starSI, bratje In sestre.
izrekamo vsem udeležencem pogreba našo iskreno zahvalo. Osobito pa bodi presrčna hvala bla^. gg c in kr. stotniku Hennanu Vidmarju, nadporočniku dr. Otonu Pessiaku, blag. g. županu občine Rottenmann, dalje vele. c. in kr. enoletnim prostovoljcem in vodju c. in kr. vojaške godbe, ki so blagemu rajnkemu v svoji ljubeznivosti izkazali zadnjo čast.
Ljubjana-Rottennann, 15.1.1916.
žalnjočl ostali.
sfrj***} >
1«M. 11 ■
Stran S,
r
t
* -—,
■U hlode *» 1 Um 4oige, «tt
jHaksandcp Rosntaf,
tfeydtimr
Naj boljo za
m o. S
€kspcrt
električnih
žspnih
suetlljk
in
</5
e a
LLNEfilE
Ijubljana
Sv.Petra cestaZl-Z3
: i
o
O
Anton Hafner, mesar in posestnik v Škofjiloki, naznanja v svojem ter v imenu svojih otrok Staneta, Slavota in Vere, kakor tudi ostalih sorodnikov, prežalostno vest, da je njegova ljubljena soproga oziroma dobra mamica, sestra in teta, sinaha in svakinja, gospa
Marilo Hafner m. Juuan
po daljši bolezni, previđena s tolažili sv. vere, 15. t. m. ob 6. uri zjutraj v starosti 41 let, mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb predrage rajnke bo v nedeljo, 16. t. m. ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Sv. maše zadušnice se bodo služile v župni cerkvi Sv. Jakoba.
ŠKOFJALOKA, dne 15. januarja 1916.
»Jjflfc Mfc. mm*
saa arvfl|i al teli
a
Gostilno
▼ prometnem kroju z vojaško posadko, dobro obiskana,   M  ia V a*lem.
Vprašanja je stavio  na upr. ,Sl. Nar.*
1«A
! Stelaže!
, pripravne za specerijo in železnino, v đObreni stanu po zelo nizki ceni, pri
^itton Jutara, Jfovomesto.
upi
proti   talcojšnyemu plačilu
▼sako množino okrogle
hrastovine in kostonjevine
• t •
vojaščine prost, tračen v g«ianterifski in modni stroki SOll mesto spremeniti. Nastop takoj ali pozneje. Cenjene dopise pod nvztra-lenZOO" na upr. .Slov. Nar." 200
Mladenič
v 17 letu, z 2 fimn. razr., ieli primerne službe.
202
•a a
(iz domačega kostanja}« po 10.000 kg od vagona. 169
Ponudbe na upr. »Siovensk. Naroda«.
stanovanje
treh aH štirih sob za februar. Ponudbe pod „MLidenić 202w na uprav. »Slov. Naroda«.
400 hI belega in rumenega
Vipavca
raravne^a SO takoj proda po
Zmemi  Geni. Vprašati  je pri
sallel, Gorico, Stalno ulica Z.
Tam je na razpolago veorec. Ali pri Vali«v zidarski mojster! Skrilje.
Spretna ~^5B&
vezilja
za monograme se sprejme *^M|
v trgovini s perilom 205
Mm ki šeUmgoia ulica i
Sprejme se
PRODAJALKA
zmožna v špecerijski stroki, boljša moč, proti dobri plači pri tvrdki
J. Pctrdan, Ljubljana.
Nastop po dogovoru.
Št 232.
209
Z ozirom na ministrski ukaz z dne 20. decembra 1915, drž. zak. št. 379, § 8, odst. 2, določata se torek in ne&Blja za dneva v tednu, ob katerih je dovoljeno obrtno izdelovanje slaščičarskega blaga z uporabo surogatnih mok.
Za obrtniško izdelovanje slaščičarskega blaga vsake vrste se ne sme porabljati pšenične in ržene moke.
Mestni magistrat v LJubljani!
dne 13 januarja 1916.
Brezkonkurenčni spored v ,Kino Central'
v deželnem gledališču.
Prvi Oswaldov film!
Lepa grešnica.
(In potovala boi brez miru .....)
Drama v 4 delanjih. Rezila Rihard 0swald.
V glavni vlogi Tatjana Irrah, ena najlepših igralk sveta.
Učinkovita dunajska barka v 3 dejanjih. Dejanje spremljajo pristne dunajske skladbe I Ta barka sadnji čas napolnjuje največja kino-gledališča do sada jeva kotička.
Povsod velikanski uspeh!
39
7DA
Banj
-
—
Stran 6.
,Sl4UVEN?jto NAKUP*, <tne 15. jamarja r9l6
11. siev.
stanovanje
z 3 ali 4 sobami ter kuhinjo za t? ko j ali za februar. — Ponudbe M poštni prodal it 151.__m
Častnik z malo  družno tiče M t. februar
meblirano stanovanje
obstoječe iz 2 do 3 sob, če mogoče ▼ bližini obrtne šole. Cenjene ponudbe na takaftnia obrtno šolo, račnnska pisarna,_ios
topni (demo)
aH zakonski par 'a sastoostvo
z inkasso za Kranjsko, se išče. (V šivanju in mehaniki j/urjeoi imajo prednost, vendar to ni por*oj ) Ob^irnr-ponudbe pod „Vertreter oder Eta«.
kaSSierCI 106*' na upr. »Slov Nar„« --*—       t—
Samostojna, trgovsko Izobražena
a
(tiliiiilii'i
I
draStv«'>t».ceitd
Mm Čem
^nr     T A«r in iidelevatelj ^^■•^^       'Aftakevib fttaapilij
Linkllana. SeleJVJmrf#v. nUoa L
Ceniki frank«* Ceniki franko.
▼ špecerijsko tfffovino a*U vstopiti deklica poštenih startov s primerno Šolsko ijobrazbo v mtsto aH na deželi. 180
Ponudbe pod
„Slov Naroda'C
/1
aa uprav.
Prodajalka
izvežbana v manufaktunji in zalogi četljev, vešča hrvatskega, nen Ške<?a, laik ga  in   nekoliko ^ grškega jezika.
teli dobiti službo. m9
Naslov pove upravniŠtvo »Sluv. Naroda«
Rafteoi uIih mas a ufnielSik
otroških vozičkov
ta aavaaae ao aa1ttne|fto
žime.
SLPaklč
▼ Ti1nbl]ani.
fltzaannn rtaroCaikcm se sv' ia * •erzrtifm.
Spremo so kropak
učenec
v  trgovino   mešanega blaga.
Kje, pove uprav.  »Slov. Naroda«.
173
gos
za snežna čepice,
moške irgavice, zapesinike i. t. d.
Oskrbnik
v veliki zalc?jf, na*fi^e!še kaho-^    ^ % j vosti no 7, 9, 12 in 16 '-roa —
Sili (mdfer) Želi V3t0plti ! *ss vrste lasse no.ilo^e in mre«
P"
■
obeh deželnih jezik .v zmožna. Želi mesta v kaki večji trgovini mešanega blaga ali prevzame kadro filijalko. Zmožna je tudi v^^je kavcije Po^n ibe pod „TrgCVka/7111 na uor. »Si Nar «
JU9   Sprejme se deber
Toni JairsE1
m,
isJ5?I x.
LJUBLJANA
Židovska ulica št. 5.
pri kakem ve'em poestvu, soliden in trezen mož, va|t-n v en kmetiiskih det, z večletno praks >, vešč oreh deželnih |ezikov, p'save in računstva. — Kot samec ozr prileten tant potenesra živ enia, z ne'<aj premoženjem ter dobro zavarovan, bi se tudi priženil k vdovi z malo kmtttjo, ki bi potrebovala j pridntpa in varčnega gospodarja ter dobro-! Ifasrčaega moža. — Cenjtne pnjave pod ,.«11" ffi-jrt ?"5U na unr.  »Slov, Naroda«.
ž!ee barva za l~so in brado f.lfsrf!M rjo 2 ;n 4 S — toaletne potrebščine — lasilfe, brade In drage po?reU55;n« za as Vranje, vse *?o z::i2rnI2i ce ak pr«pcrcča
1
• V! •
1
a jI ji? I
Plača po dogovoru, vstop takoj
Po-'udhe   na    Peln'&k1* p:VC-
vsrno Laški trg, Štaicr&ico. t&2
Len lafenl
v  Kolodvorski ulici  z 2 izložbenima oknoma
^^p*  se odda takoj, "^sg
(Prej je bila pisarna »Brerm n-Arner:'ca.) Vpraša se pri fotogTafu Hovšek. 48
Tpiga
lil
snrejme tvrdka
Horvath & Loibner
trgovina s špecerijskim, kolonijalnim  blagom  in  s semeni
Celje.
59
k'
n!
Vam plačam, nko Va.^a !iiir*a očesa, bradavice, obtiščacci v 3 dneh bre> bo'ečin ne izginejo s korenino vred z Rla balzamom* Lonček z garancijskim pismom 1 E, 3 lončki VL 2-50, 6 lončkov K 4 50. Semenj, Kožice ; s-a', I Postiaci 12 22, barsko. 842
l UDHiul?
esvriuj'če, s!a«tnt in ielo gaseče si lah o vsakdo «am naprav) z maihnimi stroški V zalogi ao ann n»S, jabol£-ik, grenaiinec, mati-novec, muSkatni hniftcvec, poprovi inetovee,  pomarandev^c prvence-
vec. \ftnievec  Neuip«h izključen
Ta domača pijača se lahko pije poleti hladna, pori mi t idi vroča namesto ruma in ifjann. Sestavine x natančnim navodilom »»taneio K 4"ft<» franko po povzetju Na  pet  takih   porcij   rfam   eno rastonj.   Za ekonomije,
tvornice, veča gotpodarstva,  delavnice i. t. d. nepie-
cenljive vrednosti,   ker to delavca   »veii   m ne opijani in n;c/ova delazmoinost ne trpi
Jao Croliil Engel-DrogariB Bno, !t. 639. Moravsko.
Teodor lom
(poprei Searik Korn)
ro!mv2!2r M in ?!ie!:a'2t 'trelovoilinf. f?r 'nstalatsr !?i!sf5!l3!
Li-Kaii Paiisisfe testa 11
Priporoča se si. občinstvu za izvrševanje vsakršnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, francoskim in
tuzemskim skrijem z
asu-tf-ttnisrfiiiifl iMm fElgrnil! ;3fea! MtM
z ;zbočno in ploščnato opeko, lesno-cementno in strešno oreko.
Vsa stavbinska in galanteriiska' kleparska dela v priznano solidni izvršitvi.
Wm is kflliiniska c^raia. Posfzkljgna posoda
Poprave točno 'n 'eno. Proračuni brezplačno in pošt. prosto.
ni jtfnl atellls
: za gosroie :
Lfablfana,
Franca Jožefa cesta 3.
Ifajaske in uradniške s uniforme:
po meri
v najkrajšem času.
Prvovrstna trgovsko izobražena
kot voditeljica trgovine, zmožna slovenskega in nemškega  jezika v govoru in pisanju, se sprejme v trajno službo. 90 Streme aits tarnali
f
4-
slu
Ponudbe na upravništvo .Slov. Naroda* pod »kavcija 90".
Sprejme se takoj
vešča slovenskega in nemškega jezika, z lepo in hitro pisavo. Prednost imajo one, katere ^o tucli hrvaščine zmožn«. Slaroi: 21—2j let. 190
Ponudbe naj se pošljejo na uprav. »Slov. Naroda« pod „C V. 1916/100".
LMitlUSCH
Ljubljana. Mestni trg 15
priporoča ^vojo veliko izber
dežnikov in solnčnikov.
Popravila se izvršujejo točno in solidno
Siapim po  visoki cesti
kostanjev
9
oreho¥
jesesi07 ■•■■1
Ponudhe s ceno  in  množino (koliko va^onoiM je poslat«  tvrdki :
J. Pagačnk,
Ljnl»Sjana, fflarile Terezije c 13 (Kolizej).
::     Na ponudbe brez cene se ne ozira. ::
w
Ign. Zargi
„p:i n!^ki ceni"
UubFana. Sv. Petra c. 3.
Ka|več|a izbira
raznega fseriia za dame in gos-
I    . 171
potrebščin za šivilje "n krojače« dnlje pr    •■ o ^voio
veliko nalogo vojaških potrebščin m s crr plettn^h ^ra c, spod hlač, razmh « r-t no^nvic (zo'c-nov), doko!? nic (VV ckelgamas hen), svit'rjev, snežnih kar>, roka ic, z'~ locfrelcev iz volne in b^mbnJa td
! Na dro i-ao in debelo. I
G. Ff
Gosposka ulica 4, -w
I pa^-vop e, levo 73
i Uradno dovoljena, te 20 let obstoječa nafstareiia liubMaaska
posredovalnica stanovi in
S •-      wr aa ? a <a »
v   udobnost   cenj. občinstva   zopet v
središču metta. C    Pr!«»oro6a in aanesća le bolfša ::
Ljub!;ana? Pod Trančo št. L
( t'i   ta "I«?'Trt j a in Starega trga)-:   Postrežba tsčna »i ves*aa. s
>apwJaja
Ljubljana, ĐsnalsKa cesto st 13.
Izb$rn3 zaloga.
namiznih in na-stropnih
rnamsvg-še vrste
po ulz!iih cenah.
Cstanovljpno 1845
^amo krvarstvo
ter kemično čiščenje in snaženje oblek.
J&ssreiupa sukna.
kako«
privatno r^ovsUo In ^astilniiko osob a zbira različnih slnže^, zlasti za t o as 19 Ves ina In kolikor "ro±no "ti ra ^oatret jp
zatfoiovjjena.
Prt vnanjih vora&an|in se prosi za odrovor znamka.
ilaialvajte ku,n
cenovnik na voliko • električnih predmetih in o acotilenakih sve-tiljkah vseh vrst Namizne svet Ij^e, visečo svetil j ket svotiljke za kolesa in ročno svetilike, topne svetujte iti.
Najeeneiii nakap.
, WEISSBERG
Ounaj II.f 2109 Vstero   DoaajutrnMo   23 Ul>
Slovensko rlopiSovan'e.
a  \j0t I-LIUII13 ^ Pannnski nasm - OiKa aRta št. t. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3.
Postrežba točna. Solidne cene. 5C K I K I S K
"o
-o o
.5 ^
<2 a
o pr
i
i
J
Najcenejše
dežnike
in solnčnike
domaČega izdelka priporoča
tvornica dežnikov in solnčnikov 1
Još. Vidmar
Ljubljana Pred Škofijo 19 — Prešernova ulica 4.
brez zmetoth vložkov. Kje, pove u r slovenskega   Naroda«. 170
spremeni takoj. Plača po osebnem  dogovora.   —  Oglasiti  se je
takoj. 183
fran gsrujka, unr v Vipavi,
Stara dohroohstoleča
1
z mešanim blagom v Ljubljani, ca prosu ru brez konkurence, se zaradi bolezni proza- P^nU<fbe na unravn »Si Nar.« pod 9l341etni obsloj/179",
Ki
froiiart
LIC lihl^:
tip?!
proti visoki plafi f3Č6
^vgusf Skc/, čevljar >ki monter, Bimska cesta štev. 5.
Jako lep
174
(ptičar pointer) v rolju, ferm na lovu zanesljiv aporUr v vodi in na suhem, izvrsten nos, vboeliv in pri azen, le po cer.i na rrodaj Restavracija ori „Sievn-1, Ljabiana, Kar, a Terezija cesta 16.
i
i
h 3
m? si %m
m i
22  let star,  zme žen tudi v galanterij in kcnfekciii želi s 1   ali 15. februarjem mesto izpremeniti. Najraje sprejmem mesto potnika. Ceniene  dop:SC z navedbo  plače pod Manufaktnrist 140   na upravništro »Slov. Narod t. 40
priporoča go-podom trgovcem in slar-nemu občinstvu 65
t^a   Cera i*
tovarna slamnikov
v Stobu, pošta Domžale, pri Ljubljani.
Prima ohraaljtvo p tu s ko
C ©
od 20 kg   naprej kakor  tudi izvrstno mariborsko staro 155
belo VI.VO
letine 1914 ne pod 600 litrov v posojen--    sod u   orada zelo poceni 11111, Maribor.
e
s
a a
«  i 11 s?
dobro izurjeno, i/ dežele, in
Seska
krspksp
iz poštene hiše Spre i me večja tvrdka na Dolenjskem. Ponudbe pod „prcdalalke/2111
na upravn. »Slov. Naroča«. 21
31!
Samo tisn. kdor po- usi, ve, kaj je moja Šaril jeva moka. KJor naroii
enkiat, b» naroČil goto* o večkrat. Pomslita!   Za   en   šartelj    samo en , zavitek brez k ke drucre moke, brez j slaikorja, kvasa   itd Cena   Že vedno ! samo K T30 za zavitek. Tudi poja*-, Dila,   kako 6e naredi,  na razpolago. Zatorei   naročite  obratno, a ne manj kot 3 zavitke 3315
pri  razpošiljalnici   šartljeve moke
Ivan Urek, Jorovljc, Koroško9
L.
gopl aa
'Ji*
Pouk
hiša ali vila
x vrtom v bltlinl L]nbl|ane.
Ponudbe s ceno pod VvF. 10 99"
rja upravn. »Slov. Naroda«. 9*
slikanln in risaoln
Ponudbe na upravn »Slov. Naroda« pod „arhitekt 159". i56
! Sivaltii   satiro jI i !
„Slnoar** in f,nayser-' s podolgastim, okroeiim čolničkom, Central- Bobbin za dom in rokodelstvo aa kapi* o najbolje ta naj-
cene|e pri tirml
A. bVElSSBERG, tvorni&ka. zalog«
Dunaj  II.f   Untere   Donaustraase   23 III.
Hitro razpošiljanje na vse železniške postaje. — Cenovnikt v slovenskem jeziku zastonj. 2411
rdečica
n. pr. rdeča ko2*( ogrci, izpuSčaji, gube in ohlapna Ko2a, vse koZne hibe izginejo zajamčeno 2 desetletja preizkušeno
^7Adr. A. Rixa pasta Pompadour
\\/|      Popoinoma neškodljivo.   Poizkusni lonček K 1*—, večji lonček K 3 —
D. A. Hlza biserno mleko, tekoč puder rožnat, bel in nabavno rumen. Steklenica K 3— Razpošiljanje diskretno. Rosroetiknm dr. A. Rixi laboratorij na Dunaja 1X„ Lakicrer-
gass« OT. — Zaloge v Ljubljani lekarna pri »Zlatem jelenu«, partumenja A Kane, dr
gerha »Adrija« (CvanČara)
3557
ZliSfflfPft nCrch al< am denar nazaj. Zdravniški lzkai o i zvrst-jfl»-iLfc.,»  UoVjJtoll nem učinku, zraven pa še na tisoče zahv. pisem na ogled.
Bujne,   lepe x>a*ss*
dobite ob rabi med.
3558
nr Jt Hi*** Uflmfl nrc« oblastveno preiskano, ear. neškodljivo za 01. J*. niAd Kinine ZA piSl vsako starost, zanesljiv uspeh. Rabi
se zunanje.   Edina krema za prsi, ki jo vsled čudovitega učinka prodajajo lekarnarji, dvorne parfumerije itd.  Poizkusna pusica K 3, velika pusica, zadostna za uspeh K 8*--    Razpošiljanje strogo diskretno.
Kos, dr. A.  Riz, laboratorij, Dnna{ IX.f Lakierergasse 6 E.
Zalog« ▼ LJubljani i Lekarna ari   .Zlatem   eienu", drogeriji   Kano In Adrija*
tlna posebnost likerja je
12
■ •!      V    1 1
\\mm
Je posebnost želodčnega liker? a Iz zdravilnih rastlin, kateri Izborno vpliva proti slabostim v želodcu ter radi tega v nobeni družini  ne  bi  smel manjkati.
v :j|«sq
Življenska zavarovanja s takojšnjo veljavo tudi za slučaj smrti v vojski, sklepa pod normalnimi premijami, brez vsake doklade
c. kr. prlT. zavarovalna dražba na življenje
ss Avsfriiski Fenlk
I?
i
Druiba  sklepa   pa   tudi   izrečn*   vojna   zavarovanja,  S a m O   za dobo
enega leta, brez vsake zdravniške preiskave. Na ta način se no svo c h
zavarujejo tudi lahko osebe, ki se že nahaja*o na bojnem polju. — Zavarovalna družba »Feniks« je edina v monarhiji, ki nudi tako zavarovanje.
Brezplačna pojasnila daje in ponudbe sprejema: 114
generalni zastop v Ljubljani, Sodir ulica štey. 1 in :: glavni zastop v Ljubljani, Gradišče štev. 8. ::
ALFONZ BREZNIK
4
v ■ ■
učitelj Glas. Matice in edini zapri' f eni strokornjak c kr. dež. sodi
LfnMfana, Kongresni trg Wk
(Nasproti nunsko cerkve.)
Največja in  najsposobneiSa tvrdka in izposofeva^-va
Mavtrfev In harmonifev
oa jugu Avstriie.  — Velikanska zaloga vsega glasbenega orodja, stran in znnzikalij-
Edini založnik dvornih in komornih tvorr.ic Bosen-dorfer, Hotel & Heitzmann, Fflrster, Ehrb*»r, Gebrfiuer Stingl, Rad. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss. Hofraann In Hofberg (amerikanski harmoniji). Obroki od S f S"— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih barvah  Oglejte si klavirje z angle S k o ponavljajočo mehaniko, f0 letata postavno na caraneha.  Najemnina najnižja.  Zamena najugodnejša. Ueyla*evanfe ter popravila strokovno in ceno Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate lzk {učno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim preJ nakupom falsi-lkatov in navideznega „ooielna" pri kričačih, ki se drznejo govoriti o „đobres* blaga", dasi nimajo ni jednega pomembnega fabrikata v zalogi.
otel
w MalmmMji
z restavracijo 1» tamvio
m odda m L/7. L L v najeva.
Ponudbe sprejme do L/l. t» U Delniška pivovarna v Laškem trga. 117
«•>*
rt
M. Schnbert
preje Bilina & Kasch, Ljubljana, Židovska nI. 5.
priporoča   veliko   zalogo   tkanin in
glaco -rokavic,  modno blago za
gospode  in   dame,   raznovrstne fine
parfume, ročna dela in materijal, kirurgične predmete. 413
Moderna predtiskarija.
Izdelovanje preoblečenih gnm* ov.
:  Gostilna s
s trafiko in žganjetočem
edioa v prijazni vasi v bližini Ljubljane, v lepi enonadstropni hiši, ki je vsa opremljena, no da ca VOft let V najem. Hiša se tudi proda. Zelo ugodno aa begunce, ki imajo nekaj denarja. 145
Vpraša se pismeno na , .Poštni predal 35" V LJubljani.
Ifafbol) zanimiv In najbolji! slov. ilnstrovani tednik soi
zovicar
umstnl in trgovski vrtnar
MubF&na 839 Kolezijska ulica št 16
priporoča svojo bogato opremljeno vrtnarstvo   ter   okusno izdelane vence, šopke in trakove.
I^prso-p^nm^
irj§L ob mrtvaških odrih ..." \ drevesne cvetice ^^fl^ **kor  tudi sajli-''"X^5pf neifie dekoracž-s^e cvetlice za dvorane ::    in balkone, k
Vsakovrstne sadike do naižlahtneiših cvetlic in zcienjad'. Sprejemam naročila ra deželo. Vsa naročila se izvršujejo točno ^ m solidno.
brzojavke: L Bizovićar :: rr!n«r L*t?.bl*ana.
j*.-ia*ifeaG
ki priobčujejo vsak teden mnO"0 raifmivlh slik k bofišft in o drugih važnfh aktualnih domačih in tujih dogodkih, ter obilo zanimivega čtiva: pesmi, povesti, lako zanimiv, lep detektivski roman, poučne Članke in črtice k gospodinjstva, zdravstva, vzgojeslovja, tehnike in sploh vseh strok poljudnega znanstva. ug „TEDENSKE SLIKE" so nepolitičen in nestrankarski flustrovan tednik, ki Je posvečen le zabavi in pouku.
„TEDENSKE ST.fKF" bi naj imda naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavarna, brlv-nica, vsako društvo itd. Zahtevajte „TEDENSKE SLIKE" povsod in pridobivajte naročnikov
./TEDENSKE SLIKE" stanejo četrt leta K 3- pol leta K 6.— In celo leto K 12'—. Naročniki dobe kot nagrado velik ilustrovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča in Aškerca ter tudi lepe zanimive knjige. Naročite si „TEDENSKE SLIKE" takoj! Novi naročniki dobe še vse letošnje številke.
Pošlj te nam svoj naslov in pošljemo Vam 1 številko „TEDENSKE SLIKE" brezplačno fn poštnine prosto na ogled.
Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LjnbLana. Frančiškanska ulica 10 L
XX
XX XX
|gy  Hajniije cene. "^sg
4«
G3
i
c
i «5
v4 "OS?
i
noktein. 4
KamovejŠe, izkušeno sredstvo proti kaoavcu (triperju), belemu toku, drevesnemu in mehurnemu katariu v t. &
GONOKTEIN je upeljan na c- Šk: klinik: dvor. svetnika vseuč. prof. dr. J=movskepa. Na nemški kliniki vs* uč. prof. dr. K. Krei-bicha. Toplo priporočajo vseuč. rrcf dr. ]. Bu'covs^y, vseuč prof. F. S^mberger, vseuč. docent dr. J, O ^trčil i. t. d.
V-pucili^čnt docent dr. ER KLAUSNER, I. asistent nemške d* rr atolngt skp kl'nke v Tragi je v svojem predavaniu pred zdravniki na univerzi povdarjal izvrstno učinkovanje Gonokteina ter ga posebno priporočal kot izborni bal-amkum, ker ne draži želodca niti Irdvic.
M U. dr. J. grof ROSSIGOLT, občinski zdravnik v KaStelu starem ptse : V mnogih slučajih akutnega kapa v ca zapisal sem Gono-ktem in u videl sem. da je izvrstni antigonorrhcicum, ker ne kvari želodca in ne ledvic.
Dobi se po vseh večjih lekarnah. Škatljica K 5"—.
Zahtevajte literaturo in prospekt
L urbana* Lekerna Trak6zey. Zagreb: lekarna,.5alvator"f S. Mlt-tcibach, Jelaćićev trg.
Proizva:a- Farmakološko-kemični laboratorij „HERA- Praga-V r sovice 552.
Oobavltelf vojnega ministrstva la Vo no - z dr i vat ranoga zdm t en j a.
•
a
' cs
XX3^CXX XX XX XX XX
Ljubljana, Kongresni trg št. 12.
126
za spslae in "edifc»c sobe, salone !n gosposke sobe.  Preproge,  zoslorfi, modroci na vzmet zlmnatt modroci, otroiU vozički Itd.
XX XX
K2^S4KaHtK!
XXXXXX
Najsolldnejše blago.
xw xa
1X3 XX
xxxxxx
KXXXXXl
a o
os
Svoje častite odjemalce
vljudno prosim, da se naj pri nakupu orolja in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od c. kr. okrajnega glavarstva ali od c. Ar. državne policije v Ljubljani, da ima pravko do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tudi ne popravljati orožja.
Za Časa vojne se ceniki ne razpošiljajo*
Fran Sevčik
puškar in trgovec z orožjem v Ljubljani
134
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
i i .... i.  - .... ... i ■ m h a a im m m _ _ ___________ ______ __ ___
ti   DeJniska glavnica 8,000.000 kron. n
Stritarjeva ulica štev* 2
Poslovalnica e. kr. avstrijske državne razredne loterije.
Rezervni fondi okroglo 1,000.000 kron.
— -— —-----------— -      — - -- —    -  —---j — - — — "—. » «—■'—~ ... . *—* . ■ v*, v^r. . I •
Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Priporoča nakup sroć i ia 3. razred V. c kr. avstrijsko razredne loterijo.      f Sprejema vloge na tattilc* in na tekoči račun in jih obrestuje po
Ca~*5a»ajanj«»  «a  *at  razred  ma».  las  17. fes»srsmaaa»iaa  a\as>m#aW     | J| | j g/
4/2/0 čistih.
2% rentfline od vlog na knjižice plača banka sama. Ha s^aaaa vjUsaktai v vneli drtavak, tavr*a!e|e so totao In na^knlantnale.
Cene za posestnike srečk prejšnjega razreda:
Gana za */i srećko K 40-—, h2 areeka K 23—, 1   srečka K tO-—, V«
Cene za novo vatoplvao Igralce:
i/i srećka S HC*~9 1/2 srećke E 00--, 1/4 srečko S SO•—, '/f
S S -K ti--.
Stran 8.
.SLOVENSKI NAROD-, one 15 januarja 1916.
11. ste*.
Stanje denamiti vlog na knj. in tek. rečna 31.det 1914:
K 202,841.494-— u
Stanje den. vlog na hran. knjižice 31. dec. 1916:
::      K 04,299.233-—.
Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer
Centrala na Dunaju. — Ustanovljena 1864. — 29 poimžnit   fipj larijil trj-Jf. PetTB [Ril (l fefti JnillhlZiOli Generali"). Delniški kapital in reserve 65,000.000 kron.
•
Preskrbovanje vseh  bankovnih  transakcij,  n. pr.:  Prevzemanje d en trnih vlof   na  hranilne     I      Naikulantneiše izvrševanje borznih naročil na vseh tuzemskih in inozemskih mestih. — Izplačevanje ku-
konto-korent z vsakodnevnim vedno ugodnim obre-     |      ponov in izžrebanie vrednostnih papirjev   — Kuoovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. —
l' - j —m---j      Najemodaia varnih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shranjevanje vrednostnih pacirjev, 1'stin,
J       dragotin »td. pod lastni za'rlepo-n stranke. -- Opravilliče C. lir. razr. loterife Brezplačna revizija Izžre-*      banfh vrpdnostnih papirjev — Promese za vsa žrebanja. Izplačila In nakazila v Ameriko In 5z Amerike. Ustmena In plamena pojasnila In nasveti o vseh v bančno stroko  tpada očih transakcijah vsefcdar brezplačno.
knjižice brez rentnega davka, kontovne knjige ter ra štovanjem — Denar se lahko dviea vsak dan brez odpovedi. — Kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev strogo v okviru uradnih kurznih poročil. — Shranjevanje in upravljanje (depoti) vrednostnih papirjev in posodila nanje. 128
swrrzo?avke: Prometna banka LinlJl-aaa.
Telefon štev. 41
ksport žepnih električnih
£3
I i I
111 *5
m
Lepa dvonadstropna
I s
2, j t   veVMina   rrtsm   v  L-u?;rani-
se njo&io preda. 79
Kf«\ pi,ve aptava »Slov. Narodaa
H. B. RBEBSB, IMIten, Su. Pžtra cesta m. Z:l'l
s. htan feift toni !afe žo Sraft s 1
lmi lUfEiiilU uljUkllU UtiSI, sil as! ili HLišfc^ is* g
fgg a »Kare« «Bt»CTirymsat»»g»iia»»if% ^BBBMH
XI 1
Uritafe, Udrana, stav!iaa
ri    L,   ^ V* 5«
^> m" ^. -?
- k iica, s katero iebite
zastonj ;n poštnine nrosto moj v.J:!^      Slavni fcsta!- z i 4500 pos!osafni.
u   Pr*a ii/orn ea ur i«
MI3EI3. t b. te fM* MaLOi '
J kiissta aaketica K •- . ' kakovosi \ -'J I v < arosrebrneni kovinskem rokok«
ko
£,:rov;u K 4 8 s švitar. kole M mu na aidis F 5*—. Voji e spominslie ure K f> .r , radt-j^ve že-ne ure K 8 50 niktjasta bud!!<a MB. Razpošiljanje p*> peezetf«. Brt2 f'zika Zamena dovoljena aH dmai nazaj
vzzlzz ¥73ts (pcs@2ian ali stoiež), ta&i cele goacla
se I^ispi po vimM ceni. 147
Ponudbe z navedba cene na uprav. „Slov. Naroda" pod „Ses/14Tw.
5 '* p*
PJar!       let oIssIg-cča
aa    *    * »m v      ■       r. -
i parna ^.rvftriiamksmicnosnazenlecbiek I
mm a II
Prodaja I niča a
Miklošičeva   ulica št. 6
nasproti hotela VfUnio»'c.
. Ljiisa
io Mm Mm:. 1
121 B
Igriška ulica štev. 6.
Električna sila.
OBsaaaaVBBiaBl H
ubijana, Klesini Srrj 10
jovino pletenin, tp-feotaž in psrUa
poroča svofo veliho zalovo, k-*:ior:
ojaško periSo m sicer: nogavice, sjanaiis; doko-čme, rokavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in volne, velblodie dlake in bombaži. ne in gospode iz S fona. cefhr a. barhenta in flanele lite, de&Sice in do}en5ke. ara, nahrbtniki i. t. d.
a debelo in drobno
I 1
v -
Frane Fumi
J,':;,.".:'-",vE
i j
■
rpretora sukna
124
a p Se!enLrJir^va cS. 6.
i ■
4
se isa^iafa;
125
D -
6 Pp-^ •«a^<
sce,
Surska ulica 46.
ee ^arlaa«
Postrežba vestna in trčra. Nafn'žje cene.
0rm "P"^
.ki*
Crez koakurer.ee!
t i
w
a
■
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti.   Naprodaj   samo pri
■*3^^i* SS*
1 Zaloga pohištva m tapetniškega blaga. =- Mizarstvo.
Ki
n
■
i JULIJ! STOR, Ljubljana
Prešernova ulica št 5.
V
^      Gaysserski čevlji za tnr.ste, higijenfčnl ^     evlji za otroke in Lawn - tennis - čevlji.
^"
■ >
Popolna •   spalna oprava.
^  postelji, 2 omari, 2 noćni k  omarici   in 1 umivalnik z marm. ploščo in ogledalom
w iii»yi!!!iiiiinnr."
ii H i; i iti 1
i! H II II II II n
-1
v
i
Jamci za
solidno delo. Cene
Ioni a nrnc. Zahf( ra,h- na)' ^ ! novejši katalog, „ / ateri     obsega 1 nad   .9OO modernih slik.
hihiUiln HAMU
I
■
-p a vi « fa    «       •* >
žil Oii tfSi^u mmmš
83
mu
zelo solidne ivo^dke
y I i6ia;;l!if(»o»3 i [•. zmes il3i» liošie.
Otroški vozički- Mm
ril
J. Pogačnik JLmblianv, Marije Jeremije cesta št t3—t8.
12
Sopkt, venci s trakov in nanisi se izdeluje o po cainiiiih ceaaU. Delu
okusno vezano. Velika naloga krasn.h suhin vencev
Priporoča se z odličnim spoštovanjem
Viktor Bajt
Naslov za brzojavi: Viktor najt, cvetlični salon. LJubljana.
i
■
Ljubljana, Stari trg štev. 9. — Lastna hiša.
Nc^nevojše KOSTUSSS     ^3 Hajnovejša
s  Plašče, jope  i Jg 3s!^e — domače c&e\e 1 Perilo, čepice, zsndrco inmocinspredmete« £l& sk% m
ite m eiie za Blaleik
Eigieničso p orilo in  drago  potrebščine  za novorojenčke.
.i!ja na izbSpo tud e na deželo. ~^bs
^ m ilTl.f^iii.nilfcrfi !■ i ili Ji'—■rtli flMiilu
obrestuje hranilne vloge po čistih
n
r i
I I
Rezervni zaklad nad li 800.000.
brez odbitka rentnega BavVa.
^t^o^lj^a^eta 1881^ ^
Ha soiti fronti pral 300 leti
(Iz knjige Karola barona Czoerniga »Das Land Gčrz und Gradišča«, Dunaj   1873,  zbral   prof.   L.   K. — Vrhnika.)
Za časa vladanja nadvojvode in poznejšega cesarja Ferdinada II. je zagorela znova vojna baklja v deželi. Ferdinand je prevzel vladanje svojih dežel leta 1595., ko je dosegel polnoletnost, in si je dal s strani goriških deželnih stanov Teta 1597. priseči zvestobo, ali potrdila svojih privilegijev kljub prošnjam niso mogli doseči. Začetkom 17. stoletja z Benetkami začeta vojna, imenovana >U s k o š k a vojna«, ima svoje vzroke, ki segajo daleč nazaj.
Benečani so si počasi v interesu svoje trgovine in manj radi političnih prednosti prilastili izključno gospodstvo na Jadranskem morju. Zbog tega so trpele zlasti avstrijske obali Trsta, Reke in Hrvatske, ker so morale njihove ladje plačevati Benečanom težke davščine in so jih nadlegovali celo na vožnji fz enega avstrijskega pristanišča v drugo; avstrijski mornarji so se upirali trdovratno tem zahtevam in so dopustili rajše, da so jim zaplenili ladje, kakor pa bi se bili vdali glede plačila davščin. V S e n j u in okoli Senja nastanjeni Uskoki, srbskega rodu, drzen in nasilen v plovbi, pa izvežban narodič. so poskusili odtegniti se temu tlačanstvu in se maščevati s tem, da so kot korzarji lovili bene-Čanske ladje in da so ob priliki iz-krcavanj na benečanskih krajih Dalmacije ropali in plenili, pri Čemer so se posluževali prednosti svojih malih hitrih indrnie. s katerimi so <e mogli zakloniti za čeri in za zalive dalmatinskih otokov, kamor jim be-i črnske ladie radi preplitve vode niso mogle slediti. Represalije so se izvafale obojestransko, ali vsled te male vojne so se Uskok? ofačili. da ^o pomnožili svoje ladje in razširili svoje roparske pohode. Beneški senat, razjarjen radi tega. ie sklenil pritisniti Uskoke od morja nazaj v hrvatsko zaledje in prebivalcem hrvatske obali plovbo popolnoma prepovedati. Oborožene ladje so zabranile avstrijskim brodovom dohod k morju, vsled česar so prišli obrežni kraji, ki so dobivali svoja živila po morju, v največje stiske (157$). Vo^vnivnda Karo!, zapleten v vojno Turki, je poskušal vzpostaviti v irjn mir in red. Njegovi tja poslani rnisarji so kaznovali s smrtjo kolovodje, so vrnili uropano blago in so izdali prebivalce s pomnoženo po-ndko. To pa je le malo hasnilo. ker so tudi benečanski podaniki plenili na avstrijskem ozemlju in so Be^e-:ani v Trstu uničili šolnine, napadli strjeni kraj Karlopag in ubili tamkajšnjega poveljnika.
Tstočasuo pa se je trudil bene čanski senat s svoiimi oduoslanci na cesarskem in nadvoTv.d^kem dvoru doseči odstranitev Uskokov. Dosegli pa sicer niso svojega namena :i cesarski v Sen i odposlani komisar Josip pl. R a b a 11 a, goriški ple-n^enitaš. je bil ubit od divjih prebivalcev (1601). Potem pa je posredo-T' ";e cesarja Matije opravilo nadvojvodo Ferdinanda do te?a. da se je s konvencijo zavezal,   da očisti
resto vsega piratstva osamljenega prebivalstva, da obdrži druge z oja-čeno posadko mirne, na kar je tudi
enat obljubil, da izpuhti avstrijske podanike, katere ie ?mel vjete. in 'Tiousri svobodno plovbo po morju. Teh obljub pa Benečani niso držali, vieli in zaprli so še druge ljudi, napadli so tudi Vi o š č e n i j e in Lovran v Istri (161?) in kmalu nato so vnadli iz trdnfave Palme v okoliš C e r v i n j a n a. Leta 1615. pa so pričeli Benečani vojno proti P3dvojvodi Ferdinandu. PusHmo na strani vojne dogodil v Istri in Hrvatski in omejimo se na to, da sledimo dogodkom v grofiii Goriški, rri čemur se oziramo Klede podrt»h-nost? malih bojev na Morelliievo zgodovino.
Potem ko ie poglavar Furianiie Erizzo z napačnimi pretvezami, katerim so Goričani verjeli, spravil avstrijskega poveljnika F r a n g i -p a n i j a (Frankopan), grofa na Trsatu, do tega, da se je odstranil iz bližine Gorice, se je prikazal benečanski poveljnik P o m p e o G i -u s t i n i a n i z zborom čet, nabranim povsem tiho. kar nakrat pred K r m i n o m, se je polastil tega kra-ja in okolice ter zasedel hitro Oglej s tamošnio ravnino do Soče. Izkušeni in izvežbani vojni poveljnik trdnjave Gradišče ob Soči, Rihard pl. S t r a s s o 1 d o, pa je ojačil v vsej naglici slabejše strani trdnjave in odredil vse potrebno v njeno obrambo.
Začetkom leta 1616. je prispel avstrijski general grof T r a u t -inannsdorf z nabranim zborom
Ičet v grofiji in Je zasedel takoj višine priZdravščini na levem kakor tudi one pri  Po d gor i na
desnem bregu Soče. Ta odredba se je izkazala za potek vojne jako koristno. Ko je zapovednik milice, Karol Formentini, vpoklical vse moške prebivalce od 16. do 60. leta pod orožje in so došle nove čete s Koroškega čez Bovec, je poslal grof I rautmannsdorf precej močan oddelek pod vodstvom Danijela Francola v ojačenje trdnjave v Gradišču ob Soči. Ta pa se je hotel, bolj drzen nego previden, proti nasvetu izkušenega Strassolda meriti s sovražnikom na bojišču, zato ga je napadel s svojim šibkimi četami, moral pa je plačati poskus s svojim življenjem in s porazom svojih čet. Grof Trautmannsdorf je poslal drug zbor iz Dola v Gradišče, }e zavaroval gorske prelaze v B r d i h in pri Kobaridu, je utrdil bregove Soče in je zvezal oba s prenosnim mostom. Benečani so med tem oborožili znatno silo 10.000 mož pehote in jezdecev pod poveljstvom generala Giustinianija in provreditorja Bar-barigo. Oba je vzpodbujal uspeh, ki ea je izvojevnl vodja Antonini nad Francolom. da si zaslužita še večje lovorje. Zato sta prodrla do Gradišča, da vzameta to trdnjavo. Trautmannsdorf je bil med tem odredil vse primerno v obrambo trdnjave, navdušil je bil posadko s svojim nagovorom, proti rečni strani odprta mala vrata so bila zveza z na drugem bregu stoječim avstrijskim zborom in so omogočala, čeprav z marsikakimi te/kočami, preskrbo-vanje trdnjave. Benečani so se pripravili kar najbolje na oblegan ie, so mestoma prestrelili zidovje in položili mine pod njegovo sprednjo utrdbo. Pozornost hrabrega poveljnika polkovn ka pl. Srrassolda pa je brezuspešila njihove napore, prestreljeno zidovie je bilo popravljeno, napadi so bili odbiti z velikimi izgubami za napadalce, Antoninija je ubil strel iz topa. Čeprav je ta neuspeh provzročil med oblegovalci veliko nezadovoljnost in malodušnost, so vendar sovražni vojskovodje podvojili svoj trud. da vzamejo trdnjavo. Avstrijci pa istotako niso držali rok križem, marveč so ojačili posadko in ločili podminirano sprednjo utrdbo z globokim jarkom od trdnjave. Barbarigo je poskusil kot zadnje zavcjevalno sredstvo splošen juriš, katerega pa je šibka posadka napram številnim pa ne baš r neumnim napadalcem odbila. Posledica tega je bila, da je končalo obleganje, v katerem se je odlikovala posadka in zlasti nje poveljnik Strassoldo, s pogumom, hrabrostjo in previdnostjo. Oba vojujoča se dela sta skušala ojačiti svoje čete, Be-pečani posebno, ki so dobili dva no-\ a generala M a r t i n e n g a in de R o s s i j a. da povišajo moralno stanje čet z zboljšanjem zelo zrahljane discipline.
Tudi vsled bolezni in pomanjkanja pitne vode je morala sovražna amada trpeti, dočim je prišel Avstrijcem na pomoč španski general M a -r a d a s z zborom jezdecev. Med tem so se vršili na drugih to.kah manjši boji. pri zavzetju S te v e r -lana so poklali Benečani ne j mo maloštevilno milico, marveč vse prebivalce brez razlike spola, i čili in on!enili so vas V i 11 e s s e (V lesu), ker so tamošnje prebivalec dolžin, da pomagajo Avstrijcem, in so prebivalce pregnali. Avstrijci so napravili nasproti Gradišču ob Soči n a Kraški višini utrdbo, imenovano S t e 11 a, ki je služila za oporišče njihovim nadaljnim operacijam. Pomnoženje benečanskih bojnih sil ie povzročilo, da je grof Trautmannsdorf preložil svoj glavni stan nazaj na levi breg Soče. v^led česar so bili prebivalci Gorice tako prestrašeni, da so mnoge premožne družine zapustile mesto, dokler ni Trautmannsdorf, hoteč obvarovati prebivalstvo malodušnosti, sploh prepovedal mesto zapustiti. Najznamenitejši dogodek tega leta je bil ta, da je bil general Giusti-niani v nekem boju, nedaleč soškega mostu smrtno ranjen. Giustiniani je bil prišel v deželo kot vojskovodja dobrega slovesa, ali izkazal se ni kot tak. Njegova podjetja so bila izvedena nespretno, sicer pa jim tudi sreča ni bila mila. Navzlic temu mu je postavila republika spomenik in določila njegovi družini bogato penzijo. Posamezni boji so se kon-čavali največ v prilog Avstrijcem, tako posebno oni boj. ki se je vršil dne 15. decembra 1616 ob Soči. v katerem je bil Giustlnianijev sin vjet. kmalu pa zamenjan z jezuitom patrom Villeriom, spovednikom in zaupnikom nadvojvode Ferdinanda.
Začetkom leta 1617. sta se oba dela nanovo oborožila, ojačila svoje čete, poklicala nove generale na bojišče, pri Benečanih je nadomestil padlega Giustinianija condottiere Giovanni di Medici, naravni
sin velikega vojvode Kozme Toskan-skega, ki je slovel za spretnega vojskovodjo. Ta je spoznal takoj važnost hribovja v B r d i h in se je poskušal polastiti zlasti najvažnejše strategične točke S m a r t n e g a pri Kojskem. Dobro pripravljen napad se je izvršil ponoči. Šibko posadko pa so vendar o tem obvestili kmetje in ta se je hrabro branila, dokler ni došla pomoč. Krepko odbiti so se morali Benečani odstraniti.
(Dalje prihodojić.)
zasedenem ozemlju.
Pogledali smo v Furlanijo, ogledali smo si Brda, katera so tudi Italijani zasedli do podgorsko - pevm-skega - sabotinskega vznožja. Sledimo dalje po zasedenem pogorju na desnem bregu Soče.   Kanal   je bilo treba   evakuirati   takoj ob izbruhu vojne z italijanskim sosedom, kraji, ki spadajo pod Kanal   na desnem bregu, so bili hitro v lasti sovražnika, kar čez mejo je stopil in jih zavzel, kakor smo mu pač pripustili. Kanalsko   pogorje na desnem bregu je nadaljevanje Brd. Obmejna prijetna pokrajina, vedne neprilike s sosedom, o katerih vedo   mnogo povedati oni, ki so imeli posestva tostran in onstran meje. Občina Anhovo je ol'sežna, pošta za njo so Plavi ali Kanal.   K njej spadajo na desnem bregu: Ukanje, Oorenjepolje, Goije-vice, Zapotok, Vrtače, Ložice, Pre-lesje, posebnih imen frakcij je polno. Občina šteje okoli 2000 prebivalcev, šole so v Gorenjem polju, v Zapoto-ku, v Ložicah, v Ligu;   cerkve: v Gorenjempolju,     Goljevicah, v Za-pot<%ku, v Vrtačah, v Kamencah, v Prclesju, podružnica pod faro Mari-jacelj. Občina Ajba šteje okoli 1400 prebivalcev.   K njej spadajo kraji: Srednje, Kambreško, Pušno, Kostanjevica, Peršeti,   Podstrano  in še drugi mali   deli. Občina ima potovalno šolo Srednje Kambreško, cerkev na Srednjem. R o č i n j je ob cesti nad Kanalom.  Ročinj  sam ima okoli 700 prebivalcev, Doblar okoli 200. V Ročinju je dvorazredna ljudska šola, cerkev sv. Andreja s podružnico.   V Ročinju   je kmetijska zadruga z mlekarnico,   bralno društvo »Orel«, narodno društvo »Sloga , podružnica   zavarovalnice za govejo živino. Glede prej navedene občine Anhovo   imamo pripomniti, da sta izobraževalni društvi v Anhovem in v Ložicah.   Po teh gorskih krajih se samo kmetuje. Tik meje je, zato je časih   tam cvetel »konter-bant«. Železniška postaja za Ročinj so Avče, čez ozko brv nad globoČi-no Soče se dospe do nje. Na desnem bregu dalje, že na Tolminskem, so V o 1 č e z davčnimi občinami Čiginj, Kozaršče, Rute. Selo. Volče. V tej občini so slavne   naše   Mengore s cerkvijo Device Marije. To je staro-slavna božja pot, sedaj se Sveta Marija, ki varuje Sveto Lucijo, pogo-stoma imenuje v komunikejih našega in italijanskega generalnega štaba. Selo je bilo tudi že imenovano v uradnih poročilih. Tod okoli se trudijo Italijani, da bi zavojevali južni del tolminskega mostišča, ali zaman so vsi njihovi napori.   V Volčah je dvorazredna   šola.   društva: prva mlekarska zadruga in bralno in pevsko društvo.    Proti   Tolminu silijo Italijani, pa ga ne morejo doseči. Poškodbe so napravili že precejšnje po nekaterih krajih   tolminske občine, severno Tolmina, pri Dolju. se napenjajo, da bi kaj dosegli, ali kakor po-vsodi, tako tudi tukaj brez ugodnega rezultata. Kobariško  in  B o v -š k o smo opisali že ob drugi priliki. Kobarid je postal samo Caporetto, Brcginj Bergogna, Livek Luicko, Sedlo Sedula. Italijani so vse slovenske kraje označili takoj, ko so jih zasedli, z italijanskimi imeni, katera pa so že poprej,  kar je res. je res, strašila po listinah raznih naših uradov. Ker smo že omenili Livek, povemo, da se ta občina nahaja tik ob meji in zato so prebivalci tostran in onostran meje, vsi Slovenci, v stalnih stikih med seboj.  V bližnji slovenski vasi na Italijanskem je pro-povedoval nekaj časa   pred Izbruhom vojne tamkajšnji duhovnik seveda po slovensko,   da italijanski kralj   noče vojne,   ali če bo prav »perforzan« (prisiljen), jo bomo pa imeli. V Italiji se je torej ljudstvu razlagalo,   da italijanski kralj noče vojne, da je proti vsaki vojni, samo takrat se bo napovedala vojna Avstriji, ako res ne bo drugače, ako bo kralj prav prisiljen,   napovedati jo. To se je godilo oni čas, ko so se vršila pogajanja med Avstrijo in Italijo, ko je Avstrija ponujala   lepe kose svoje zemlje italijanskemu zavezniku, samo da ne bo novega prelivanja krvi, ljudstvu pa se je natvezalo laž. da je Avstrija ona, ki provzroča nevarnost za vojno in da je kralj za mir in proti vojni; vojno bo napove- < dal samo »perforzan« ... V rokah
imamo dopisnico iz Sedla, Id pravi, da je občinski dom in Marijin dom že sezidan. Zidarji so služili na dan po 4 krone. Na dopisnici je naslov pošiljatelja...: Sedula, p. Bergogna, provincia Gori-zia, territorio oceupato. Torej »provincia Gorizia« goriška provinca! Zasedeno ozemlje. Provincia Gorizia jim diši. Vse, kar so zasedli, so naznačili takoj po italijansko, njihovo časopisje pa je mesece in mesece v dolgih uvodnikih razlagalo, da vojna velja tudi »osvoboditvi malih narodov«, kakor sta napovedovali tudi Rusija in Francija vsem malim narodom raj že na tej zemlji, ako hočejo poslušati njihov glas. Pa seveda! Za Italijane je goriški del slovenske zemlje kos, ki spada med stare italijanske nacijonalne zahteve. In kdor prebiva tod, mora biti Italijan. Tako si tolmači kulturna Italija »narodnostni princip«, katerega se je premetavalo po časopisju četverozveze toliko časa, da se je ves skvaril, da vidimo jasno za njim namene, ki hudo zadevajo zlasti mali slovenski narod. Italijani hočejo zajeti našo zemljo in nas takoj potuj-čiti. Ali tega ne bo! Kot en mož se bo boril slovenski narod proti klete-mu sovragu, da se izjalovijo njegovi nameni, in z našim narodom naši vrli, hrabri, vzorni drugorodni branitelji naše zemlje v naši avstrijski državi ... O Dreženčanih smo poročali pred kratkim, kaj in kako trpe pred sovražnikom — ozrimo se še gori proti L j u b u š n j e m u. Cerkev sv. Duha je na Ljubušnjem in podružnica sv. Lovrenca pod Ljubušnjem, s pokopališčem, našemu srcu priraslem, saj tam počiva naš pevec Simon Gregorčič. Tudi tukaj je »territorio oceupato«! Pod njim dol pa teče Soča, naša bistra Soča, katera izvršuje to, kar jej je naročil in kadar je ne bo več motil nevihte srd, bo ta naša sveta reka zopet ponosno tekla dol proti morju, pričujoč o svoji moči in sili svoje struge in njeni valovi bodo naznanjali zmago in zopet bo plalo krog nje veselo slovensko življenje . . .
Halupa.
Ob Soči I. 1915.
Tam v Galiciji smo pobrali to besedo, stari so jo izročili novo do-šlim in tako se je prijela in je šla z nami v ta skalnati svet. Noben Janez ni bil tako trd. da bi si je ne bil utepel v glavo. In kar je nekaj izrednega, je to, da ima vsak Janez aha-Iupo« rajši nego »dekungo«, medtem ko rajši »šturma« nego naska-kuje, rajši »angraju« nego napada, rajši »forika« nego prodira in ima več spoštovanja pred »gefehtom< nego spopadom. »Hin teras« mu je vse bolj domač nego žična ovira in tako Janez tudi vse rajše »špara meneejon« nego štedi s strelivom. Halupa pa je ostala.
V teh dolgih mesecih, kar se klatim po severu in jugu kakor svetopisemski Ahasver, zmerom tam, kjer premika orožje državne meje. sem že skoro pozabil, kako se živi tam v varnem ozadju, ali to mislim z gotovostjo, da so ljudje že do grla siti granat in šrapnelov in vseh tistih groznih in strašnih zgodb, ki jih kujejo šušmarji v potu svo>?ga obraza. Saj je vedno tista pesem. Komur so jo kdaj zares godli topovi in puške, bo mojih misli, da se te muzike ne da popisati tako kakršna ie. Kdor ni bil sam v avditoriju, mu jo nobene »note« ne razodenejo. Zato sem se do samih solz smejal tisti gospodični, ki se je enkrat v avgustu ob solncu in v miru božjem tako heroično razmahnila z verzi:
»Grme pod jasni svod topovi in rušijo se nam domovi, a kaj zato? —«
»Pod Rožnikom so lepi dnovi,« sem zašpinil to klobaso v vsej hudomušnosti, ko sem jo čital in Bog mi grehe odpusti, zakaj premočen sem bil do kože in ves prezebel, usta pa že peti dan niso okusila gorke jedi!
Pustimo topove! Mi smo, ki jih ne poslušamo samo, ampak smo njihov cilj; zadene ali izgreši, živ ali mrtev, ali pohabljen na vse večne čase. Ravno to je, kar nas dela moške, ako prihranimo te grozote zase. Pustimo jih v srcu, kakor jih je kdo občutil. Piskaj, tuli, hrušči, brni, bumfaj kakor hočeš, nikdar ne bos dopovedal, kako vsekata granata ali šrapnel.
Pa je toliko hvaležne snovi iz našega vsakdanjega življenja- še humorja ne manjka tu pa tam. Saj vendar takega življenja prej nikdar nismo živeli, torej je že za nas same nekaj novega, zanimivo pa je še posebno za tiste, ki smo jih pustili doma.
Zdaj. ko zapada sneg, ko mrzle vihre tulijo med drevjem in skalovjem, zanima domače naSa usoda bolj
kako se borimo s tem mrzlim sovražnikom, nego kako nabijamo Lahe; zakaj, to vedo, da imamo za »polento« prav dosti »ocvirkovc, drobnih in debelih. Ampak tudi proti generalu — zimi se zavarujemo, kamor pridemo. Večinoma dobimo že zgrajene halupe, če ne, so pa brž postavljene. To gre kar hitro. Inženir si j c vsak sam, parcelo pa kar izbereš, kjer se ti zdi bolj varno mesto pred izstrelki in lavinami. Za stavbeno dovoljenje ni treba mole-« dovati, tudi stavbni ogledi, proračuni in druga taka mirovna šara odpade. To je kaj prijetno! Če gre dobro, pa je v enem dnevu halupa pod streho.
Koliko sem jih že imel! Vsaka drugačna. Samo to je bilo, da se v nobeni nisem imel časa vdomačiti, ker je vedno prezgodaj prišla selitev. V Galiciji je šlo s halupo kar igraje. Kjerkoli sem hotel, sem stal kar naenkrat meter globoko v zemlji. Ce ni bilo za streho desk, sem pa šotorno plahto napel, malo slame po tleh, pa je bilo. Kaj bi veliko one-gavil, poglavitno je bila streha, gorko je bilo spomladi in poleti. Zdaj je pa že drugače. Pa še malo razvadi se človek, ali dobi boljši okus, vsakega nekaj. Vsaka nova halupa je popolnejša od prejšnje, samo če je materijal na razpolago. Ta, ki jo imam zdaj, je res že cela koča in vredna, da jo opišem.
Dvoje ogromnih skal. Kakor sta visoki in široki, tako daleč si stojita nasproti bogzna koliko stoletij že. Z vrha gore ju je gnala usoda morda skupno po strmih pečinah in tu v žlebu sta se ustavili; dvoje okame-nelih sester. Nikdar si nista mislili, da se bo živ človek zatekel k njima po zavetje. Tako gladko sta odrezani na znotraj, da si lepših sten ne morem misliti. Na vrhu so ju pijonir-ji zvezali s težkim brunom. Ne vem, kje so ga posekali. Sveža orehovi-na je, morda so še lani Iučali otroci krepeljca v veje in se pričkali za plen, nikoli se ne bodo več od tega drevesa, ki nosi zdaj vso težo moje strehe. Spredaj in zadaj s kamenov zložen zid in nanj se stekajo deske od bruna, vsakovrstne deske, ozke in široke, tanke in debele, kakršne se je pač dalo dobiti. Nekaj se jih je porabilo za oboje skromnih vrat, ki so istotako zbite iz njih in imajo tako močne železne   tečaje, kakor najtežja vrata   »Wertheimerice«, pa strašno originalno leseno   kljuko in avtomatično zaporo. Zgoraj v vratih je majhna odprtina, ki je zadelana s šipo iz bogzna katerega okna tistih bajt tam v dolini, ki so zdaj že vse   pokončane od granat in ognja in komaj da še kažejo nekaj ožganih reber. Prav tik vrat je podolž vzidano še celo okno z dvema šipama, kdove. ali ga niso odpirale kdaj nežne roke, ali ni na te Šipe trkal kdaj v pozni uri nestrpen fant?  Zdaj se komaj veter oglasi v njih, ki vrže vanje kak tren o tek tropo deževnih kapelj, ali gručo snežink. Malokdaj prodro skozi nje žarki skopega zimskega solnca. Takrat je nekaj sve-čanostnega v halupi, kakor da je postelja tam ob   drugi steni s samim zlatom okovana in da je oblita od zlata, mala mizica in oboje klopic in leseni pod in dvoje   dolgih polic z vsemi steklenicami in škatljami in drugo šaro, ki jo še nosijo. Pečica tam pod oknom, ki jo vedno obkroža kup suhih bukovih polen,   se kar pohlevno tišči med drvmi, prepo-hlevno, saj mi je vendar tolika do-brotnica! Kadar se zažene tam zunaj mrzel piš, takrat pa pečica še bolj potegne nego ponavadi, kakor nalašč,  češ:   mraz ti pa že ne bo, fant, tukaj notri, saj zadosti prezebaš, kadar si zunaj v službi. Sluga Andrej prav pridno skrbi za to, da peč ni nikdar lačna, seveda, ker se kanalja sam rad greje,   ampak po listje ga že gonim ne vem koliko dni, pa ga še danes ni preskrbel in ne vem, kdaj se mu bo zljubilo, rešiti me te pokore na trdih deskah. To je res. da so se mi kosti že vsega navadile in da sem že davno pozabil na vse   udobnosti iz mirnih časov, kakor: blazine, rjuhe, prevlake, ampak vse kar je prav; zakaj bi pa ne imel malo listja pod kostmi, če se ga tako lahko dobi! Bo treba ušesa naviti Andrejcu. Drugače čisto pripraven dečko. Vsak dan kaj izpopolni v halupi. Prevlekel mi je obe zgrajeni steni s strešno lepenko in zadelal luknje z ruševino, tudi ob postelji pri steni mi je postavil tako lepenko, napravil je obešalnik in prav čeden svečnik, vsak dan se umisli kaj novega in veča inventar, ampak po listje ga moram enkrat nagnati.
Življenje v halupah je zopet poglavje zase. Zdaj, ko so ljudje navezani ponajveč na skupno bivanje, zavlada kak večer v halupah prav interesantno življenje in kdor ima kaj smisla za opazovanje, zagleda
ko kdaj poprej, še bolj jih zanima, lahko mnogo originalnosti. Ljudje sami se po večini ne zavedajo tega. Njim je vseeno, če se danes drenja-jo na deskah ali listju, odejo pod sabo in nahrbtnik za zglavje, samo da so pod streho, da jim ni mraz in da niso gladni, pa jim je. Kakor da so doma, kakor da še nikdar niso drugače živeli in da so med sabo že od nekdaj. Zato se mi nemalo čudijo, da jih tako pogosto obiskujem. Ne pojmijo, da je njih življenje zame nad vse zanimivo. Mož sivih las se razgovarja s fantetom, ki se mu je komaj mah pokazal pod nosom, Gorenjec, Kraševec in Belokranjec, samci in družinski očetje, v razgovoru ni razlike. Skupni napori in doživljaji, skupne vesele in trpke ure so jih združile, da so kakor ena družina. Taka vez je bila kdaj v Bolskih letih, zdaj jo bo napravila vojna. Saj ne čujem malokdaj: »E, >Kr:lv5kole-ga«, kam pa greš?« In tudi na dopisnicah sem že mnogokrat čital, kako se je Janez pohvalil domov, da ima »proti fajn krikskoic^c . Po hudih naporih pač ni mnogo besedičenja v kritjih. Vsak komaj čaka. da mu vtrujeni udje najdejo počitka, drugače pa je kake večere v hahi-pah tak^ živahno kramljanje, kakor med sejmarji. Zdravi dovtipi sole pogovor. Povsod se dobi kaka pristna grča. da skrbi za humor, če ne kje tam doma od Ribnice, je pa kaka gorenjska korenina. Ravnotako je v halupi eden, ki skrbi vedno za ogenj. Sveča služi v razsvetljavo.
Sam pa imam v svoji halupi vedno goste. Zlasti pod večer je časih cela »ofcet«. Sicer ne vem. ali se jim zdi pri meni res tako kratkočasilo, ali vse se steka k meni. No, kisle vrste človek nisem bil v družbi še nikdar. Tudi šiba vojne, ki lomasti po meni že deveti mesec, me ni izpreobrnila. To je, da imam časih »sanjave muhe*, ali kadar sem v družbi, me puste hvala Bogu vedno pri miru. V vojni se treba akomodi-rati. pa gre. E, časih je vražje pasja. Prej kedai bi ne bil nikdar verjel, da je živ človek zmožen toliko prestati. Od vraga smo trdni! Tista gospodična, ki mi je pisala nekoč, da kopriva ne pozebe-. jo je kar po-gruntala. Kompliment sicer to ni :n kak filister bi jo za to morda še pravdi izročil, ampak ona je že vedela, komu je pisala. Jaz bi le želel, da bi bila njena trditev resnična. Le čast resnici: v moji halupi je kak večer res od samega zlomka prijetno. Ta ali oni pove kako veselo do-godbo iz dneva, če pa tč ni, pridejo na vrsto kake bolj »okrogle« iz prejšnjih časov. — saj smo sami med sabo! Naiživahnejse pa je, kadar nas pride kratkočasit godec s svojo veliko harmoniko. To mu pa gre izpod prstov! Pa že tako ureze, da ti mora privzdigniti pete. Star lisjak! Bogzna koliko podplatov ima že na vesti! Puške in harmonike bi ne dal od sebe, prej življenje! Pravi, da kakor je oboje prinesel v vojsko, tako bo nesel oboje iz voiske. Bog mu daj! Marsikak večer nam je že krajšal čas. To so tekle ure kakor blazne, kolikokrat so sicer, kakor da se vlečejo v večnost! — S pijačo se baš ne moremo pobahati. Pa se že prestane. No, za potrebo se že Cehi »mokrote *; ampak pijača ni vse. kdor ne verjame, naj pa k meni pride. Ampak kavarno imam. Kave pa kolikor komu drago in kadar hoče; čaja tudi. Take porcije, za pet ran božjih, pa vse zastonj. Saj to je! Tam zadaj take jeremijade z draginjo, pri nas pa vse »muhte , kakor bi dejal Belokranjec. Pisal sem o tem že temu ali onemu v Ljubljano In vsakega posebe prav iskreno povabil na skodelico. Ali mislite, da se je komu zaskominalo? Kaj še! — Kakor so bili kdaj različnih misli, zdaj sem jih našel vse edine, zakaj nihče ke ni odzval, ampak vsak mi je enako odpisal, da je bolj zadovoljen v »Evropi« z manjšimi porcija-mi, četudi jih je treba drago plačati.
Kadar pa se mi večerna družba razgubi, sežem na polico po debelo knjigo: nek nemški roman, skoro dolgočasen, zato glojem na njem že par tednov. Ko bi me dobri doktor Š. dobil kdaj prej pri takem mrcvar-jenju duha, bi obupal nad mano. Pa kdo mi bo zdaj zameril! Zdaj je poglavitno, da se čas ubije . . . Kaj pa hočeš vraga: na fronti je mir, v halupi dolg večer, spati ne morem vso noč, pa še posebno na trdih deskah, to se razume. Ja, ampak Andrejca kar ne morem spraviti po listje. Ka-nalja! Ravno danes je imel zopet izgovor, da je moral drva napravljati. Kaj mu morem? Drva so res Še bolj potrebna nego listje. Naj kar naenkrat zamete . . .? Rajši pa že pokoro delam na trdih deskah, nego da bi me zeblo. Presneti Andreje, pa me je zopet ugnal!
V. Mazi.
Volna iiidusfriiekev io trnim.
Primerjale politično zgodovino preteklega časa s politično zgodovino sedanjega časa, zapazimo presenetljiv kontrast. V njem se zrcali velikanska prememba, ki sta jo ustvarili industrija in trgovina v svetovnih razmerah. Pri tem pa z izrazom »pretekli cas« ne mislimo niti, kdo ve kako daleč nazaj.
Gospodarski oziri so imeli sicer vedno močan vpliv na razmerje med raznimi državami in med raznimi narodi, ampak nikdar v prejšnjih časih niso bili tako izključno merodajni m časih celo odločilni kakor v zadnjih desetletjih, nikdar tako močni, da bi bili mogli provzro-čiti svetovno vojno.
Svoje čase so bili za razmerje med državami najbolj odločilni di-nastični interesi in ti so zapletli države v narsikake aventure in celo v vojne. Posebno jasne izgleJe za to je dobiti v zgodovini Francoskih kraljev Lado vika XIV. in Ladovika XV. Za oina: tščnimi interesi je prišlo do velike veljave narodnostno vprašanje, ki je pa bilo z ustanovitvijo italijanske kraljevine in nemškega cesarstva v glavnem, a še ne popolnoma rešeno in ie prisil nekako v ozadje ter naredilo prostor gospodarskim interesom. Ti so danes naj-BJOgočnejši faktor v politiki vseh držav in če pregledamo vzroke sedanje volne prav rjo dna, če poiščemo zadnje kali, iz katerih so izrast'n Raspri • m nrenričamo, da ie te-meffni vzrok te vojne nnpadatil i rivaliteta med Anglijo in med Nemčijo
Vsaki državi določa r;eno poli-tičnosocilaffto strukturo njena prp-dnkcii i m -?it^ razmerje do flf ijgHi držav vedno odvisno od tecra. fte ie eksnanzivnost afriknltnrnefa. indu-strifalnesa afi trgovskeia značain.
Skoro na dr^ natančno se lahko določ', kako rJofffo le te^n. kar so gospodarski interes dobili tako moč. da s° mora polit'1"1, hočeš, nočeš, po njih ravnati. Parni stroi ie premeni! potflafTO vse nro^ukciie. Omogoči! ie, astanovHi ve»etov°rno. za katere le bilo treba vefflce koncentracije denaria in Hudi. in to ie fnpodftfto ''crt stebre rtnri družbi, vzrasl! iz fevdalizma. Kakor so prve
Pni^Ve ""n brt^b^r» ki nrr\vii°. Mr-
vatie. ^lumbarde . razbile nekdanje privitegife fevdalne gospode in vso moč spravile v roVp vfatforfev, tako so stroii in končen t racfla knni-talov vse prevfgfl i" rfafi odfočifiM moč v roke bnržoaTffi.
Ne bopio rekli, da osta^p vse vedrio nko. Ira^cov ie seifei, d^ bo kapitalizem vedno rosoodoval. nri-bffamo le. da Te sedal tako. Vfadar-su'o strofa m konieuhfranegj kapitala ie pač posebna d^br* v z^odo-doHpj socflafrreKa razvofa Čfove-itva. doba. ki bo pttH mM ftnanefe fninfla in <:p bo z^^ela diiiMMČna, morda dr/^vno ^ociialna ali kafeor-šna že bodi.
Tov^rnp ie nstvarila on ^'spm svetu liboralrte strn»e in r^ve it-nnidbe so nm dale tnVo orožje, da so gospodarice sveta. Pravza rnv so liberalne c^ru'e povsod v ? >ni?5?Tii. a da imalo vso moč. se spozna iz nstrofa vcprrn gospodariva,  7 vse*
ena zpkono^r>:<=tvn in iz \ se »litike. Voini črs ie pač provzroČil, so
vlade začele nekatere uredbe socijalizirati, a to je ie posledica sile in pojde po vojni večinoma zopet v nič.
Gospodarski vzroki so v deželah kapitalistične civilizacije, ustva^. rili nasprotja med posameznimi socijalnima skupinami prebivalstva in gospodarski so tudi vzroki, ki so premenili razmerja med raznimi državami, sprijateljili stare nasprotnike in provzročili smrtno sovraštvo med nekdanjimi prijatelji. Ce bi ne bila moderna tehnika postoterila produkcijskih sil in pomnožila do neskončnosti aktivnost ljudi, če bi ne bili trgi postali vsled lahkote transportov in cenene produkcije vsakemu pristopni, bi bile razmere med velikimi državami kdove kakšne, a sedanja vojna bi se gotovo ne bila vnela. Morda bi vladale na svetu le vedno take razmere, kakor SO vladale takrat, ko je nasprotje Boorbonov« do Hahsbnržanov ali sorodstvo s kako vladarsko družino bilo veliko bolj odločilno za vojno, in za mir, kakor vsi drucn državni interesi. Saj je še cesar Napoleon I. začel vojne samo zato, da jc bratu in svaku preskrbe! kraljevsko krono.
Danes so razmere take, da morajo države urejevati svojo politiko po popolnoma drugih načelih, kakor je to bilo nekdaj. Dandanes je po-popoinoma izključeno, da bi na primer Francoska republika začela vojno samo zato, da bi v kaki drugi državi obveljala konstiMicijonahia načela ali demokratizem. Še na misel ji to ne pride. Saj vidimo, da se je demokratična republika zvezala eelo z Rusijo. Svet je postal pač realističen in odločilni so v vsaki stvari gospodarski oziri.
Današnja produkcija je taka, da izdela veliko več blaga, kakor ga jc treba za prebivalstvo domače države. Vsaki državi, ki m more svoje produkcije prodati v druge kraje, grozi nevarnost, da se ali zaduši vsled preobilnosti izdelkov, ali pa da jo zadene gospodarski polom. Produkcija se ne da umetno omejiti in samo ekonomični otročaji si morejo predstavljati, da bi vsaka država lahko le toliko producirala, kakor rabi za domače prebivalstvo. To je nemogoče. Metalurgične tovarne, največ mogoče, kajti čim več produ-pre.iilnice, tkalnice, sladkornice so primorane producirati kolikor je le cirajo, toliko manj jih veljajo izdelki, toliko bolje so izkoriščani dragi stro-j
tekmovanje s konkurenti. Produkcije se ne ravna nikjer več po dejanj-ski potrebi domačega. Tovarnarji se ne ozirajo na to, koliko bo domače prebivalstvo moglo porabiti njihovih izdelkov, marveč izdelajo dosti več in hočejo in morajo to prodati v tuje dežele. Domači konsum je postal za nekatere industrije že postranskega pomena, zlasti ker postaja produkcija po novih izumih čedalje laglje in se čedalje bolj množi. Če bi industrija kake države ne poskušala dobiti vedno novih odjemalcev v tujih državah, novih trgov bodisi kjerkoli na svetu, bi kmalu zaostala in propadla, kajti tuja konkurenca bi prišla celo čez lastne meje in izpodrinila domače blago, ker bi bilo to dražje kakor tuje.
(Daljo prihodnjič.)
Stanovanje
s tremi ali dvema sobama in pritikli-nami, stalna stranka za februar.
Ponudbe na upravn. »Slov. Nar.« pod „Februar 282". m
IV*  Kupi ne
lx
v prometni ulici v Ljubljani. 1Q5
Ponudbe   pod   „Hiia/105" do
20. t. m. na upravn. »Slov. Naroda«.
Prodajalka
z daljno prakse, želi primerne službe
v mestu ali na deželi. Pismene ponudbe na upr. »Slov. Nar«, pod ,,MerkuT/29.4*
.j, n &- **» s v
v več nego  stoti^cč  zahcalnih p:snih in cd mnogo *dravnil:ov priporočenega boleč ne tolažečega, poživliaiočega rast-Lnskecra esenčnen/a fluida z zn.
lepo  pisavo  in  veščo strojepisja,
sprejme ođvetn. pisarna dr. Frana
Pcčeka, Ljubljana, Sv. Petra cesta 11.
Proda se popolnoma nov, lep vojaški
Vam ovirani bolečine. 12 stekden-c franko 6 kron od lekarnarja E V. Feller, Siubica. Elzatrg št. 233 (HrvaŠko). Vporabljamo ga zlasti pri rev-matirn h in bolečinah vsled prehla-jenja: ker
ii, toliko lagfje se da izpodbijati konkurenca. Vsako zmanjšanje produk-! cije podraži izdelke   in onemogoči!
al
'.a poročnika. Več se ir.'e v hiši kreditne banke, Mestni trg, Iil.nadstr.
164
/.a stalno (ali pol tedna) ali boljšo -palnico išče v mestu ali v okolici ori družini, kjer se goveri tudi nemško, inteligenten gospod. — Ponudbe na uoravn.   »Slov.  Nareda«   pod vyRođ-
bina 15i". 151
2 mešanim blagom, z dobrim prometom, v epem kraju, kjer se več cest križa, se pod ugodnimi pogoji z 1. marcem ali z aprilom z vsem obstoječim da v safem. Poiasnila in pogoje daje IVAN RAZBOR&EK, v Šmartnem pri Litiji. 31
V sotiot® <Sne 15., nedelje dne iS. in ponedelfek dne 17. famia^a 1916.
II
— Pripovedka v 3 dejanjih. — V glavnih vlogah znana umetnika Fpiedrich Kiihne in Alvin Neusz.
edič iz Walkera
33*-
Fina učinkovita veseloigra v 3 dejanjih. — V glavnih vlegab Wanda Treumann m Viggo Larsen.
V torek 18., sredo 19. in četrtek 20. jauarja 1916.
! Valovi molče. !
Velika nravstvena drama v 3 dej. z dražestno Henny Porten   v fr»avni vlogi.
OL#INMRoche
influenci.
Se dob? v vseh lekarnah
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha.
Kdo naj jemlje Sirolin ?
Vsak. ki troi «a fr«ajn«m kaslju la£je je ob^/arovafi se boiezni.nego jo zdraviti. Osebe s kroničnim kafđrom Oronkijcv, ki s Sirolinom otdrave.
v/adušl jivi .kaferim Sirolin ma/no olenča naduho-
S h ror urni otroci, pri katerih učinkuje 5iroiin C ugodnim vspehom nasp'ošni počufek.
					
	m				
Hsr2sabny|ev podfosforokisli
tt 46 let zdravniško preizkušen in priporočan prsni sirup. Razkraja slez, blaži kašelj, pospešuje tek   Povzdiguje slast in reditev trupla in je izboren za tvoritev krvi in kosti, zlasti za slabotne otroke. Steklenica K 2*50, po pošti 40 h več za zavoj.
(Oblastveno varovano.)
Purjod
Jodov sarsaparillni preparat čisti kri, pospešuje menjavanje snovi, bla!i bolečine in krč 'in deluje proti vnetju. Rabi se z izgtetnim uspehom povsod tam, kjer so potrebni jodovi in sarsa^rillni izdelki. — Lahko prebavljivo in se rabi brez motenja poklica. Steklenici E 2-20, po pošti 40 h več za zavoj.
Ha m. mednarodni larmao, razstavi odlikovano s veliko zlate kolajno«
Ji«.°S5^       Đr- Hellmanna Pekarnica ,,Zup Barmherslgkeit"
na Dians^u Vil 1f Kaiserstrasse 73 75.
(HERS A3T3 Y-je» naslednik).
Po po-<ti se razpošilja vsak dan „.        . . _,   1—   mm. „m ^    - -
r # Zaloge pri gg lekarnarjih v Ljubljani In Hovem mestu.
3871
Po pošti se razpošilja vsak dan.
•m f. ■ r