Srce je odkrila. Vesela igra v enem dejanji. Poslorenil JVAN y^MERlŠKI. -oo«- Izdalo in založilo Dramatično društvo v Ljubjani. --- ¥ LJUBLJANI. Natisnila „Narodna tiskarna". 1876. O s o b e. Prgovec, pensioniran stotnik. Pavlinka, njegova vnuka. Urša, gospodinja. Lazar, nadgozdar. KamiIo, sin njegov. (Z gozdi obdan kraj. Spredajna desnej staro zidano poslopje; pred njim miza se stoli in klopjo pod drevesom; na levej vrata; zadaj zid, kateri veže desno in levo od-rovo stranico. Pred zidom leži primerna višina.) Prvi prizor. Pavlinka (pripoje iz hiše). Pesem---- Zdaj pa moram vendar pogledati po svojej rožini. (Stopi k rozini.) O zares, tukaj je razvit cvet, kjer je bil včeraj še popek. Oh ti ljuba, preljuba pomlad! Vsaki dan nam prinašaš nova čuda. Najprej so zvončiki pomolili svoje bele glavice iz pod snežene skorje, potem so vijolice tla višnjevo pobarvale. In ščinkovec je tako sladko pel v temnem bukovji, urni drozeg ga je pa spremljal skakaje po še neobrastenem grmovji. Ko se gozd ozeleni, pride drobni slavec — o Bog, kako lepo je. Kedar poje, tako lepo, lepo, pa tako občutno — tako veselo in tako tužno. Češče ne vem, kako mi je, ako poslušam njegove l* 4 glase, neko čudno hrepenenje čutim v srci, zdaj mraz, zdaj vročino na čeli — tega^ ni bilo poprej, to še le letos čutim. (Zamisli se.) Čudno! — Sanjala nisem: dan je krasen, zrak višnjev — svojo golobico moram izpustiti. (Gre k golobnjaku in izpusti goloba.) Tako, zdaj si prost; izleti, ti čedni veseli tiček! Izleti v širni božji svet, ki je tako lep! O, da bi mogla se taboj dalječ, dalječ proč iz naše samote! (Poje.) Drugi prizor. Pavlinka. Urša (prinese zajutrk in ga postavi na mizo), Urša. Ti si uže zgodaj po konci, moje detel Pavlinka. Ali ne praviš vedno „rana ura, zlata ura"? Urša. To je prav, da s škrjancem vzletiš, pa tičke, kateri prezgodaj pojo, na večer mucika vzame. Pavlinka. Ako hočem biti škerjanček, moram tudi zase meti svojo pesmico. Urša. V tem kraji se ne spodobi pesem, Pavlinka a. Pa se prilega mojemu srcu. Lej, stara Urša, želim si/ da bi bila tičica in imela dve peruti. 5_ Urša. In kam bi potem zletela? Pavlinka. Dalječ, dallečproč! Čez zidovje, čez drevesa, čez gozd, čez polje — tja dalječ v lepi božji svet! Urša. Skušeni pravijo: noben tič se tako visoko ne dvigne, da bi ne prišel nazaj na zemljo in vsak tiček ljubi svoje gnjezdo. Ti bi uže kmalu nazaj domu prišla. Pavlinka. Gotovo bi se k tebi vrnila, dobra Urša! (Poljubi Uršo.) Urša (jo tudi poljubi). Ti si pridno dete. (Briše si usta.) Mlad tiček ima mlad kljunček. Pavlinka. Povej mi Urša, ali je res svet tako grd in zoperen kakor ded pravi ? Urša. No, stari oče ti ne bo nič neresničnega povedal. Pavlinka a. Urša, jaz pa vendar ne verjamem prav. Ali je gozd, v katerem mi prebivamo, tudi del sveta? In jaz mislim, da je gozd prav lep, prav prijeten, poln zelenja, cvetic in tičkov, in petja. In zadnjič, ko sva z dedom na starem gradu bila, odkoder se dalje okrog vidi, je bilo tako neizrečeno lepo, da nijsem mogla umeti vsega; tudi zdaj še ne morem prav povedati. Strmeli smo čez temne gozde in globoke propade v daljne planjave. In planjava kopala se je v dišavah, plavala je v solnčnej bliščobi; tu so ležali 6 gradovi, vasi, sela in mesta, kakor -grebenu trakovi vile so se reke vmes — vsaj ne moreš verjeti, kako lepo je bilo — rada bi bila naravnost tja izletela. Urša. Ali si pa o tem kaj povedala dedu? Pavlinka. Seveda; pa on ne posluša tacih besedi. Ali Urša, on je bil tudi prevzet — videla sem mu v očeh, da celo izdihnil je. Urša (za-se). Redki otrok! Pavlinka. Povej mi no, ali so ljudje res tako slabi in malopridni, kakor stari oče pravi? Urša. Stari oče jih bolje pozna, nego jaz, zato mora uže res biti. Pavlinka. Ljuba Urša, ali ti hočem nekaj povedati ? Urša. Kaj tacega? Pavlinka. Kaj ne, da je ded prav dober? Urša. Gotovo. P a v 1 i n k a. In ti Urša, si tudi prav dobra ? Urša.. Jaz menim, da sem. Pavlink a. In meni sta obadva še posebno dobra ? Urša. To pa tudi zaslužiš, ker si najbolj poslušno dete. Pavlinka a. Ali sta ti pa ded edina dobra človeka na sveti? Urša (v zadregi). O tem prašaj deda! 7 Pavlinka. Oh! ta mi nikedar ne odgovori jasno. Kedar pripoveduje o sveti in o ljudeh, se mi njegove besede zde vse zmedene. Urša, veš kaj? Urša. Kaj misliš? Pavlinka. Jaz mislim, da so mu ljudje kaj žalega stvorih. Poslušaj me, jaz bi sama rada šla med svet, da bi gledala ljudi, da bi kaj skusila. Urša (s prstom žugaje). Kakor si zadnjič stvo-rila, ko bi te bila kmalu zadela strašna nesreča — le pazi, da ne izve ded — Pavlinka. Da, strašno je bilo — ali vendar mi nej žal. Pa veš zakaj ? Urša. Zakaj? Pavlinka a. Zato, ker sem razven vaju še enega dobrega človeka videla. Oh! Urša, tisti mož je imel zveste, milosrčne oči in kako se je smejalo celo njegove obličje, ko me je rešil; pa mlad je bil in čvrst. Njegov obraz nij bil tako zgrbančen in razoran, kakor vaši. O ne, on je bil tako brhek, krepek, tako cveteč. In njegov glas — ne moreš si misliti, kako polno, kako sladko, kako ljubeznjivo so donele njegove besede! Pa vedi, da sem uže mnogokrat sanjala o njem in da vedno nanj mislim. Urša. O če to ded izve! 8 Pavlinka, Ti toraj meniš, da mora on tudi vedeti. — Da, da mene tako osrečuje, gotovo bo tudi njega osrečilo. Urša. Sveta nebesa! Božje bi ga zadelo. Pavlinka. E kaj še, vsaj se je vse po sreči izšlo. Meni ne dopada, da bi imela pred njim skrivnosti. Vselej sva si vse razodela, kar je naju veselilo ali težilo. Lej, Urša! tako mi je tesno pri srci, ker zatajujem prejšnjo odkritost. Ali mi nijsi sicer vedno rekala: „resnica naj dalje trpi" ? Urša. Pravi se pa tudi: „marsikedo se z resnico razstopi, kakor surovo maslo na solnci". Za-toraj pazi, pazi — „pride čas, pride svet". Pavlinka. Pa dobri človek, kateri me je rešil. Urša. Tiho, tukaj pride ded — Tretji prizor. Prejšnje. Prgovec (pride iz hiše). Pavlinka (zleti Prgovcu v naročije). Dobro jutro, ljubi dedek! 9 Prgovec (resno, skoraj jezno). Dobro jutro, dete! Urša (pospravljaje po mizici, za-se). To bodo lepe historije, kedar vse na dan pride. Tam-le stotnik se svojimi načeli, kakor vol pri novih durih; drugače nej zdaj: kakor so starci peli, tako žvižgajo mladiči. Prgovec. Urša, je zajutrk gotov? Urša. Poslužna sem, gospod stotnik! Prgovec. Posedimo se! (Vsedejo se; Urša in Pavlinka natočite stotniku kavo.) Urša (poda mu skudelico). Danes pridete nenavadno pozno. Upam, da je kava še dosti vroča. Prgove c. Ali ste pa vedve prezgodaj vstale; uže pred uro sem čul glasen vriš. Pavlinka. Kedo bi zamudil tako lepo pomladansko jutro ? Prgovec. Posebno, če je kedo tako vesel tiček, kakor ti. Pavlinka. In drugi tiči v gozdi ne dajo miru. Včeraj v mraki je slavec pod mojim oknom tako glasno pel, da nisem mogla priti k pokoju. Kako nebeško je moralo biti v starih časih, ko so se ljudje še s tički pogovarjali; jaz bi se tudi rada. Prgove;c. Pravo reč bi slišala. 10 Pavlinka. Gotovo; o jaz uže vem, kaj slavec peva. Nej dolgo, kar sem vse v nekej knjigi brala. Prgovec. No, kaj pa peva? Pavlinka. Čisto samo ljubezen. — Oh ljubezen — kako lepa beseda je to! Prgovec (jezno). Kaj, ljubezen? Pavlinka. Da, ljubezen! Prgovec. In o katerej ljubezni peva slavček? Pavlinka. O ljubezni do stvarnika. Prgovec (prevarjen). O tako! Pavlinka. Pa tudi do družili bitij v stvar- jenji. Prgovec. Mogoče je. Pavlinka. Oh živalice in tički tu zvunaj se imajo prav radi. Še denešnjo jutro vem videla, ko so me prvi solnčni žarki vzbudili in privabili na okno. Po strehi podili so se ščinkovci in polju-bovali so se s kljunčki in peli, da je bilo veselje. In onkraj zidovja priskakljale so srnice iz gošče, trgale so travico, pile pri studenci in zopet nazaj drstile — Prgovec (mehko). Ljubo dete, kako ti narava sega v srce! (Poboža jo na lici.) Pa vlinka. Dedek! Prgovec. Kaj pa želiš? 11 Pavlin k a. Ker se božja bitja povsodi ljubijo, zakaj se sovražijo in preganjajo ljudje med saboj ? Prgovec. Ker je v njih samo zvijača in hudoba. Pavlinka. In zato jih tudi ti sovražiš? Prgovec. Tako je. Pavlinka. Pisano je: ako bi vse imeli, pa ljubezni ne, bili bi kakor zveneča ruda in brenčeča pokrov. Prgovec. To se nanaša na ljubezen do boga. Pavlinka. Stoji pa tudi zapisano: ljubite boga čez vse, svojega bližnjega pa kakor samega sebe. Prgovec (za-se). Otrok me spravlja v zadrege. (Glasno in pretregano.) Ljubezen do bližnjega mora biti medsebojna, kakor pri nama. Ti me ljubiš, in zato te jaz ljubim; tako je tudi nasproti. Pavlinka. Ne, tako nej, saj se dalje bere: ljubite tiste, kateri vas sovražijo, stvorite jim dobro, kateri vas preganjajo. Prgovec (nemiren vstane). Ti mi na enkrat navajaš celi katekizem. 12 Urša (za-se, na Pavlinko kazaje). Kjer SO modri, (na Prgovca —) se nahajajo tudi bedaci. Jajce več ve, nego koklja! Pavlinka. Dedek moj, povej mi, zakaj ne moreš sveta in ljudi na njem trpeti? Poglej, v teh lepih dnevih se mi je srce tako razširilo, ko je čutilo lepoto v stvarstvi. Povsodi čutim dobroto božjo in pregovore umem zdaj bolje, kakor mi jih je kedaj župnik razkladal. Prgovec (presunjen). Pusti to pri miru, dete! drugi pot;! Pavlinka. Ne, ne drugikrat! Kaj ne, ti si žalosten? To te potira, žali in muči. Povej mi za svoje bolečine, stvorim vse potem, da boš vesel, iz srca vesel. O bog, moje srce se tako rado smeji; rada bi, da bi se še tvoje smejalo. Prgovec (objemši jo). Dobro dete! Kako dobro mi dene tvoja nedolžnost in dobrotljivost! Edini žarek je v moje staro živenje. O moji dnevi bili so polni bridkostijin težav. Pa to vse nej za tebe! Pavlinka. Dedek, moj dedek, nikar ne govori tako bedasto! Zapovedujem ti sedaj, da mi vse zaupaš. Prgovec. S časom uže smeš izvedeti, zdaj pa še ne. 13 Pa vi in k a. No naj bo, do jutri — potem moram vse vedeti. Pa dosti naj bo teh čenčarij, na delo moram. Z bogom, stari očka! (Zbeži v hišo.) Četrti prizor. Prgovec. Urša. P l' g O V e C (začuden gleda za Pavlinko). Kaj je to? Urša. To je stari pregovor: iz otrok postanejo ljudje! Prgovec. Čudno, čudno! Urša. Iz deklice postala je devica. Prgovec. Najbrže si jej ti preveč na-čenčala. Urša. Pozvedite poprej, če sem prestopila meje, katere ste mi dali! Prgovec. Pa kako pride na vse take stvari? Na enkrat opazuje celo naravo tako po svoje. Urša. Ker ima jasne oči. Prgovec. Svoje pregovore obrača na človeško živenje. Urša. Zato, ker misli; kratko in malo, gospod stotnik, jaz vam moram razodeti svoje misli. 14 Moja misel je, da ste vi s svojimi načeli in s svojo izrejo na krivej poti. Iz volka ne napravite zajca, iz srne nobenega leva. Človeško srce nej in ne bo nikedar neobčutno tnalo. In še posebno, .ako je katero srce tako polno živenja, kakor naše Pavlinke, potem mora občutiti in čutiti. Ako ga nečeš učiti, uči se samo čutiti. Kajti tako tirja natora! Prgovee. Ti vedno take neslane reči čenčaš. Jaz imam svoje namene, pri katerih vedno ostanem. Urša. E kaj, narava je močneja nego vaša načela, in narava pa Pavlinka bote vaše modrovanje osramotile. Dasiravno trdite, da se vsaka žival ukroti, kakor medved, volk, jastreb, in nič ne želi po svojem domi ter po svojih, bote uže videli, kako drugače je to pri človeki. Prgovee. Jaz ti za vselej rečem, da bom deklico odločeno od spačenega sveta čisto za-se izredil. Urša. In jaz vam povem naravnost, da je greh, ker ste tako samopridni. Kaj pa hoče Pavlinka med nami starimi godrnjači? Svet pa tudi nej tako spačen, kakor ga vi delate. Med ljudmi je veliko boljših, nego ste vi sami. Vi vse črno gledate. Pošljite deklico med svet in tisoč src bo razveseljevala in napajala. 15 Prgovec. In tisoč prevar doživela. Vsaj veš, kaj da mislim. Urša. E kaj, vedno stara pesem! Ali se godi z enim, kakor z družim? Vse žive dni bili ste preostri; tudi se svojo hčerjo. Kedo ve, ali bi ne bilo vse drugače? Prgovec (jezno). Urša, molči! Urša. Gospod stotnik, jaz ne molčim: rečem vam, da pripravljate novo nesrečo se svojo trmo. Če bi pa nekaj vedeli, kmalo bi bila zabredla — Prgovec (še burnejše). Če bi nekaj vedel? — Govori! Urša. O ne, jaz raje molčim! Prgovec. Zdaj mora na dan: kaj si hotela povedati? Urša. No: odkrila je svoje srce. Prgovec. Kedo? Urša. Pavlinka. (Med zadnjimi besedami se vsede Pavlinka z delom v roči zraven okna; sliši se njeno petje.) Prgovec (zelo začuden posluša). Grom in peklo! Urša.. Ali ste zdaj slišali. Prgoveč. Pesmi nej pri nikomur drugem slišala, nego pri tebi, stara ropotulja! Počakaj, ti bom uže posvetil! 16 Urša, Ne, jaz vam hočem posvetiti, gospod godrnjač! (Kliče.) Pavhnka, Pavlinka! (Prgovcu.) Od nje same morate slišati. Povsod moram za po-mivalko biti! Veliko znam starih, lepih pesmic in vem mnogo srčnih povestic, ali pri vas se mora vedno jezik za zobmi držati, posebno ako kaj po ljubezni diši. Peti prizor. Prejšnja. Pavlinka. Pavlinka. Kaj pa je, stari očka? Urša, Povej gospod dedu, kedo te je naučil pesem, katero si ravno zdaj pela? Pavlinka. Kaj ne, da je presrčna pesmica ? Prgovec. Kedo te je naučil? Pavlinka. Ako bi le vedela! Prgovec. O! ti si vse dobila od Urše, katerej je najbrže nehote všla čezi ustnice. Pavlinka. O ne, tacib pesmij Urša ne poje, ona zmirom poje: „Ko v jasnem pasu". „Ne skakaj belo jagnje" in take pobožne; in če je vesela, pa poje: „Preljubo veselje, oh kje si doma". 17 Prgovec. Pa kako za Boga! Kako si naletela na pesem, katero si poprej pela? Pavlinka. Čuj, povedati ti hočem, dedek moj! So li lovci, logarji ali drugi taki ljudje, nevem; na večer, kedar ti zadaj v hiši v svojej Staniči pri knjigah tičiš, jaz pa tukaj po vrtici igram, prihajajo čezi zid premili nebeški glasovi. Včasi popeva več mož vkup, navadno pa poln sre-beren mlad glas in to so tako krasne besede. Poslušaj, jaz sam^znam še eno lepšo: Na polje hladna rosa pada, Po nebi vnema zvezd se žar; Ljubezen diha zemlja mlada, Ljubezen diha vsaka stvar. Prgovec. Konec sveta mora biti — E kaj — bedarije, prismodarije — izgubi se mi s svojo ljubeznijo! Pavlinka. O ne, to moram reči, ako take zlate besede psuješ bedarije, potem ne vem, kaj je pametno. Prgovec (za-se). Za Boga, to dete me vedno bolje vznemirjuje. Pavlinka a. Dedek, ne delaj tako temnega obraza! Ti se vedno jeziš, ako se govori o ljubezni! • \ gt » r* Pavfinirkair Da bi uže enkrat nehala o tej nesrečnej ljubezni! Srce je odkrila. 2 18 Pavlinka. Ali mi nisi vedno rekel, da se moram s taboj pogovoriti, kar mi srce prešinja in te vsigdar za svet prašati, če mi kaj nej jasno. Ali moreda nejsi? Prgovec. Da, jaz sem. Pavlinka. Smem govoriti, moj dedek? Prgovec. Smeš! Pavlinka. Pa kako naj pričnem? Poglej — tako se mi dozdeva, kakor bi še kaka druga ljubezen bila — ljubezen, katera nej tako visoka, kakor ljubezen do boga in tako mirna, kakor ljubezen do tebe — ne, takova ljubezen, kakoršna je v pesmih — ako » tej slišim, mi je srce tako nemirno, v prsih tako tesno in vsa kri mi v obraz sili. Urša (za-se). Ogenj v srci napravlja dim v glavi. Pavlinka. Dedek, nikar hud ne bodi! Zakaj mi je pa Bog dal teli očesci. Saj je dal vsakemu bitju druga. Sokol lovi sokolico, živi srnjak igra se s šibko srnico, in jaz — ? Prgovec. In ti imaš svojega tovariša v meni. Pavlinka (smeje se). V tebi? Hahaha! Ne, ti si moj resni, kregljivi stari očka: ti si mi tudi dober, jako dober — pa se ne igraš z menoj, kakor druga bitja v stvarjenji delajo — ne, moj 19 dedek, tega ti ne stvoriš, — pa vsaj tudi ne znaš. — Glej, jaz bi rada koga imela, ki bi z menoj pel in skakal in plesal in vesel bil, kedar bi hotela! Urša (za-se). Narava j'e mojstrica. Prgovec (za-se). Za božjo voljo izgubljen sem! (na glas). Ti bi tedaj rada kako prijateljico imela? Pavlini k a. Prijateljico — ne, stari očka, prijateljice ne; vsaj še videla nisem nikedar nobene prijateljice, Prgovec. In ravno tako prijatelja ne? Pavlinka. Prijatelja — ne, tudi prijatelja ne — toda — Prgovec. No, toda — Pavlinka. Zdaj moram resn|io povedati. Urša (za-se). O gorje, zdaj se začinjajo vetrovi tepsti — bolje je, da se umaknem. (Splazi se v hišo.) Šesti prizor. Prgovec (za-se). Kaj bom moral zdaj vse poslušati! (glasno,) Obotavljaš se — govori! Kaj imaš? 2* 20 [ P a vlili k a. Dedek, pa ne smeš hud biti! Prgovec. Bomo videli. Pavlinika. Ne, dedek, najprej mi moraš obljubiti. (Boža ga po lici.) Kaj ne, da se mi nej ničesar bati? Prgovec (za-se). Kakor bi na žerjavici stal. Pavlinka. Jaz ti nejsem hotela ničesar zakrivati. Prgovec. Kaj, zakrivati? Pavlinka. Pa dobra Urša je mislila, naj raje zamolčim, sicer bi te to preveč prestrašilo. Prgovec (za-se). Tresem se! Pavlinka. Dasiravno sem jej pravila, da si bil uže v marsikaterej bitvi, da si se sekal z mečem, streljal s puško, je vendar premišlj'evale-- Prgovec (hlastno). Le čakaj, jaz bom tej starej kavki podkuril! Pavlinka. Ne, dedek, tega ne smeš, tega nikakor ne smeš — Urša ima z menoj vedno najboljše namene. Prgovec. Jaz pa skrivnostij nečem! Pavlinka. Jaz jih tudi ne trpim, jaz tudi ne! Zatorej s taboj zmerom tako govorim, kakor je vsaka stvar. Prgovec. Dobro. Ostani pri reči! Pavlinka. Oh, stari očka! zadnjič sem prelomila tvojo zapoved — pa nikar huditi se — 21 Prgovec. Da bi le hitreje kaj povedala. Pavlinka. Kakor uže veš, je uni dan moja tašica ušla. Prgovec. Seveda vem, pa pusti to šmen-tano tašico, naj uide, kamor hoče, dalje povej, dalje. Pavlinka. Ta stvar se začinja s tašico. Prgovec (nemirno). No, naj bo v božjem imenu! Pavlinka. Tedaj: bila sem v gornjej svojej stanici in dajala sem tašici zrnja,, pri tem sem odprla vratiča pri tičniki; ko tako vsipljem zrnje, švigne skozi mojo roko ven in zleti v sobo. Hočem jo prijeti, ko se na tla vsede; pa po nesreči je odprto okno — oh premisli moj strah — ušla je! Prgovec (za-se). Koliko ovinkov! Pavlinka. Gledam za njo: tu sedi v vrtci na bezgi ter se bistro okrog sebe ozira, poskuša zletavati z malimi peruti, vesela je in zadovoljna med dišečimi cveti. Tako je bila lepa! Zdelo se mi je, da me poredno gleda, da mi hoče reči: „Zdaj se tudi sama enkrat veselim". Prgove!c. Bog, kakošen konec bo to imelo! Pavlink a. Nazaj stopim, pretapam prav tiho stanico, odprem duri, se splazim po stopnicah v vrtec za grm — nič me nej opazila. — O bog! 22 kako mi je srce bilo, ko roko po njej stegnem, stisnem prstke v pest — Prgovec. Nehaj uže vendar! Pavlin k a. Ne bodi tako nemiren, stari očka! jaz ti moram vso zgodbo povedati. Vsedla se je na zid — na zidi sedi zdaj. Glej, kako hitim! Grem po lestev, splezam nanjo in hočem jo v tretjič uloviti. Toda zastonj. Na novo se mi zmuzne, zleti v goščo in se na brezo vsede. Prgovec. In z breze je zletela na bukev, z bukve na hrastovje in odtodi dalje. Vsaj vem vse, kako tiči delajo. Pavlinka. Da, vse prav; pa jaz sem morala tičico vjeti. Prgovec. Cenčarije! Pavlinka. Čakaj — skočim z zida v gozd — Prgovec. Kaj? ti nepokorno dete! Pavlinka^. Da, dedek, neposlušna sem bila. O vsaj nijsem imela časa na to misliti. Prgovec. E, človek mora vse poprej premisliti, pralno kaj stvori. Pavlinka. Če sem pa pozabila! Odpusti mi, dedek! Vedno dalje sem zašla v gozd — pri potoči se tašica na brv vsede. Uže sem bila blizu. Na mahljaj — Prgovec. No, kaj? 23 Pavlin k a — pride iz grmovja mož, zeleno oblečen, na strani je imel velikega psa. Pogledam njegovo puško, pogledam njegovo brado. Spomnim se zdaj, kar si mi ti o malopridnosti ljudij pravil. — Zatemni se mi pred očmi: To je kak ropar ali morilec! Prgovec. Grozna neprevidnost! Pavlinnka. Strah me je vso premamil, koleni se mi ušibite, zgrudim se — Prgovec. O, strašno! Pavlinka. Zares strašno! — Vsa mokra sem, mraz me prešine! Pot mi stopi na čelo, — zavest izgubim. Prgovec (jo vzame v naročije). Hvala bogu, da te držim v lastnih rokah! Pavlinka a. Glej, stari očka ti me imaš vendar rad! Vedela sem, da se ne boš tako zelo jezil — Prgovec. No, dalje, kako je šlo? Pavlinka. Lepo, prav lepo! Ko se zopet prebudim, ležala sem na zelenej tratici. — Trepetala sem — pa mraz me kmalu mine, ko zrem nad saboj prijazen, dober obraz in oči so se smehljale in ustica govorila: Hvala Bogu, ona živi, ona je rešena! Prgovec (strastno). Govori, kedo je bil? Pavlinka. Jaz ne vem. 24 Prgovec. Ga nijsi povprašala za ime? Pavlinka. Na to nijsem mislila. Vzdigne me, ko se pokrepčam in donese me k vratom, ter zgine •— Prgovec. Zahvalila si se mu vendar? Pavlinka. Ne, na to tudi nejsem mislila. Ali si se ti svojemu rešitelju pri Satori zahvalil. Prgovec. To se ume: svojemu rešitelju moramo vselej biti hvaležni. Pavlinka. Ako svojega še kedaj vidim, zahvalila se mu bom prav lepo. Prgovec. Ali ga potem nejsi več videla. Pavlinka. Ne! Prgovec (za-se). Toliko bolje! Skrbel bom, da ga ne bo več videla. Pavlinka. Ali mislila sem mnogo, mnogo nanj. — To sem vendar smela. Prgovee. No, to si uže smela. Pavlinka (bye ob dlan). Kaj ne? In zraven sem se zmerom veselila, ker sem po njem spoznala, da svet nej tako slab in da ljudje nijso sami roparji in tatovi. In to sem ti uže zdavno hotela povedati, dedek, da bi se še ti kedaj veselil. Prgovec (ginjen, za-se). O otroška nedolžnost! Tako čistega srca ne sme slepi svet popačiti! 25 Pavlinka. O, to je bil dober, dober človek ! Na očeh se mu je to poznalo. In po glasi sodim, da je tisti, ki vedno tako lepe pesmi poje v gozdi. Ako je on, sem se od njega pesmi naučila in na njegov spornim jo sama prepevam. (Poje.) Sedmi prizor. Prejšnja. Urša (pride iz hiše, gre proti, vratom, odpre neko okence in govori z nečim tujcem). P r g O V e C (na strani, nemirno gori in doli hodi). To je vendar vražja zmeda! Kaj bo iz tega? Samo nemir in zadrege! I na mah so šle vse moje namere po vodi. (Vidi Uršo, katera od vrat prihaja.) No, starka, kaj je? Imaš zopet skrivnosti ? Urša (razsrjena). Da, da skrivnosti! Prgovec. Da se mi ne predrzneš! Urša. Vsaj hočete sami skrivnosti, ker tir-jate, da vam ne smem nikogar naznaniti, gospod ljudosovražnik! Prgovec. Ali odgovoriti mi moraš, če za-povem. Urša. Se ve! 26 Prgovec. Ali je bil kdo zvunaj? Urša. Neki mož. Prgovec. Mlad dečko? Urša. Ne! Prgovec, Kedo neki? Urša. Star mož. Prgovec. Kaj je zahteval? Urša. Po vas je prašal. Prgovec. In ti si odgovorila? Urša. Da gospod stotnik nikogar ne sprejema. Prgovec. Nej povedal imena? Urša. Ime njegovo je Lazar. Prgovec (veselo). Kaj, Lazar je? Precej ga nazaj pokliči! Govoriti moram ž njim. Urša (gre k vratom). Pavlinka. Kedo je gospod Lazar? Prgovec. Ljubka, to je moj rešitelj! Pavlinka. Kaj, tvoj rešitelj? Tega vrlega moža moram tudi jaz videti! Prgovec. Ga boš uže, le v tem trenotji ne. Sam ga moram sprejeti. Idi notri! Pavlinka. Dobro, pa le pod tem pogojem, da se mu smem tudi jaz zahvaliti, sosebno, ker sem to pozabila pri svojem rešitelji! (Gre v hišo.) 27 Osmi prizor. Prgovec. Urša pripelje Lazarja (in gre nazaj v hišo). Lazar. Medved je vendar v svojem berlogu ? Prgovec. Dobro došel, stari tovariš! (Objemata se.) Lazar. No, vsaj vendar še znaš človeka na prsi stisniti! Prgovec. Misliš, da ti bom kedaj pozabil, da si mi otel živenje ko mi je protila franzoska sablja razklati glavo? Lazar. Molči o tem, jaz sem to stvoril, kar bi bil tudi ti stvoril, ako bi bil jaz v tacej nevarnosti. Pa pomeniva se o tvojih razmerah. Prgovec. Kaj pa nnaš? Lazar. Pravijo: da sovražiš ljudi, da sovražiš celi svet. Akoravno ne verujem vsega, postal si vendar čuden človek. Kaj zlodja posejaš v tem gozdi in se zapiraš v samoto, kakor če bi krog in krog sami roparji in tatovi lazili? Ne občuješ, kakor slišim, z nikomur, kedor se tvojej puščavi približa, ga zapodiš. Strela, poprej si bil vesel dečko, nejsi bil muhast in svojeglaven in čmerikav, živel si, kakor se spodobi. 28 Prgovec. Ako bi vedel, kaka nezgoda me je zadela, zdelo bi se ti naravno. Večkrat sem obžaloval, da si me rešil. Lazar. Nesreča je nesreča! Jaz pa mislim, da mora človek živenje v oblast dobiti, da mora biti mož v sreči in nesreči. Prgovec. Lekko je govoriti. Na tebi se vidi, da si srečen. Lazar. Hvala Bogu! to tudi sem. — Tri sto medvedov, midva se uže dolgo nejsva videla! Ko je vojska minila, zapustil sem armado, saj veš, da nejsem za vojaka vstvarjen. Nazaj v gozd grem, postanem logar, kakor moji predniki. O začetku semvmnogo trpel, dokler se nijsem doma vstanovil. Štiridesetletnik vzel sem pošteno ženico, katera me je razveselila s petimi dečki; vsi so zdravi in dobri ljudje. Sicer ne vem dosti več o svojem živenji. Zdaj mi pa ti povej, kako se je tebi godilo? Prgovec. Najraje bi molčal. Nihče ne ponavlja stare rane. Lazar. Stvori, kakor ti je drago. Ako nej-maš srčnosti, da bi odkril srce staremu prijatelju,