82. štev.
Pavlami franke v drtavl SHS.
V UubllSRi, v srede 13. aprila 1921.
Posamezna štev. 1 K«
Izhaja rasen nedelj in praznikov vsak dan ob 10. uri dopoldne.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica it. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Dopise frankirati in podpisati, sicer se jih ne pri* obči. Rokopise se ne vrača.
Oglasi: Prostor 1 mm X C5 mm po L 1*50. Uradni razglasi, poslano ter notice isti prostor K 2’—„ Pri večjem naročilu popust
*-Jy'55:V;
V-
'■<
Glasilo iusoslov. secilalno - demokratične stranke.
Telefonska št. 312.
Naročnina: Po pošti ali * dostavljanjem na dom za celo leto K 240, za pol leta K 120, za četrt leto K 60, za meBee K 20. Za Nemčijo celo leto K 812, za ostalo tujino in Amerika K 360.
Reklamacije za list bo poštnino proste.
Upravništvo je v Ljubljani Frančiškanska ulica št. 6/1., Učiteljska tiskarna.
Parlamentarne vesti.
PROTIČ NE ODSTOPI!
LDU Beograd, 12. aprila. O. Pro-tic se ne misli umakniti iz politične borbe. Njegovi prijatelji delajo na to, da del poslancev izstopi iz radikalnega kluba, katerim bi se potem pridružili muslimani iz južnih krajev.
NOTRANJI MINISTER DRAŠKO-VIC GRE.
Beograd, 12. aprila. Minister za notranje stvari g. Draškovič je ponovno izjavil svojim prijateljem, da mora iz zdravstvenih ozirov podati ostavko. V demokratskih krogih se uanes govori, da bodo člani demo-kratskega kluba pregovorili g. Dra-škoviča. da ne poda ostavke in da ostane v kabinetu, dokler ustavo-tvorna skupščina ne sprejme ustave.
SEJA KLUBSKIH NAČELNIKOV.
LDU Beograd. 12. aprila. Jutri se vrši sestanek voditeljev vseh parlamentarnih klubov, na katerem se bo poizkusilo doseči sporazum za splošno debato o ustavi. Od vsakega parlamentarnega kluba bosta govorila clva govornika, razen tega še nekateri drugi neopredeljeni poslanci. Potemtakem bo govorilo v splošni debati okrog 22 poslancev. Debata sama bo trajala približno do prvega maja, nato pa se začne podrobna debata.
SAMOSTO.JNEŽ IVAN UREK — PODPREDSEDNIK KONSTITU-ANTE.
LDU Beograd. 11. aprila. Radi Imenovanja g. dr. Slavka Miletiča za ministra pošte in brzojava, ostane podpredsedniško mesto v konstitu-anti prazno. Zato se vrši v prihodnji seji volitev novega podpredsednika. Ker vstopijo v vlado poslanci dr. Vošnjakove skupine, se ponudi to mesto njim. Imenovana skupina je postavila za kandidata poslanca Ivana Ureka.
Naš notranji položaj.
Vesti, ki prihajajo zadnji čas iz Bejgrada in iz raznih drugih krajev naše države, kažejo vse na to, da stojimo pred znatnimi izprememba-mi v naši notranji politiki in sicer Pred tako važnimi spremembami, da njihove dalekosežnosti danes niti ne moremo pravilno oceniti.
Najvažnejši notranjepolitični dogodek zadnjih dni je razkol v radikalnem klubu, ki ga je povzročil Stojan Profič s svojim izstopom iz radikalne stranke. Ta dogodek je nekaj povsem nenavadnega.
Pomisliti je treba, kaj pomeni Stojan Protič. On je danes brez dvoma najmočnejša in največja politična potenca v Jugoslaviji, ki uživa še to prednost, da si je ohranil v današnjih umazanih časih čiste roke. Njegovo ime kot politika in državnika je znano po vsem svetu že desetletja in njegov politični renome ni nič manjši kot Pašičev. To je prvo.
Drugo je to: Protič je soustanovitelj radikalne stranke in njen dolgoletni šef. Za to stranko je delal vse življenje, bil je zanjo zaprt dolga leta in ko je stranka zmagala, jo je vodil njegov državniški duh od uspeha do uspeha. Radikalne stranke v Srbiji
Se ne da misliti brez Protiča in obratno.
nes ta lnož Svoi° Stiailko danif11!1' To d°godek. ki ni vsak-urinravn vprašati se moramo: Kaj h?? Pr°tič? Ali kaj sluti?
. ..	v:0l?a* da bo Protiču sledilo
tudi večje število poslancev, in ti bodo reprezentiralj nekaj novega. Toda kaj?
Nekaj podobnega kakor v radikalni stranki se pripravlja tudi med
demokrati. Demokratski klub izgleda sicer preccj enoten, v resnici pa vladajo v njem velike diference. Na eni strani obstoje velike razlike v nazl-.ranju glede mnogih važnih vprašanj
med srbijanskimi in prečanskimi demokrati. Toda ta razlika še ni prehuda. Mnogo občutnejše so diference, ki vladajo v demokratskem klubu med skupino bankokratov in sličnih demokratov in pa med onimi demokrati, katerim demokracija ni prazna beseda. Doslej je denar prevladoval. V zadnjem času pa je začela postajati opozicija poštenih in solidnih demokratov vse večja in viden izraz je dal svojemu opozicijonalnemu stališču dr. Rojc s svojim senzacijonel-nim člankom o razmerah na Hrvaškem v reviji »Nova Evropa«. To nasprotje se bo dalo težko premostiti. Če pa pride do razdora, kaj potem? Ali se ne pripravlja tudi tukaj nekaj popolnoma novega?
A tudi v’drugih strankajj vre. Zemljoradnički klub razpada in njegovi najuglednejši zastopniki iščejo novih potov. Kam se bodo obrnili ti? Muslimani so se izjavili sicer za vlado, ker jim je ta obljubila denar, toda principijelno so oni avtonomisti in glasovi, ki prihajajo iz Bosne, ne govore v prilog dosedanje taktike muslimanov. Nemci in Mažari v Vojvodini in tudi Srbi — se organizirajo v svojih društvih, ker bodo imeli pri prihodnjih volitvah že volilno pravico in nihče danes ne ve. v katero smer bodo krenili. V Macedonlji je isto, v Dalmaciji tudi. da o Sloveniji niti ne govorimo. Tudi komuntsti se orijentrajo na novo.
Smer naše notranje politike pelje nekam drugam, a nihče ne ve kam! To je ravno težava.
Pred koncem stavke angleških rudarjev.
LDU London, 11. aprila. Dejstvo, da so rudarji izjavili, da se udeleže sestanka z lastniki rudnikov, velja kot gotov dokaz za to. da sc stavka
gotovo konča.
Berlin, 12. aprila. »Vossische Zei-tung« javlja iz Londona: Včeraj ob enajstih so se pričela pogajanja za sporazum med posestniki rudnikov in rudarji. Lloyd George je imel govor, v katerem je naglašal potrebo sporazuma. Pozornost je zbudilo, da je rudniške posestnike naravnost pozval. naj revidirajo mezdne predloge in jih postavijo na pravičnejši temelj. Te predloge naj predlože rudarjem, da jih odobre njih zastopniki. Potem je priporočil, naj odbor šestih zastopnikov obeh strank vodi pogajanja in naj naznani uspeh skupščini.
I.lovd George je poudaril, da vlada ne more podpirati premogovne industrije ob stroških davkoplačevalcev, da bi se dosegle večje mezde in večji dobiček. Trajna podpora rudarjev ni mogoča.
LDU London, 12. aprila. V poslanski zbornici so pristojni ministri na vprašanja različnih poslancev glede rudnikov nastopno odgovorili: 1. Kakih 40 jam, v katerih se da zaposliti približno 60.000 mož. stoji popolnoma pod vodo. Nemožno je ugotoviti število rudnikov, v katerih bi se moglo delati. 2. Malo število inozemcev stanuje y okolici, kjer so bili izvršeni poizkusi sabotaže in napadi.
*
Na Angleškem stoje vse stranke pod vtisom popolnega poloma dosedanje notranje angleške politike. Na Irskem divja upor sinfajnovcev vedno hujše, v Indiji narašča gibanje za neodvisnost in v Egiptu stoje naci-jonalisti danes na vrhuncu. Evropska politika, zlasti pa mirovna pogodba v Versaillesu, ni prinesla Angliji in njeni industriji nobene koristi, ampak samo žkodo in tako industrijalno krizo, kakoršne Anglija še nikdar ni doživela. Za vso to politiko pa je odgovoren l.loyd George in nezaupanje naprani njemu raste. Nezadovoljneži se zbirajo v taboru nezavisne delavske stranke, ki je danes med opozi-cijonalnimi strankami najmočnejša. .1 oda Lloyd George je premeten; on
upa, da ga bo rudarska kriza rešila. On mirno gleda, kako se kriza poo-struje. V skrajnem momentu bo posegel vmes in če se mu bo posrečilo sklenili kompromis, potem bo zopet lahko stopil pred meščanske stranke kot njihov rešitelj in spasitelj pred socijalno revolucijo. Istočasno pa bo odgovornost za poplavo rudnikov prevalil na delavsko stranko. Delavsko stranko bo dalje dolžil krivde zaradi podražitve premoga in za uničeno gospodarsko življenje. Potem bo hitro pod vtisom takih obdolžitev razpisal nove volitve, da dobi zopet večino proti delavstvu,
Če se pa Lloyd Georgeu ta namen ne posreči in če se stavka konča z zmago delavstva, bo pa stvar drugačna. Potem bo padla vlada in delavska stranka bi dobila večino, ki bi rudnike socijalizirala, kar bi imelo nedogledne posledice za gospodarstvo vsega sveta.
Socijalisti v ustavnem odboru.
(S 43. seje dne 2. aprila.)
Za zagotovitev eklsteuce državnih uradnikov.
. Pri razpravi o uradnikih je bil od strani večine podan sledeči predlo«::
»Uradnik, kateremu bo z zakonom zagotovljena stalnost, ne more biti odpuščen brez sodbe rednega, kazenskega ali disciplinarnega sodišča.c
V debati o tej točki je opozicija kritizirala stilizacijo, ki ne jamči stalnosti vsem uradnikom.
Sodrug Etbin Kristan je dejal: »Gospodje, strinjam se s tem, kar je dejaJ gospod GJonovič, povrh pa tudi mislim, da se mora pridržati disciplinarno sodišče, ker je to navsezadnje garancija za uradnika, kajti v to sodišče voli svoje zastopnike, na katere se bo vedno lahko bolje zanašal. To Je eno. Drugo je vprašanje, na katero bi rad dobil odgovor. Ker iagleda, da naj bi to bil zadnji članek, ki se tiče uradnikov, ta ker govore vsi članki, o katerih se je doslej razpravljalo, le o državnih uradnikih in uslužbencih, bi rad vedel, kaj bo s samoupravnimi uradniki in uslužbenci. Po mojem mnenju bi bilo na vsak način treba tudi o njih govoriti. (Medklici: To je stvaT samouprave.) Tudi samoupravna služba je javna služba. O tistih, ki jo opravljajo, ni tukaj ne ene besede, in vendar -bi bilo nujno potrebno, da tudi njihove pravice zavarujejo.«
Večina je kakor po navadi sprejela oii-clelni predlog,
V prehodnih odredbah, o katerih se Je potem vodila razprava, obsega prva točka prisego, ki naj jo položi prestolonaslednik v imenu kralja. Z ozirom na ta članek je dejal sodrug Kristan:	»Povsem	na	kratko
izjavljam:	Kot	socialisti smo republikanci
in zaradi tega ne morem glasovati za ta članek.«
Prisega poslancev.
Potem jo prišla na vrsto prisega poslancev, ki naj bi po vladnem predlogu bila enaka dosedanji. Pri tej priMu je dejal sodrug Kristan:
»Gospodje, strinjam se z gospodom Gjo-novičein (ki je namesto prisege predlagal, da naj poslanci s častno besedo predsedniku brez navzočnosti duhovnika, obljubila, da bodo svoje poslaniško delo uravnavali za blaginjo naroda in države in da bodo varovali ustavo), ampak prosil bu tudi, da se to ne smatra le kot izjava ljudi, ki so za republiko in govore akademičao. Treba se je vendar spomniti, da res ne živimo več v srednjem veku. Vrhu tega tudi res ne vem, kakšen namen naj ima taka prisega navsezadnje. Gospodje, če se razmere izpremene in če ne bo to, na kar naj poslanci tukaj prisegajo, več umestno, če razmere same ne bodo mogle vzdrževati tega, ni na svetu prisege, ki bi mogla ustaviti teh dogodkov. Mislim, da najdete v stari in novi in najnovejši zgoda v M več kot dovolj dokazov zato.
Na drugi strani zahtevate od ljudi, da naj prisegajo po nekih predpisih, ki jih velik del članov sedanje skupščine ne more odobravati in o katerem ne vem, kako Nado .mislili tisti, ki bodo pozneje izvoljeni.
Gospodje, če prečitate tekst te prisege nekoliko bolj kritično, mislim, da mi boste morati sami priznati, da se to ne more vjematl j. modernim duhom. »Prisegam pn bogu«, pravite v svojem besedilu. Gospodje, na svetu so tudi ateisti. V tej skupščini sem na svoja ušesa slišal poslanca, Id je dejal predsedniku vlade oziroma tedanjemu predsedniku skupščine v obraz: »Jaz ne verujem v boga, vi pa zahtevate od mene, da naj prisegam pri bogu.« Ce vam človek naravnost pove, kalko morete tedaj pričakovati, da bo taka prisega vezala ljud:? Vse besedilo je sploh an tik varano. »To, kar mi je naumilejše na svetu«, — to so formule, katerim se bodo ljudje tukaj v skupščini in iaven nje — odpustite — smejali. In smejalj se nam bodo tudi izven dežele. Svojega ugleda s tem nikakor ne bomo povzdigovali. (Medklic: Tradicije!) Da, tradicijel Dostikrat smo tukaj slišali, da ustvarjamo novo državo, in je bilo treba rušiti vse drugačne tradicije. Mislim, da ne morejo take formule zahtevati, da se ohranijo pri življenju, ko je življenje prešlo preko duha, Iz katerega so izšle. Prav resno bi apeliral na vas, da se zadovoljite, kakor je v drugih parlamentih navada, s kakšno izjavo; z obljubo, ki jo poda poslanec predsedniku, da bo vršil svojo dolžnost napram narodu po ustavi in zakonih. To bi povsem zadostovalo in mislim, da bi tudi vas lahko zadovoljilo.«
Pri glasovanju je bila tudi prisega sprejeta po vladnem predlogu.
■a
,(S 44. seje dne 4. aprila.)
Za pravice koustltuante.
Na dnevnem redu so prehodne odredbe. Minister za konstituanto zagovarja določbo, da se sedanji ustavni odbor kot zakonodajni odbor pomnoži na šestdeset Članov; vsi zakoni, ki bi se v prehodni dobi morali izpremeniti, bi skupščina predlagala temu odboru, o njegovem poročilu pa bi le glasovala — po imenih in enkrat v ceioU — ali mi sprejme ali odkloni.
V debati o tem članku je deual sodr. E. Kristan:
»Jaz seveda ne bi bil nasproten temu, da se ustanovi odbor, ki bi podprl delo skupščine in ji dodajali gotov materija!, katerega bi se mogla posluževati pri svojem sklepanju. Toda za nobeno ceno se ne morem sprijazniti s tem, da bi tak odbor nadomestil skupščino in da bi bile nanj pre-nešene njene pravice. Gospodje, to pa storite, če sklenete, kar se tukaj predlaga, da se ne bi moglo o predlogih, ki pridejo iz odbora nitj diskutirati. Videli smo tukaj, kaj pomeni, če se vsaki grupi dovoli takozva-na kratka izjava. Vaš predlog pomeni, da bi sl morali domišljati, da se koncentrira vsa modrost skupščine v odboru in da ne ostane izven njega nič. (Dr. Slavko Šeče-rov: Vsaka stranka bo zastopala enako stališče.) Stvar vendar ni taka. Kar se mene tiče, ki nikakor ne domišljam, da sem odini pametni v svoji stranki, in če sedim v odboru, morem delati le to, za kar vem po svoji pameti, da Je dobro. Toda kadar pride stvar iz odbora v plenum, kjer so navzoči moji sodrugi, ki so nemara pametnejši od mene ali pa ki se spomnijo na argumente in na materijal, na katerega se nisem spomnil jaiz, tedaj ne razumem, zakaj naj bi bili obsojeni, da ne smejo izpre-govoritl. In tako bo pač v vsaki stranki. Tukaj se enostavno zakonodajni odbor pretvarja v neko posebno skupščino. Gospodje, ne bi imel mnogo ugovorov, če bi zmanjšali skupščino, če mislite, da je 419 poslancev preveč. (Medklici.) Pravi se, da se sedanja skupščina lahko razpusti in voli uo-va, manjša, kadar je delo z ustavo končano, (Medklici pri vladnih strankah.) D> bro, toda dokler je ta skupščina skupaj, vendar ne gre, da bi en odbor prevzel vse njene posle in vse njene pravice.
Zdi se mi, da se tukaj zasleduje čudna tendenca. Opazil sem to že prej in opaža se lahko tudi v poslovniku. Na primer, kadar bo poročilo ustavnega odbora gotovo, Imajo poslanci vsega skupaj pet dni časa za vlaganje svojih predlogov. Cim se prične debata, ima pa le še vlada oziroma odbor pravico vlagata predloge, poslanci sami pa morajo molčati hi ne morejo ničesar več predlagati, četudi smo vsi ljudje in se vsakemu lahko zgodi, da mu pride po otvorje-nl debati kaj pametnega na misel1 na kar se prej ni spomnil,
Pravj se, da naj velja to skrajšano p>. stopanje za Izenačenje zakonodajstva in uprave v državi pet let od dneva uveljavi ljenja ustave. Verjamem, gospodje, da J® mnogo zakonov, ki jih je treba izpremenrtl, Verjamem, da bo mnogo dela. Ali da se. napravi kar za pol decenija tak le zakon, to je vendar malo preveč, In preveč bi bi-« lo tudi to, da bi ostala ta skupščina kar pet let skupaj ln da ne bi Imel narod tata* dolgo prilike, da Izpregovort. Zakaj, go« spodje, se podaljšuje rok preko ustava* skupščine same kar na pet let?
Gospodje, pripadajoč socialistični stranki, stoječi na stališču demokracije, M želel, da bi imel narod v važnih vprašanjih' tudi po skupščini še sam besedo. Ml sma zahtevali referendum, In to bi bilo zelo po* trobiio v delekosežnlh vprašanjih. Toda namesto, da bi narodu priznal!i pravico, Ja hočete odvzeti še skupščini In jo prenašat« na nekakšen odbor. Verjamem, gospod)«j po dosedanjih Izkušnjah, da ste se dogovo* rili in da ste se tako sporazumeli, da boste kiji* vsemu glasovali za to stvar, ali kont statfoati moram vendar, da je to reakekn naren ukrep ln razume se samo po sebi, d« ne morem glasovati zanj.« (Dalje prih.)
Vsem socijalistom!
Strankin zbor v Celju je uredil definitivno organizacijski red vi stranki. Med drugim je določil, da morajo vsi člani plačevati prispevke za naprej ter da se smatrajo že po, enem mesecu za nečlane, če ne vrše svoje dolžnosti, dočim je prej vsak; sodrug lahko ostal dolžan tudi za tri mesece. Strankin zbor je določil tu-« dl. da ne bodo priznane članske pra« vice pridobljene pred razdorom vi stranki nikomur, kdor ne bi do kon« ca leta 1920. spoznal potrebe orga-« nizirati se tudi politično.
Mnogi sodrugi, tudi taki, o katerili ve vsa javnost, da so naši pristaši ln bojevniki, niso zadostili svoji strani karski dolžnosti, ker se jim zdi pla-. čevanje prispevkov premalenkostno, da bi mislili na to. posebno ker žrt-i vujejo za stranko mnogokrat neprl-* merno večje vsote.
Organizacijski red pa mora biti za vse enak, zato pozlvlje načelstvo stranke vse organizacije kakor Uidi posameznike, da se pobrigajo z& svoje članstvo v tem oziru.
Organizacije, ki do 8. mafa no pošljejo svojega obračuna za april, izgube pravico v stranki prav tako, kakor posamezniki, ki pri tem ob« računu za marec ne bodo všteti kot živi člani.
Načelstvo ne bi bilo opravičeno; podaljašatl termin, kf ga je zbor do-t ločil na Novo leto 1921. Ker pa go* vore psprotniki stranke o »razsulu«, ln bo o tem »razsulu« govoril tudi strankin zbor, ki bo potreben more-» biti že o Binkoštih ali pa kmalu po njih, ne maramo, da bi bili izključen! od sodelovanja na tem zboru tudi ta-; ki. ki bi se pozneje izgovarjali, da smo jim preprečili sodelovanje name-* noma. zahrbtno, češ ker je bil vedno; v stranki nered, so mislili, da imajo, pravico biti neredni še tudi zdaj, groženj celjskega zbora pa, da niso smatrali za tako resne.
Zato je sklenilo načelstvo podalji šati ta termin, za posameznike do konca aprila, za organizacije pa do. 8. maja tl.
Temelj socialistične misli je zdru-i žitev v organizaciji. Najboljši socija« list preneha biti socijalist. če se tega ne zaveda in če se po tem ne ravna.
V povelikonočni številki »Napre* ja« smo objavili pristopno izjavo. Kdor se boji, da bi radi nedelavnosti svojega krajevnega političnega od« bora izgubil svoje članske pravice, naj to izjavo izreže, izpolni in pošlje naravnost centralnemu tajništvu v Ljubljano. Če njegova organizacija res spi, bo prejel za plačevanje prispevkov položnice, organiziran bo pa neposredno pri centrali, ki mu posije tudi Izkaznico. (Naslov: Ljubija^ na — poštni predal 168.)
Načelstvo JSD3.
Stran 2.
NAPREJ.
Stev. 82.
Pollflšne vesti.
,+ Zadeva s francoskimi ukrepi. Francoska vlada je svoje poslanike mobilizirala, da o različnih državah, ki so podpisovale mirovno pogodbo z Nemčijo, ugotovijo, v koliko bi ne bile te države pripravljene po 1. maju sodelovati z nasilnimi ukrepi proti Nemški, če se ta ne uklone francoskim zahtevam. — Nadalje krožijo vesti, da bodo tem začasno »neoficijelnim« poizvedovanjem francoskih poslanikov sledile oficiclue note na poedine vlade. — Tragična krivda francoskih diplomatov je njih bujna domišljija, kateri se pridružuje potem še nekoliko ošibelega spomina. Ni še 14 dni tega, kar so tako sramotno propadli z nabiranjem prispevkov za spomladanski izlet k — Berezim, pa se jih spet loteva nemirna žilica. Vesti, ki smo jih zgoraj zapisali, ne pomenijo za nas nič drugega, kot da bo g. Simon v Belgradu . po starih vzorcih prirejal nove »krvave večerje« — pa ne za Rusijo, temveč za Nemčijo. Ampak to bo »hec«!
+ Sami strahovi! Bolgari mislijo napasti — SMSkraljevino — iz Albanije! Cu-lukafri pa pridejo čez Donavo. Bog nas varuj naših prijateljev, sovražniki so veseli, če jim mi damo mir — pa povejte to Francozom.
+ K vprašanju koridorja. Iz dobro informiranih češkoslovaških virov (vladnih) poročajo listi, da antanta z idejo koridorja med Češkoslovaško in Jugoslavijo ni zadovoljna. — Antanti še marsikaj ni po večji. Tako n. pr. ne, da so Turki nabili v Mali Aziji Grke in zmešali račune v Orientu — antanti, ne Grkom!
+ Bolgarsko sobranje je sklenilo ob iožiti biv. ministra Radoslavova iz kabineta Gešova-Daneva-Feodorova ter Malinova.
+ Italija se spravlja z Rusijo. Grof Sforza je sprejel v avdijenci vodjo sovjetske misije v Italiji Vorovskega in razpravljal žnjhn o delu te misije. — Bila je kratka doba, ko je izgledalo, da se hoče Italija spreti s sovjetsko državo. Zdaj ji ne kaže drugega, kot da tudi ona počepne pred njo na kolena — kakor ne kaže drugega niti ostalim evropskim imperialistom in celo — Francij). Čudno, da zadnja še ni odpoklicala svoje mešetarje iz Belgrada. Ali misli igrati morda še nadalje dvojno igro, ali pa jih hoče Imeti tam iz vljudnosti do — Vesniča?
rh Volitve v pruski državni zbor so dale mandate:	27	ljudem	iz	desničarskih
strank, 16 centrumašem, 4 demokratom 'ji 27. socialistom. Izvzeta je Gorenja Slezija.
i+ Na Madžarskem kaže slabo. Dunajske vesti poročajo, da je Karlov prihod spravil sedanjo madžarsko vlado v slabo luč in da je primorana demisijonkati. Tudi madžarski parlament bo razpuščen in se bodo razpisale nove volitve. Nasprotstvo med Karlistl ln njihovimi nasprotniki se utegne Izcimiti v krvave nemire. — če so te vesti utemeljene In se res razpišejo nove volitve, potem — adijo, madžarski teror! Eh, ttl zastonj ne prišel Karoly v Jugoslavijo prebivat, to se pravi: bližje madžarski gra-nici!
+ Sovjetska vlada le sklenila sklicati v Petrograd splošen delavski kongres. Njegov namen bo združiti vse delavce tud' one, ki ne pripadajo k nobeni stranici.
,+ Bekir Samy beg, angorski zunanji minister }e dejal dopisniku parižkega »Malina«: Grki so dobili tako lekcijo, da bo ozdravljajoče vplivala nanje. Ne preostane Um sedaj drugega, kot da položijo orožje ln izpraznijo Smirno, Tracljo In ostala turška ozemlja. Potem se bomo morda pogajali. — No, Grki že ne bodo več nobene pametne zinil!, pač pa je zanimivo vedet!,
GUY DE MAUPASSANT:
Pokojnica. ?
(Konec.)
Taval sem dolgo, dolgo, dolgo. Nisem le našel. Hodil sem s pred se iztegnjenimi rokami ta odprtimi očmi ter zadeval ob grobove z dlanmi, z nogami, s koleni, s prsi, da celo z glavo — ne da bi jo bil našel. Tipal sem kakor slepec, kf išče poti, tipal in se dotikal kamnov, križev, železnih ograj, steklenih jabolk, ovenelih vencev! Imena sem čital s prsti, vodeč jih preko črk. Kaka noč! kako strašna noč! Nisem je več mogel najti.
Temno je bilo kakor v rogu! Kaka noč! Bal sem se, strašno sem se bal na teh ozkih stezah med dvema vrstama grobovi Grobovi! grobovi! grobovi! Sami grobovil Na desni, na levi, pred menoj, za menoj, povsod sami grobovi! Sedel sem na enega izmed njih, zakaj kolena po se mi tako šibila, da nisem več mogel hoditi. Slišal sem, kako je bilo moje srce! Pa slišal sem še nekaj drugega 1 Kaj? nerazločen, nedopoveden šum! Ali je šumelo v moji poblazneli glavi, v neprodirni noči, ali pod skrivnostno, s človeškimi trupli posejano zemljo?. Gledal sem krog sebe!
Koliko časa sem tam sedel? Ne vem. Od strahu sem bil otrpnjen, od groze se;n bil pijan, pripravljen, da tulim, pripravljen, da umrom.
izdajatelj: Ivan Mlinar.
kaj poreče antanta. Njo zadeva poraz pri Eski Sehirju — zakaj ta Čudni molk? Ampak tisti »morda«, ta jo bo zbodel!
Dnevne vesti.
Kandidatna lista za občinske volitve mesta Celje. Odborniki: Koren Franjo, pek. mojster; Leskošek Alojz, strokovni tajnik; Felicijan Karol, skladiščnik; Žagar Maks, zas. uradnik; Pugmajster Alojz, kroj. mojster; Šviga Avgust, miz. mojster; Vidic Karol, železničar; Štern Anton, trg. ageut; Špeglič Matija, gostilničar; Lah Štefan, pek. pomočnik; Mastnak Štefan, sedlarski mojster; Deleja Josip, strojevodja; Dvoršak Franc, trg. sluga; Rehar Franc, deta-voc; Selič Florjan, železničar; Šerbec Mihael, kroj mojster; Tekauc Jožef, izvo-šček; Janc Jakob, kamnosek; Gobec Ivan, kovač; Urbajs Ivan, trg. nastavljenee; Pe-rehlin Vid, skladiščnik; Huš Ivan, pek. pomočnik ; Bogovič Ivan, pek. pomočnik; Hompan Ivan, železničar; Lali Matija, pek. pomočnik; Senjker Anton, delavec; Resnik Franjo, delavec; Germ Ivan; Iskrac Ivan; Orešnik Matija, zlatar; Bovha Anton, zlat. pom.; Krivec Simon,	železničar.	Namest-
niki; Šmigl Ivan, skladiščnik; Kranjc Anton, skladiščnik; Hojnik Franc,	zlatar;
Brežnik Anton, železničar; Prettner Jožef, železničar; Jegrišnik	Evstahij,	zlatar;
Vertnilc Hinko, kroj. mojster; Sabukošek Matija, poštni sluga: Kalander Fran, delavec; Solnic Josip, železničar; Valenčak Jernej kiepar; Seničar Josip, delavec; Orešnik Anton, sedi.	pomočnik;	Zorzini
Anton, kroj. mojster; Pak Mihael, čevljar; Mar Joško, pos. v bol. blag.; Sekirnik Juri, hišnik; Lovšin Dominik, strugar; Čaks Franc, delavec; Koren Alojz, zasebnik; Zapušek Alojz, delavec; Rajnik Anton, delavec; Vengust Anton, železničau; Jošt Anton, kroj. mojster.; Tekauc Josip I., delavec; Seničar Josip I., ključavničar; Turnšek Matevž, delavec; Majerič Ignac, miz. pomočnik; Leskošek Henrik, delavec; Verbančič Martin, delavec; Zupanc Jakob, čevljar; Rajniš Alojz, zidar.
— Vojaška dolžnost učiteljev. Minister prosvete Pribičevič je stavil na seji ministrskega sveta predlog, naj učitelji opravijo svojo vojaško dolžnost med počitnicami. Vojni minister sestavi glede tega načrt, ki se predloži ministrskemu svetu v odobritev.
Lepa nagrada. Ministrski svet je odredil, da se pokliče v Jugoslavijo dunajski
špecljaiUst za pobijanje malarije, kateri bo dobival mesečni honorar 5000 dinarjev. — To je dvajset tisoč kron mesečno. Za ta denar bi se dobilo mogoče tudi kakšnega domačega zdravnika Specialista.
Bolnica za očesne bolezni. Z ozirom na silno razširjenje očesnih bolezni, zlasti trahoma, na katerem posebno bolehata Mačva in Srem, je ministrstvo narodnega zdravstva ustanovilo pri okrožni bolnici v šabcu očesni oddelek, kateremu načeluje ga. dr. Mira Miler, bivša prva asistentka dr. Braškoviča v Budimpešti. — Ali bo ta gospa dobila tudi 20.000 kron mesečno?
Hitro poslovanje. Izšla je odredba, naj sodišča razprav, v katerih so vabiti udeleženci v inozemstvu, ne razpisujejo prehitro, ker se dostavitve potom ministrstva pravde v Avstrijo ne morejo izvršiti prej, ko (reci ta piši) v štirih, v druge države v šestih in več mesecih. — Ce navedene dostavitve, pri katerih se spis samo vpogleda, ne gredo hitreje, kaj naj zahtevamo o stvarnih rešitvah v ministrstvih? Vsled slabe ureditve ministerstev ali počasnosti gotovih gospodov naj bi tudi sodišča dela no vršila pravočasno? Treba ljudi na do-
In nenadoma se ml je zazdelo, da se giblje roramomata plošča- na kateri sem sedel. Da, gibala se je, kakor da bi jo nekdo dvigal. Mahoma sem se vegel na sosednji grob in videl, da, videl, kako se postavlja pokoncu kamen, ki sem ga bil ravnokar zapustil; ta prikazal se je mrtvec — gol okostnjak in odvrgel breme. Videl sem, kljub temni noči sem zelo razločno videl napis na križu in čital:
»Tukaj počiva Jakob Olivant, umrl v 51. letu svoje starosti. Ljubil je svojce, bil je pošten in dober in izdihnil je mirno v Gospodu.«
Sedaj je tudi mrtvec čital napis na svojem gTobu. Potem je pobral s steze kamen, majhen, oster kamen ln pričel ta napis skrbno brisati. Polagoma ga je čisto odstranil. Nato le motril s svojimi votlimi očmi mesto, kjer je bil še ravnokar vdol-ben in z ostjo kosti, ki je bila nekdaj njegov kazalec, je napisal novega, čigar črke so brlele kakor poteze, ki jih napravimo na zid, ako drgnemo po njem z glavico fosfornate vžigalice:
»Tukaj počiva Jakob Olivent, umrl v 51. 1. svoje starosti. S svojo brezsrčnostjo je pospešil smrt svojega očeta, želeč podedovati po njem, mučil je ženo, trpinčil otroke, goljufal sosede, kradel, kadar je mogel in izdihnil je beden.«
Ko je mrlič končal pisati, je nepremično opazoval svoje delo. A ko sem se ozrl, sem videl, da so vsi grobovi odprti, da sq
tična mesta, ki so za to sposobni. Nižji uradi ne potrebujejo v centrali cokelj. Ce že morate protežiratl, protežirajte vsaj sposobne in vestne ljudi. Ugled uredništva in napredek države zahtevata, da se povsod vrši dolžnost.
Vihar proti davku na vojno dobičke. Zadnje čase je financa v Ljubljani pričela raznim vojnim dobičkarjem, trgovcem in celo revnim obrtnikom pošiljati zelo prijetna pisma, pisma s strogim nalogom, da plačajo toliko in toliko davka na vojne dobičke. Pri določitvi davka je davčna oblast postopala z vso špansko inkvizicijo. Umljivo je torej razburjenje v krogih revnega obrtnika, ki se mora boriti za svoj obstanek, proti temu davku in njega visoki odmeri. Razburjati pa so se počeli tudi razni vojni dobičkarji. Včerajšnji protestni shod v »Narodnem domu« je bil v toliko umesten, v kolikor zadene prave obrtnike previsoka odmera davka. Na shodu pa so bili zbrani tudi številni verižniki in ni čuda, da so se oglašali ti »reveži« tudi k besedi in »odločno« protestirali proti visokemu davku. Tako je shod počastil s svojim govorom tudi veleizvozničar, znani Ilija Predovič, ki je svoj govor pričel z »bog 1 bogme«! Kakor nam poročajo, je davčna oblast Liji Predoviču naložila reci ta beri: sedem milijonov davka, ker ga ni pravočasno plačal, je imel še pol milijona kron stroškov. — Drugače na shodu sprejeta spomenica vsebuje nekatere umestne ta pametne zahteve obrtnikov, zlasti nujna je zahteva, da se zopet vzpostavijo cenilne komisije. Pred poslopjem delegacije finančnega ministrstva so nekateri obrtniki in trgovci priredili po shodu tiho demonstracijo in so se razšli, ko jih je delegat doktor Savnik nekoliko pomiril. Pri delegatu je bila deputacija obrtnikov in trgovcev. Sestavo te deputacije pa so ostro kritizirali nižji obrtniki, kajti V deputaciji So bili sami izvozničaril in večji dobičkarji.
Prostozidarska loža žaluje. Kakor javljajo listi iz Rima, je umrl bivši župan in veliki mojster prostozidarske lože Nathan. — Ljubljanska loža bo pravočasno naznanila čas zadušnice za pokojnikom. A. R. S. V. Loža št. 2. se žalovanja ne udeleži.
Velik požar. Včeraj popoldne je v Soteski na Gorenjskem zgorela tamošnja era-rična žaga. Ogenj je uničil tudi skladišča drv. Škoda znaša okoli dva milijona kron. Danes so sc vneli gozdi okoli uničene žage.
Važno za potnike v Ameriko. Ministrstvo za zunanje stvari ]e dobilo obvestilo, da ameriške zdravstvene oblasti za najmanj 10 dni pošiljajo v karanteno vse potnike, ki prihajajo v Newyork z italijanskimi ladjami iz italijanskih pristanišč. To se je odredilo zato, ker se je pojavilo nekoliko primerov nalezljivih bolezni na onih italijanskih ladjah, ki vršijo službo med Severno Ameriko ta Italijo. Zato je generalni inšpektorat za emigracijo v Italiji izdal nalog, da nobena ladja ne sme sprejemati potnikov za prevoz Iz Italije v Severno Ameriko. Zato marajo potniki in Izseljenci, ki želijo potovati v Severno Ameriko, potovati preko pristanišč drugih zapadnih držav. Potniki, ki se vozijo v Ameriko iz Francije, morajo predhodno ostati 15 dni v karanteni pod kontrolo ameriških zdravnikov. Po poročilu kraljevih konzulatov v Severni Ameriki traja tam neprestano brezposelnost delavcev. To se objavlja vsem v znanje ta ravnanje.
Vloge na zunanjo ministrstvo. Ministrstvo za zunanje zadeve sporoča, da je treba vse vloge na to ministrstvo kolko-vati s kolkom 2 dinarjev ta za rešitev priložiti še kolek 5 dinarjev.
Umrl le dne 11. t. m. v Trbovljah' g. Ivan Kramer, oče g. dra Alb. Kramerja.
vsi mrliči vstali iz njih, da so vsi izbrisali laži, ki so jih napisal sorodniki na nagrobnik, in da so obnovili na njem resnico.
In videl sem, da so bili ti dobri očetje, te zveste soproge, ti udanl sinovi, te nedolžne hčerke, ti pošteni trgovci, ti tako-zvani brezhibni ljudje vsi rablji svojih bližnjih, škodoželjneži, nespodobneži, hinavci, lopovi, opravljivci, zavistneži, da so kradli, sleparili ta vršili vsa nesramna, vsa ostudna dejanja.
Vsi so pisali istočasno na prag svojega večnega bivališča krutos strašno ta sveto resnico, za katero ne ve ali pa noče nihče vedeti na tem svetu.
In domislil sem se, da jo je tudi ona morala napisati na svoj grob. Sedaj me ni bilo več strah ta korakajoč med odprtimi rakvami, mrliči, okostnjaki, sem se napotil k njej, prepričan, da jo najdem.
Spoznat sem jo od daleč ne da bi Si videl obraz, ki je bil zastrt z mrtvaškim prtom.
In na mramornatem križu, kjer sem še ravnokar čital:
»Ljubila je, bila ljubljena ta umrla«, sem opazil:
»Ko je šla nekega dne z doma, hoteč prevarati svojega ljubčka, se. je na dežju prehladila in umrla.«
Mislim, da so me ob zori pobrali nezavestnega kraj nekega groba.	%
■Tisk ..Učiteljske tiskarne v Ljubljani
Vlogo pri finančnih oblastvlh In uradih. Finančno ministrstvo priporoča, da bodi na vseh vlogah, ki Jih vlagajo stranke pri finančnih uradih ta oblastvih, v interesu enostavnosti ta lažje preglednosti vrh besedila na levi strani v malem četverokotniku vedno kratko in jasno navedena tudi vsebina (predmet) vloge.
Nov cestni valjar se je nenadoma pojavil na ulicah stolnega mesta Ljubljane. Nov cestni valjar že tare in tišči kamenje v Dalmatinovi ulici, tako, da bomo imeli na dan občinskih volitev — lepe ta čedne ceste.
Za kazenske juriste zamotan slučaj.
Na Friškovcu je bila izvršena priprosta, mala tatvina, a za juriste zamotana. Skozi »odprto« okno je zlezel neznan tat v »zaklenjeno« stanovanje žel. uradnika Boštjana Čenčurja v vili »Fani« na Friškovcu in !e odnesel z obešalnika na »zaprtih« vratih viseč, 1000 K vreden suknjič zopet skozi »odprto« okno. Juristi pozor na besede!
Tatvina perila! Delavcu Antonu Koprivcu je že pretečeni mesec na njegovem prejšnjem stanovanju v Rožni ulici 95 neznan človek ukradel veliko raznega perila v vrednosti 3610 K. Tatu policija ne more izslediti. Najbrže je tat vse perilo prodal kakemu bosanskemu prekupcu, ki prihajajo dan na dan v Ljubljano po staro perilo in obleko.
Iz stranke.
Spodnja Šiška. Zaupniki in pristaša JSDS v Spodnji Šiški se vabijo na zaupni-ški sestanek, kj se bo vršil dne 14. t. m. ob 7. zvečer v prostorih bivše nemške šole. Dnevni red: Občinske volitve. Udeležba dolžnost. — Odbor.
Opozarjamo na diskusijski večer, k| bo v petek 15. t. m. v mali dvorani »Mestnega doma«,
Iz strok. organizac6|@.
Seja centralnega odbora kovinarjev,
se bo vTšila v petek 15. t. m. takoj po delu. — Tajništvo.
Sodrugi krojači, pozor! Organizacija krojaških pomočnikov v Zagrebu nam sporoča, da stoje tamošnji pomočniki v stavki. Ker skušajo delodajalci oddati delo v Slovenijo, svarimo sodruge, da tega delane izvršujejo ter se naj vsak tak slučaj javi tajništvu. Boj za svoj življenski obstanek, ki ga vodijo zagrebški tovariši, je tudi naš boj, zato je dolžnost, da jih v tem podpiramo. Nihče naj ne potuje v Zagreb, ali pa tu Izvršuje judeževo delo, ki bi ga pošiljali sem.
Vestnik Svobode.
Esperanto. Danes ob 18.30 v realki v pevski sobi se prične pouk esperanta. — Tajništvo »Svobode«.
Kulturni vestnik.
Ruski umetniški večer. Predprodaja vstopnic za »Ruski umetniški večer«, ki se vrši v petek 15. t. m. v opernem gledališču, se prične 13. t. m. Vstopnice se dobivajo prj blagajni opernega gledališča ob navadnih urah po sledečih cenah: Parter: Sedež I. vrste 70 K; sedež II. In III. vrste 55 K; sedež IV.—IX. vrste 45 K; sedež X.—XI. vrste 35 K. Dijaško stojišče 4 K. — Lože: Parter 250 K. Balkonske 150 K. Nadaljnje vstopnice v I. redu ta parterju 50 K. Balkonske lože 25 K. t— Balkon: Sedež I, vrste 35 K; sedež II. ta III. vrste 20 K. — Galerija: Sedež I. vrste 10 K; sedež II.—V. vtrste 8 K. r— Stojišča 3 K.
Glasbena Matica. V sredo 27. t. m. oh 8. zvečer se vrši v pevski dvorani Glasbene Matice izredni občni zbor z dnevnim redom: Podržavljenje konservatorija ta Scie Glasbene Matice. Radi važnosti dnevnega reda prosi odbor polnoštevilne udeležbe.	*
Zbornik za umetnostno zgodovino. Po občnem zboru Umetnostno - zgodovinskega društva se je odbor konstituiral takole; predsednik prof, Koma tar, podpredsednik msgr. Steska, tajnik jn urednik glasila dr. Cankar, blagajnik dr. Stele, odborniki: poverjenik dr. Skabemč, prof. Kobal, dr. Molč, Društveno glasilo z naslovom »Zbornik za umetnostno zgodovino« bo Izhajal štirikrat na leto ta izide prvi zvezek v kratkem. Naročnina z društveno članarino vred 100 K. Vse prijatelje vabimo, da se priglašajo kot člani na naslov Umetno-zgodovinsko društvo, Ljubljana, Resljeva cesta 10/1.
Gospodarstvo.
— Izvoz živil bo zopet dovoljen. Na
prihodnji seji ministrskega sveta bo stavil minister trgovine predlog o vprašanju prepovedi izvoza živil. Svoj predlog bo utemeljil s tem, da je zadnje dni deževalo ta sc tedaj ni več bati suše.
— Rešitev valutnega vprašanja na Notranjskem. Ljubljanska pokrajinska vlada je predložila načrte za rešitev valutnega vprašanja v osvobojenem ozemlju Slovenije. — To vest smo prejeli iz Belgrada!
— Ustanovitev agrarne banke. Ministrski svet je zahteval od poljedelskega
.............. .	!	JI«.-----—	 .
ministrstva, naj izvrši vse potrebne prt« prave, da se čim preje ustanovi agrarna banka.
Najmodernejši davek. V ministrstvu za finance se izdeluje načrt o novem obrtnoi poslovnem davku po najmodernejših določbah francoskega ta nemškega zakonika, Razen tega se pripravlja tudi zakon o našem celotnem davčnem sistemu.
-=- Prepoved Izvoza iz Bolgarije. Bol« garska vlada je prepovedala izvoz živine, sira, masti, porabnega lesa, nekaterih industrijskih izdelkov kakor papirja, tekstilnega blaga, strojev ta lekarniških potreb« ščin.
— Izvoz nemškega sladkorja v Anglijo,
Meseca decembra preteklega leta je Nemčija izvozila na Angleško 14.110 angleških centov nerafiniranega sladkorja v vrednosti 240.310 funtov sterltagov.
Izvozna carina v Rumuniji. Romunska generalna direkcija carin je odredila sledečo izvozno carino: za vagon 10 met, ton semena za repo 6000 lej, ječmena 9000 lej, prosa 1500 lej, ržene moke 8000 lej. Za navadno milo znaša izvozna taksa 25 rum. par, za toaletno milo pa 1 lej po kg, Metalurgičui predmeti so vsake carine prosti.
Pristopajte k izobraževalni organizaciji „Svoboda“.
Vabilo
na
Nakupovalne zadruge za kon-sumne in produktivne zadruge in zavode r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil v nedeljo, dne 17. aprila, 1921 ob
11.	uri dopoludne v prostorih »Nakupovalne zadruge" na Aleksandrovi cesti št. 5.
DNEVNI RED; 1. Poročilo načelstva.
2. Predložitev letnega računa in bilance.
3. Poročilo nadzorstva in podelitev absolutorija načelstvu.
4. Sprememba pravil.
5. Volitev načelstva in nadzorstva.
6. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 9. aprila 1921.
Anton Kristan s. r. Filip Uratnik s. r.
Oglas iz Amerike.
Društvo »Slovenski Bratje" št. 47 S. D. P. Z. v Avella, Pa., povprašuje rojake v Sloveniji, če je komu kaj znano o sorodnikih pokojnega Antona Godec, kateri je bil član zgoraj omenjenega društva. Doma je bil iz vasi Goliše, pošta Kresnice pri Litiji. Umrl je 23. julija 1918 v starosti 38 let. Zavarovan je bil za petsto dolarjev usmrtnine, katere se je glasila v oporoki na njegove brate in sestre. Ker pa naše društvo kljub večkratnim opominom ne more dobiti naslovov dedičev, zato-prosimo rojake v tamošnji okolici, če kdo pozna katerega teh bratov in sester, da jih opozori na ta oglas, da se pravočasno zglasijo z od sodnije potrjenim izkazilom, da jim bo mogoče nakazati usmrtnino njih umrlega brata, katera svota znaša še okoli tristo dolarjev, z odbitkom pogrebnih in drugih stroškov. Vsa tozadevna pisma je poslati na naslov društvenega tajnika:
John Vidmar, Br. 15, Avella, Pa.,
U. S. America.
Dekoracijski divan,
krasna električna svetilka in omara za led se proda: Ljubljana, Dunajska cesta 10-1.
Pozor!
Delegatom „Unijskega zbora* v Sloveniji se naznanja, da, kdor rabi prenočišče za soboto dne 23. in nedeljo, dne 24. aprila, naj naznani sodr. Alojziju Leskošek-u v Celju, Vodnikova ulica št. 3.
Unija slov. rudarjev.
'• Odcrovorni urednik: Jak. Vehovec.