V SPOMIN
Jožetu
Kopaču-Tomu
v slovo
Pretresljiva tragedija je pretr-gala nit življenja Joietu Kopaču, krajanu KS Zadobrova-Sneberje. Tako smo prerano iigubili zve-stega tovariša, prisrčnega znanca in prijatelja, predvsem pa dobrega in hrabrega borca, udeleženca na-rodnoosvobodilne vojne in no-silca Partizanske spomenice 1941.
Joie se je rodil leta 1920 v pro-letarskih Mostah v skromni delav-¦ski druiini, ki se je s trdim delom in v nenehnem boju za kos kruha, pred vojno prebijala skozi iivlje-nje. Oče in mali sta se morala seliti iz k raja v kraj — kjer sla pač našla zaposlitev — da bi preživljala svojo družino.
V lakih razmerah sejeJože učil, uspešno končal osnovno šolo in se izučil za ključavničarja. Še zelo mlad, neulrjen in neizkušen jeie moral poprijeii zo težko delo v Kemični lovarni. Težave, kiso pe-stile mladega fantiča, ga niso spravljale v obup, temveč so — nasprotno — zbujale v njem uporniški duh, mu pomagale spoznavati krivičnost ledanjih druibenih odnosov in ga usmer-jcde k borbenim idejam delavskega razreda. Med naprednimi delavci v Kemični tovarni v Mostah in v bližnji Zeleni jami so se zbirali mladi napredni mladinci in med-nje je vodila pol, med njimi se je razvil revolucionarni značaj tudi Joieta Kopača.
Ob napadu agresorjev naJugo-slavijo seje njegov odporniški duh še bolj okrepil in že 1941. leta seje vključil v odporniško gibanje v tovarni ter na terenu Zelena jama in Moste. Bil je odločen in neu-strašen aktivisl OF in bil kmalu sprejet r SKOJ. Sodeloval in sa-mostojno je izvrševal mnoge ne-varne in odgovornenaloge za OF.
Dne 8. februarja 1942 pa je Joie stopil v parlizanske vrste — naj-prej v Dolomilski odred, nato v V. grupo odredov in kasneje v bri-gado Toneia Tomšiča, nakorje bil premeščen h glavnemu šlabu NO V in POS ter kasneje k pred-sedstvu 1O v zaščitnih enotah. Kot odličen in zanesljiv borec je bil večkral izbran za spremstvo čla-nov OF; spremljal je Cudi tovariša Edvarda Kardelja na 11. zaseda-nju A VNOJ v Jajce, bil je v spremstvu lvana Mačka, Mihe Marinka in drugih.
Joie. kije v partizanih dobil ile-galno ime Tomo, je bil med NOB sprejet v KP in opravljal dolinosti komisarja zaščilne čete in četnega sekretarja PO. Znanoje, dajebila med NOB služba varnostnikov, lovariše na zasednja v Bihač, Drvar, Jajce in drugam ter jih varno in zanesljivo pripeljati na cilj, po delno osvobojenem in več-krat zasedenetn ozemlju, se na poli izogibati mnogih nemških, italijanskih in belogardističnih poslojank ter se nemalokrat spo-prijeti s sovrainikovimi patrolami' in zasedami, je terjalo od borca izreden ndpor. Tomo o takih ne-varnih akcijah, ki jih je izvrševal, ni rad pripovedoval. Mnogo lega bo ostalo za vselej v pozabi. Vse-kakor pa je jasno, da je Tomo vse te naloge izvrševal zartesljivo in z veliko mero odgovornosti. Bil je tudi dvakrat ranjen. Za svoje vestno opravljanje nalog je prcel več visokih odlikovanj.
Po osvoboditvi je Tomo oprav-Ijal razne dolžnosti in bil do upo-kojitve v službi pri sekretariatu za notarnje zadeve.
Za vse njegovo delo mu osta-jamogloboko hvaležni, družinipa izrekamo iskreno sofalje.
Slava Tomovemu spominu!