— 415 — Novičar iz austrianskih krajev. Iz Brescie na Laškem 15. decembra. Č. Ravno ko za ^Novice" novega leta naročujem, sneg kar hitriši more tadi toplo laško deželo pokriva. Že ga je celo ped debelo, tode sninc, mislim, se ne bode naredil. Zima se v teh krajih bolj čuti, kakor v merzMh, zato, ker stanovališa nimajo lesenih tal, in tadi peči niso tako pripravne, kakor pri nas. V gostivnicah si mora kurjavo kupiti, kdor hoče gorko imeti. Zrak okrog Bresčie je ecer zdrav, pa vender nam legar (Typhu8) zlo nagaja, in veliko ljudi pobira, posebno od soldasine. Še ne misli nehati ta gerda pošasti—Srečno I C. 1% Goriških hribov. Vaši dopisovavci iz Krajn-skega so omenili že večkrat cest po Tominskem, posebno pa tiste, ktero zdaj napravljajo proti Krajn- skem. Povedal Vam bodem tedaj, kako bo &e poprijeli kmetje tega dela, ker bi tudi drugod lahko napravljali ravno tako dobre poti. ' Prebivavci Tominskega okraja so želeli že davno cesto proti Gorenskem napraviti, ali saj steze in ))otl popravljati, po kterih zdaj tovorijo s tolikimi težavami, vendar pisarija in dolgi prepir: jeli se ima cesta napraviti čez Podberdo ali čez Cirkno, sta mudila od leta do leta to delo. Nekteri posestniki, siti praznega go-vorjenja^ so sklenili saj eno pot začeti. Mesca septembra tega leta je tedaj premeril zehfiljomerec gospod Bre-lih, naš rojak, iz Grahove doma, cesto' iz Tofnina proti Podberdi, jo jedo Grahove načertal in koj z nekterimi delavci napravil stezo od Polu bi na čez Lubin proti Podmevcu in Grahovi. Steza je bila izdelana v malem času gori in navzdol brez klancov prav dobro, kmetje so opustili staro stermo in kamnito pot in so hodili raji po novi stezi v Tomin. Ker so prepričali se potem z lastnimi očmi, da bi se dala po ti stezi lahko napraviti lepa in pritožna cesta, so sklenili župani, jo na koso razdeliti, in zdaj že razširjujeta kramp in lopata ozko stezo tako, da bodo znabiti že prihodnje leto der-drale kolesa tam, kjer je dozdaj le koza se pasla ali plazila se lesica. Nadjamo se, da bode gosp. Brelih (verli mož, kakor ga po pravici dopis iz Sorice v listu 91. imenuje) načertal in naredil tudi enako stezo od Grahove čez Hudojužno na Podberdo in proti meji, akoravno se tajiti ne da, da je na ti strani delo veliko veliko težavniši, kjer med stermim hribom in skalami doreči hudournik Bača na nekterih krajih puša komaj toliko prostora, da ljudje po bre'^u'hoditi, konji pa le po vodi, sodergi in kamnju tovdriti žamorejo; gemtertje pa tudi hudourniki in grape zasipajo večkrat bregove. Ker pride po novi deželni osnovi tudi v Cirkno okrajna oblast, je upati, da tudi v tem okraju bodo napravili sčasoma nove ceste, posebno pa tisto, ktera bi segla od velike ceste čez Most (Sv. Lucia) po Idrii na nemško Idrijo in čez Cirkno na Hotavlje in v Loko. Tako bodo sčasoma tudi naši v tem obziru zlo zlo zanemarjeni kraji dobili ceste, ktere so v vsaki deželi zlate žile za kupčijstvo, omiko in blagostanje;'' ""' Iz Tersta naznanja „Trie8t. Zeit.", da ondašnje ljudske šole obiskuje 6768 otrok, izmed kterih jih hodi 5116 C3896 fantov in 2,220 dekličev) v vsakdanjo, 165S pa (1085 fantov in 567 dekličev) v nedeljsko šolo, tedaj 168 fantov in 393 dekličev več kakor preteklo leto. — Na Goriško inistriansko se po cesarskem dovoljenju sme voziti žito in sočivje brez colnine in tistim okrajnam (komunom), ktere so zavolj slabe vinske letine v nadlogah, se ima odpustiti primeren znesek zeraljišnega davka. — Nakloniti revnim ljudem zaslužka, je ukazalo c. k. deželno poglavarstvo tudi: naj se berž prične na Goriškem več ce^t in jezov ob Soči napravljati, kterih stroški že zdaj zneso 50.000 fl., in se bojo pomnožili še na druzih 50.000 fl. Na Istri a n-skem popravljajo že poštno ceato iz Zavelj v Koper, in vsaki dan se pričakuje, da pride od cesarja dovoljenje za napravo tiste ceste, ki ima I s tri jo skleniti s krajn-sko deželo, za ktero je določeno 100.000 fl. Vse te dela bojo naklonile revnim tukajšnim prebivavcem marsikaj zaslužka, kterega potrebujejo zares silno. Iz Kopra. Tisti, ki so lani uTerstu za to leto jjKoledarčik" na svetlo dali, so imeli namen in željo ga na svetlo dati tudi letos za prihodnje leto 1854, kakor je bilo obljubljeno. Vse je bilo že lepo pripravljeno za tiskanje. Koledarčik bi bil prinesel obraz barona C e h o v i n a (Krasovca) , in zapopadel bi bil več sestavkov, na primer, baron Cehovin (njegova dosadanja služba a soldaškem stanu — njegovo poslavljenje in povikšanjd — 416 — a Italii), parobrodstvo in železnice, dva popotnika, nečemerna deklica in čbela, in še nekaj drnzih. Ali kako so se oni reveži začudili, ko jim je rekel tiskar (ki jih je bil lani tako radovoljno postregel): da ne sme tiskati! Vsa njih velika in vroča prošnja je bila brezkoristna: ostal je u svoji odrekbi, pa tadi ni hotel razbistriti nje ozroka. Tndi ^osp. Kornet, član vodstva slavjanske^a družtva, ni zamo^el o tem nič opraviti, čeravno je mož veljaven in povsod veliko Ija-bljen v Terstu, kakor popolnoma zaslnžoje a svojim lepim in hvalevrednim zaderžanjem, — Žalostno in tudi čudno je to, zares! *) Verdelski. Iz Ljubljane. Ravno se nam pove za gotovo, da po novem letu se bo slovenski jezik učil spet dve uri na teden v tukajšni doljni gimnazii; skerčile ste se predpisane dve uri v eno letos le zato, ker so g. uče-niki preobloženi bili z mnogimi nauki; prihodnje bo v doljni gimnazii z gosp. prof. in katehetom Giobočnik-om starejim učil tudi gosp. Brodnik, učenik 1. paralelnega razreda, tako potrebni slovenski jezik, za kterega je ravno sedaj si. ministerstvo odobrilo rokopise novega šolskega ^^berila^« *) Kdor koli pozna tiskarne postave, bo lahko uganil, da tiste tiskarjeve besede „ne smem" so bile le pretveza (izgovor) za „nocem". Imamo slovanskih koledarjev na cente povsod, zakaj ravno v Terstu bi se ne smel tiskati? Tiskar teržaški ni hotel: to je gotovo^ zakaj pa hotel ni: to je zares čudno ! Vred.