ZAGORJE TRŽNICA POD URO 0601 -68-510
DELOVNI ČAS: 8-19 ure SOBOTA: 8-13 ure
L,,,«*,
izdelava fotografij. Fotografije za dokumente že v 3 min. Pestra ponudba fotoopreme in fotomateriala.
TRBOVLJE
OSREDNJA
MŽNŠCA -
hJŠ, Pš ri J . fj
POUČIM POSTAJE ZAGORJE: 61-1)02 TUROM: 21-102 1:41-602 DEČE: 81-002 LITIJA: 061/883-142 ' PROMETNE ITIFORMACIJE: 64-420 TAKI: 0600/61-63-48 0609/63-31-0]
RAMI DOMOVI (DEŽURNE SLUŽBE): ZO RADEČE: 88-201 ZD HRASTNIK: 44-006 ZOTRBOVUE: 26-322 ZD ZAGORJE: 55-0001 IZD LITIJA: olpi-85i
Menda bomo naslednjič izšli.
v
Ce bomo, bo to G. aprila!
L/vodnik
Verjetno ste opazili,, da smo že kar nekaj časa na dvainpe+dese+ik straneh, da smo povečali poročila s športnih terenov, tudi drugih novic je na račun povečanja več. Zelo no^tr\a\y\o bi bilo, če bi povečali ceno, pa je zaenkrat še ne bomo.
T^adi bi vas še posebej opozorili Salamijado, ki jo prirejamo "1.aprila Vidrgi v tamkajšnjem gostišču Vidrgar, kamor vas vabimo na pokušino in prijetno druženje.
Bliža se tudi Ohcet po slovenskih običajih, vabimo mlade, ki se nan^a^avajo poročiti, naj se prijavijo!
.Akcija AVj zdravnik, ki poteka v sodelovanju z Vivo, se bo počasi stekla, čhlasujte, še je čas!
Sicer pa uživajte v pomladi in imejt, radi!
AAojmir
Nekaj iz vsebine
ZAGORSKI IGI IZ NAJHOJŠEGfl <6> CEFTI Čg) GASILCI ZB0R01IAII ŽESSKATEMA
<8>iraVJUZMARJ0KUM l£§) PISMO IZ MOSKVE (§) ŠTEFKA KOČAH V ŠEiTEAMBERIU <§>I«OMEffllPKESSEJEZAČEK ^AVTOMOBILSKE DROBNARIJE
ZASAVCA izdaja Zasavc d.o.o.. Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. V.D.: Peter Ravnikar. Glavni in odgovorni urednik:
Mojmir Maček. Uredniški odbor: Mia Južina (Reportaže), Peter Motnikar (Zdravo telo), Fanči Moljk (Miš maš), Primož Kostajnšek,
Igor Goste, Boštjan Grošelj, Katja Sladič, Marta Hrušovar, Urša Kmetec. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12. uri.
Računalniški prelom: Multima d.o.o., Kisovec. Prodaja in trženje: tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Tisk: Padežnik, Laško
Naslov uredništva: Zasavc, Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje ob Savi. Tel.: (0601) 64-250, 64-166; fax: 64-494. Zasavc je štirinajstdnevnik,:
izhaja ob četrtkih. Letna naročnina znaša 6.318,00 SIT, II. polletje 3.159,00 SIT, III tromesečje 1.458,00 SIT, naročnina za tujino 119 DEM ali druga valuta
v protivrednosti. V ceno je vračunan 8% DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. ■
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
77 j j. r? u CiT C
IGM ZAGORJE IZ NAJHUJŠEGA
Daje apnarska industrija odvisna od energentov, že dolgo vemo. Znano je tudi, da ji v preteklosti država ni dala dosti možnosti za investicije, razen najnujnejših, toliko da je lahko delovala. Vse te "sreče", poleg nekaterih subjektivnih napak, je bil v preteklosti deležen tudi zagorski IGM.
Približno pred letom dni je nadzorni svet družbe zaradi izgub, ki so se vlekle že poltretje leto, zamenjal poslovodstvo in sanacijski mandat zaupal Emilu Šabanoviču. Izguba je takrat znašala skoraj 40 milijonov, prodaja pa je zaradi neugodne zime zaostajala za 13% v primerjavi s preteklim letom. Dobrega pol leta je imel na voljo, da izpelje celovit sanacijski program, kar pomeni pokritje tekoče izgube, očiščenje bilance in finančno konsolidacijo firme.
Z notranjimi ukrepi so znižali lastne stroške za 50 milijonov tolarjev, kamor sodi tudi znižanje plač za 20%, nadoknadili so zaostanek pri prodaji za 147 milijonov tolarjev naložb. Pri
vsem tem velja poudariti, da je revaloriziran osnovni kapital ostal nedotaknjen. Uspeli so se izogniti kakšnim večjim odpuščanjem delavcev.
Leto 1999 so končali uspešno, saj so ustvarili 880 milijonov prihodka in dober milijon dobička. Treba je omeniti še naložbe za izboljšanje tehnologije, to je zamenjava filtrov, ki daje tudi ekološki učinek. Zakonsko dovoljen izpust prašnih delcev je namreč 50 mg/m3, novi filtri pa prepuščajo pod 20 mg prašnih delcev v kubičnem metru.
Na področju Briš so najbolj ogroženim skušali omiliti izgubo kvalitete življenja, celovitejšo rešitev pa nameravajo poiskati skupaj z občino in lokalnimi predstavniki. Vseh investicij je bilo za 150 milijonov tolarjev.
Na skupščini delničarjev, ki bo 17. aprila, bodo predlagali sklep o pokritju revalorizirane izgube iz let 1996-1998 v višini 60 milijonov tolarjev in s tem rešili družbo starih bremen, da bo lahko
normalno poslovala.
Plan za letošnje leto predvideva 6% povečanje prodaje, prihodek 950 ilijonov tolarjev in dober odstotek dobička.
Zaradi logistike je smiseln izvoz na Hrvaško in v BiH, ki predstavlja okrog 20% prodaje. Avstrijski trg so tudi že tipali, vendar ga obvladujejo karteli.
Trenutno po vrednosti prodaji tri četrtine apna, četrtino pa predstavljajo izdelki (suhe malte, notranje in fasadne barve...). Rastoči trend cen nafte na svetovnem trgu bo narekoval tudi
povečanje prodajnih cen apna in izdelkov IGM-a iz Zagorja.
Besedilo in slika MM
PREDSEDNIK IRSPIN-a JE MAG. MIHA JEŠE
Ustanovni člani 1RSP1N (Industrijski razvojni center slovenske predilne industrije), ki se jim je pridružil še IB1, Kranj so se v litijski predilnici sestali na svoji prvi seji. Sprejeli so statut, program dela za leto 2000 (informatizacija IRSPIN-a in razvojnih oddelkov v podjetjih, posodobitev laboratorijske opreme in izobraževanje) in okvirni 5-letni program dela. Del razprave pa so namenili tudi programu prilagajanja slovenske tekstilne in oblačilne industrije pogojem notranjega trga v EU za obdobje 2000-2003. Med tekoče
BANKA PRENOVUENA, POŠTA ŠE NE
V ponedeljek, 12.marca je na Dolu pri Hrastniku Banka Zasavje spet odprla svoje prostore, potem ko so jo delavci GD Hrastnik temeljito obnovili. Projekt je zasnoval arhitekt Ratko Blažič tako, da bo zdaj več
naloge pa so na prvo mesto postavili registracijo zavoda IRSPIN pri MZT-ju kot razvojno enoto in zaposlitev enega raziskovalca.
Izvolili mag. Miho Ješeta, direktorja Gorenjske predilnice, Kranj za predsednika zavoda (na sliki skupaj s direktorico zavoda Verico Žlabravec), Antona Kodriča, direktorja Tekstina Ajdovščina za njegovega namestnika in strokovni svet, ki ga bo v vodil direktor litijske predilnice Franc Lesjak.
M.Š.
prostora za stranke, obratovala pa bosta dva enakovredna bančna okenca. Poseben prostor so uredili za osebno obravnavo strank. Lepo podobo agencije daje novo pohištvo, zadostili pa so tudi vsem kriterijem za varno poslovanje. Vrednost obnove znaša okrog 15 milijonov tolarjev. Skratka,
Dolanom so novi bančni prostori všeč, roparjem pa verjetno ne.
Se pa krajani Dola že dalj časa sprašujejo, kdaj bo posodobljena tudi pošta, saj je prostor urejen neracionalno, poštnih predalov je premalo, da o varnosti ne govorimo. "S tem problemom sta seznanjena KS Dol in občina Hrastnik,” pravi Vida Žibret, upravnica pošte. Seveda pa je vse odvisno od vodstva poslovne enote v Ljubljani, ki so doslej že večkrat obljubili, da se bodo lotili prenove. Krajani bi bili veseli, če bi malo pohiteli.
Fanči Moljk
IZBRANI NAJBOUŠI PRISPEVKI ZA RAZPIS TRBOVUE LETA 2020
Projektni svet Razvojne koalicije občine Trbovlje je zaključil nagradni razpis, ki ga je objavil v časopisu trboveljske Razvojne koalicije MOJA PRILOŽNOST - TRBOVUE decembra meseca.
Na naslov Projektnega sveta je prispelo 24 esejev na temo Trbovlje leto 2020. Vsi prispevki so navedeni pod šifro. Najboljših pet esejev s šiframi:
1.	MJ23BD-41 točk
2.	Tuj izkušnje - 35 točk
3.	3XQ - 26 točk
4.	Leto 2020 - 24 točk
5.	Pridiga - 19 točk
Prvi trije prejmejo denarne nagrade v višini 50.000, 30.000 in 15.000 SIT, ki bodo podeljene na Konferenci Razvojne koalicije dne 13.aprila v sejni sobi Občine Trbovlje. Prispevka, ki sta uvrščena na 4. in 5.mesto sta predvidena za objavo v časopisu Razvojne koalicije in bosta prejela
honorar za objavo.
Tine Lenarčič
MIRAN GROHAR IN VIKTOR RAMŠAK DOBILA PRIZNANJE CIVILNE ZAŠČITE
Ob svetovnem dnevu civilne zaščite so pripravili v Hrastniku slavnostno sejo občinskega štaba civilne zaščite. Ta dan je namenjen tudi članom gasilskih enot in vsem, ki se ukvarjajo z reševanjem in zaščito. Slavnostni govornik je bil poveljnik občinskega štaba Iztok Slanšek, ki je poudaril, da pri nesrečah ne gre le za varnost ljudi in premoženja, ampak je to varstvo integralni del varstva okolja. Ob tej priložnosti je v Hrastniku podelil Jože Čibej, vodja uprave za obrambo iz Trbovelj, plaketo civilne zaščite za življensko delo na tem podorčju Viktorju Ramšaku, bronasti znak civilne zaščite pa Miranu Groharju.
Fanči Moljk
NOVA ŠOHTOVA OKROŽNICA
Vidstvo študentske organizacije iz Hrastnika je te dni poslalo svojim članom novo zloženko, kjer jih na duhovit način seznanja s svojim programom v marcu in aprilu. Poleg literarnega večera in likovne delavnice bodo 15.aprila organizirali tudi očiščevalno akcijo na poti preko Klobuka na Kal. Iz njihovega teksta je razvidno, da malo manjka, pa bi se jezili, ker jim člani ne prinesejo svojih potrdil o šolanju. Od tega je namreč odvisno, če bodo še dobili status študentske organizacije in s tem finančne podpore študentskega servisa. No, pridite kaj naokoli, pravijo.
Fanči Moljk
L Tl Tl cV h ?5 'C n
RAČUNALNIŠTVO NA HRASTNIŠKIH ŠOLAH
Na obeh hraslniških šolah so pričeli /, računalništvom že ob uvajanju projekta PETRA, ves čas pa stremijo tudi k razširitvi in posodabljanju računalništva. Uvajajo ga v pouk lizike, tehnike in matematike. Posebno živahne pa šo obšolske dejavnosti tega področja.
Na Dolu. kjer so si v lanskem letu uredili sodobno učilnico / računalniki, vodi tri skupine učencev Simon Medvešek trikrat na teden. Tečaj
Učenci se zadržujejo v računalniški učilnici tudi v prostem času
bo trajal 20 ur za 25 učencev, razen za skupino nadaljevalnega tečaja, ki so ga po desetih urah zaključili. Nadaljevali ga bodo te dni, ko so se z donatorskimi sredstvi priključili na internet. Prav tako šolsko pisarno in knjižnico.
V Hrastniku vodi štiri skupine otrok dvakrat tedensko Niko Skočir, učitelj računalničar. Učijo se programirati v programskem jeziku logo, ki je najbolj primeren za otroke. Občasno brskajo tudi po internetu - samo na enem računalniku. Opremo imajo slabšo kot na Dolu, zato planirajo na
Tudi dolska knjižnica je dobila nove, . večje prostore v lanskem letu
posodobitev računalniške učilnice. Želijo se namreč vključiti v projekt Moja Slovenija, kjer bodo s prispevki učencev predstavili Hrastnik z okolico na internetu. Seveda bodo morali pri tem pomagati strokovnjaki, da bo predstavitev na nivoju. Posodobili se bosta tudi obe knjižnici, saj se bosta povezovali v slovensko banko podatkov COB1SS. To bo omogočilo vpogled in izposojo iz ostalih knjižnic v Sloveniji. Drugi pa bodo lahko pregledovali bazo knjig v dolski in hrastniški knjižnici.
Besedilo Fanči Moljk, sliki Branko Kastelic
OPREMA ZA NOVO ŠPORTNO DVORANO
Športna dvorana Polaj na Šuštarjevi koloniji v Trbovljah, ki jo že nekaj časa gradi domače gradbeno podjetje SGP Zasavje, je v gradbenem pogledu skorajda končana. Večjih posegov je potrebna le še ureditev okolice zgradbe vključno z dostopno cesto in pa dokončanje nove zgradbe za Srednjo tehniško šolo ob dvorani. Investitorja - Ministrstvo za šolstvo in šport ter Občina Trbovlje - sta pred nekaj dnrCT razpisala natečaj za dobavo in montažo opreme za novo športno dvorano. Ta naj bi bila vredna okoli 85 milijonov tolarjev. Dobavni rok je razmeroma kratek, saj mora biti oprema dobavljena in montirana do sredine maja tega leta, ker bo 1.junija ob trboveljskem občinskem prazniku dvorana tudi slavnostno odprta in predana v uporabo.
VODA BAR NA DOLSKI Š0l|TL
Na dolski šoli imajo že tri mesece v prvem nadstropju hodnika avtomat za vodo. Zdravniki pravijo, da bi preprečili marsikatero bolezen, če
Avtomat za vodo je obkrožen v vsakem odmoru
bi pili več vode. "Otroci in starši so zelo zadovoljni, na šoli pa smo s to novostjo bliže k EKO šoli...", pravi vodja te podružnice Branko Kastelic. Nakup so si omogočili z obročnim odplačevanjem - 300.000 SIT, tilter pa stane
80.000	SIT in gaje za 240 otrok, kolikor jih je na
dolski šoli, potrebno zamenjati enkrat letno.
Besedilo Fanči Moljk, slika Branko Kastelic
ZA OTROKE V LITIJI POSKRBUENO
Na Zavodu za izobraževanje in kulturo, v enoti Kulturni center Litija, so se odločili popestriti sobotne dopoldneve. V dvorani na Stavbah dvakrat mesečno organizirajo otroške matineje. Prva je že bila na sporedu 18.marca. Risani film Tarzan si je ogledalo šestdeset osnovnošolce, sledijo pa še lutkovne in plesne predstave, otroške dramske igre in interesne delavnice.
N.M.
RAZPIS ZA PRVOJUNIJSKE NAGRADE OBČINE TRBOVUE
Občina Trbovlje je pred časom objavila razpis za prijavo predlogov za izbor in podelitev letošnjih občinskih nagrad, ki so najvišja priznanja Občine Trbovlje za dosežke na raznih področjih dela. Kot je znano, bodo nagrade podelili ob občinskem prazniku 1 .juniju, predloge pa je treba oddati do 3.aprila.
UČNA POMOČ
V	aprilu pričenja s posebno učno pomočjo
Društvo prijateljev mladine Zagorje. Pravzaprav bo DPM naročnik, šole pa izvajalci. Skupno bo sodelovalo pri tern projektu 8 sodelavcev na vseh osnovnih šolah. V občini poteka učna pomoč že 5 let. Doselj je bil izvajalec te pomoči Center za socialno delo, od aprila do konca junuja in od oktobra do konca leta pa bo prevzelo organizacijo te dejavnosti, ki je v veliko pomoč učencem s slabšim znanjem. DPM.	(Vir: Bilten)
DIJAKI IZ NEMŠKE GIMNAZIJE NA OBISKU V TRBOVLJAH
V	času od 1. do 10.marca so se mudili v
Trbovljah na obisku pri svojih vrstnikih dijaki drugega letnika gimnazije iz Scheinfelda v Nemčiji. Obe gimnaziji, tako trboveljska kakor tudi nemška, imata že več let tesne stike, kar se kaže v vsakoletni izmenjavi dijakov obeh šol. Tokrat je prišlo na obisk v Trbovlje 26 dijakov skupno s svojimi profesorji. Domači gimnazijci so pripravili za gostujoče vrstnike zanimiv program, tako da so si lahko ogledali Trbovlje, kakor tudi druge pomembnejše kraje oziroma mesta v Sloveniji. Sicer so bili gostujoči dijaki gostje na domovih dijakov trboveljske gimnazije. Tako kot šola so tudi domači dijaki skupno s svojimi starši oziroma sorodniki pripravili za goste zanimive izlete tako v bližnjo okolico, kakoj tudi po Sloveniji. Trboveljski gimnazijci.bodo vrnili obisk prve dni junija letos, ko se bodo odpravili v nemški Scheinfeld.	T1
OBRTNIŠKE NOVICE
Obrtniške novice vsebujejo tudi v marčevski izdaji osem strani raznih obvestil, razpisov in navodil. Tako Jolanda Gobec v uvodu razglablja o zaključnih poročilih za s.p., ki so vsako leto nedorečena. Razlaga splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo in nepravilnosti pri obračunu članarine GZS. Že zdaj opozarja na vrsto seminarjev in sejmov v naslednjih mesecih in ugodno kreditiranje s.p. in malih gospodarskih družb. Člani se lahko seznanijo, kaj vse subvencionira ministrstvo za malo gospodarstvo in kakšne so konkurenčne prednosti sklada obrtnikov Slovenije. Zanimive so tudi informacije o prijavah, kjer izvemo, da bo imel Milan Marinko avtomehanike in trgovino z avtodeli Impulz, Anton Ivnik pa bo izvajal hidroizolacije, oba v Hrastniku. Na Dolu pa sta svojo dejavnost odjavila Marina Gašparut - Teksas in Dejan Povše - servisiranje RTV aparatov in naprav.
Fanči Moljk
ŽELEZNICA SE PRIPRAVLJA NA UVEDBO NOVIH VLAKOV
Tudi Slovenske železnice se hočejo čimprej vključiti v evropski sistem želszniške povezave, kar dokazuje posodabljanje voznega parka. Ker pa brez temu primernih sodobnih prog tega ni mogoče izvesti, so obenem morali posodobiti in obnoviti tudi železniške tire oziroma proge. V skladu z zakonom o urejanju naselij in drugih posegov v prostor so začeli izvajati vzdrževalna dela na odseku proge med postajama Zagorje in Sava. Kot nam je povedal predstavnik službe za gradbeno dejavnost Milenko Čučič, bodo v okviru teh del zamenjali tirnice, pragove in drobnotirni material. Poleg tega bodo uredili odvodnjavanja, izmenjavo gramozne grede z novo, prilagodili vozno mrežoin ostalih elektroenergetskih naprav, prilagoditev signalno-varnostnih in telekomunikacijskih naprav in izdelali tampone. Izvajalec del (SŽ Železniško gradbeno podjetje Ljubljana) je z deli pričel že v soboto, 11.marca 2000 in predvidoma naj bi dela potekala do konca avgusta. Zaradi tega bo
v času zapore ene proge prihajalo tudi do krajših zamud vlakov, katere bodo ustrezne službe na SŽ poskušale spraviti na minimum. V tem letu so predivedna podobna dela tudi na odsekih proge Grobelno - Ponikva in Zidani Most - Rimske Toplice v skupni vrednosti 2 milijarde 900 milijonov SIT. Dela bodo predvidoma končana do uvedbe hitrih vlakov v letošnjem septembru (predvidoma do 12.septembra). V letu 2001 pa načrtujejo obnovo proge od Zagorja do Trbovelj ter samega železniškega postajališča v Trbovljah.
Rudi Špan
GASILCI BI RADI AVT0LESTEV
Zavod za požarno varnost Trbovlje je skupno z ostalimi gasilskimi društvi začel z akcijo za pridobitev sredstev za nakup rabljene avtolestve. V Zasavju je namreč v zadnjem času bilo zgrajenih veliko visokih stavb iz katerih je reševanje z obstoječo opremo v primeru požara praktično nemogoče. Zato so se odločili za nakup rabljene avtolestve s košaro od ljubljanskih gasilcev. V ta namen so se nekatera podjetja že priključila akciji.
IL.
ČUK V HRASTNIŠKEM GRADU
Prvi gost v nizu štirinajstdnevnih	oddaj
trboveljske televizije je bil v torek, 14.marca mag.Jožko Čuk, predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Želel je, da se ob tej priložnosti sreča tudi z vodilnimi gospodarstveniki naše regije. Tako so se srečali na delovnem pogovoru na temo Regionalni razvoj s poudarkom na možnih in potrebnih mehanizmih za vzpodbujanje podjetništva in gospodarstva. V steklarskem gradu sta jih sprejela in pozdravila predsednik in podpredsednik zasavske zbornice mag. Miroslav Štrajhar in mag.Stojan Binder in gostu predstavila aktualna gospodarska dogajanja v Zasavju. Prisotni so razpravljali še o možnostih prestrukturiranja zasavskega gospodarstva, okrog zakona o Zasavju in kaj pričakujejo od države. Jožko Čuk je bil mnenja, da so zasavski načrti realni, rešitev pa vidi v razvijanju tistih
podjetij, ki bodo s svojim uspešnim delom za zgled drugim. Pri uresničevanju zasavskih načrtov pa bo pomagala tudi GZ Slovenije.
Fanči Moljk
BO LITIJSKO »KEGLJIŠČE« V OBČINSKIH ROKAH ... ?
Znano litijsko »Kegljišče«, v katerem je danes gostinski lokal, kegljišče in trgovina je last Gostinskega podjetja Litija v stečaju. Njegova vrednost je ocenjena na 19 milj. SIT, kar je bila tudi izklicna cena prvega zbiranja ponudb v lanskem aprilu in ker do prodaje ni prišlo, je bil v letošnjem marcu objavljen drugi razpis (izklicna cena 13,5 milj. SIT) na katerega se je prijavila tudi Občina Litija.
Litijsko »Kegljišče« je pričelo Gostinsko podjetje Litija graditi leta 1973 z vso potrebno dokumentacijo na nekdanjem smetišču ob reki Savi, zemljišču v izmeri 3244 m2. Nakup objekta je za občino ugoden, čeprav se sama z gostinstvom ne bo ukvarjala, ampak ga lahko proda skupaj z zemljiščem (je občinska last) najugodnejšemu ponudniku. Je pa tudi interesohraniti »Kegljaški klub«, ki deluje v tem objektu in se ponaša z lepimi rezultati tako v mladinski, kot tudi članski konkurenci.
Občinski svetniki so na zadnji seji o nakupu objekta »Kegljišče« razpravljali in bili različnih mnenj, a so na koncu le sprejeli sklep, da se zanj ponudi (iz sredstev proračuna) izklicna cena.
Zadnja novica:
Objekt je bil prodan ponudniku, ki je ponudil 15 milj. SIT.
M. Šušteršič
HRASTNIŠKI SINET ZA VARNEJŠI SVET
To je slogan 125 članske delniške družbe, ki je bila ustanovljena pred 7 leti kot hčerinsko podjetje hrastniške Steklarne. Danes sodi med uspešnejša, srednja velika podjetja v zasavski dolini. Njen silovit razvoj gre naprej, saj v družbi vidijo tržne priložnosti in iščejo nove dejavnosti, ki so primerne času in prostoru.
Dejavnost hrastniškega Sineta je zelo razvejena. Mnogi poslovni
partnerji Sinet poznajo po varnostno nadzornem centru, kjer 35 usposobljenih moških vsakodnevno opravlja naloge fizičnega in tehničnega varovanja ljudi in premoženja. Za njih velja dežurna služba vse dni v letu. V sektorju varstva pri delu in varstva zdravja delajo strokovnjaki, ki kot uspešen team skrbijo za izdelavo splošnih aktov iz varstva pri delu in požarnega varstva, požarnih redov, študij požarne nevarnosti, izvajajo ekološke meritve (mikroklime, hrupa, osvetljenosti in kemijskih škodljivosti), usposabljajo zaposlene injih seznanjajo s predpisi varstva pri delu.
Družba Sinet Hrastnikje pridobila tudi licence in pooblastila različnih ministrstev, ki jim služijo kot osnova za različna usposabljanja zaposlenih delavcev.
V steklarski delavnici v kletni etaži blagovnice Mercator Hrastnik nudijo storitve obdelave ravnega stekla, izdelujejo vse vrste ključev, tudi kodiranih, v samskem domu v Podkraju ima Sinet urejenih 70 prenočišč. V invalidski delavnici je zaposlenih 60 delavcev. Ti pretežno opravljajo lažja dela, ki so povezano z žigosanjem in s pakiranjem steklenih izdelkov in pripravo kartonske embalaže.
Preko 200 poslovnih partnerjev zaupa družbi Sinet fizično in tehnično varovanje, v 60 podjetjih v Zasavju in širši okolici so prisotni pri izvajanju strokovnih nalog s področja varstva pri delu in požarnega varstva.
Ponosni so tudi na pridobitev certifikata kakovosti ISO 9001, ki j im ga je konec januarja podelil predsednik Slovenske gospodarske zbornice Jožko Čuk. V družbi veliko vlagajo v posodabljanje in razvoj tehnološke in informacijske tehnologije, sprejemajo in se soočajo s tržnimi izzivi in skrbijo za uspešno poslovanje. Direktor družbe Miran Grohar, inž. pravi, da lahko vsak zaposlen prispeva svoj delček k uspešnosti in promociji podjetja, zato ni naključje, da so človeške vrednote v središču pozornosti. Z dobro organizacijo dela, strokovno usposobljenimi ljudmi in upoštevanjem inovativnosti družba gradi svoj image in ohranja slogan.
Vojka Povše Krasnik
Iv 3 i
KAKŠEN NAKUP? POCENI
Zagorska tržnica se ponaša še z eno novo trgovino. Odprli sta jo Tina Rot in Zofija Mahne. Naj se zdi mogoče ali ne, v trgovini CELI SVET je vse po 199,00 tolarjev. In zato so kupci že v prvih dneh pokazali obilo interesa za raznorazne izdelke od igrač, gospodinjskih
Vse po 1 99,00 tolarjev
pripomočkov, dežnikov, kaset, kozmetike, kozarcev in še kopico drugih stvari, ki se dobijo za samo 199,00 tolarjev. Zatrjujejo, daje tudi poceni nakup - dober nakup. Odprto je ob delavnikih od 8. do 19. ure in ob sobotah od 8. do 13. ure.
Besedilo in slika: BR.
TRGOVINA OCHSENHORN V ZAGORJU
Ugodno in obilno so založeni tudi v trgovini OCHSENHORN v Zagorju na Cesti 9. avgusta 46a, ki jo je odprl samostojni podjetnik Andrej Zorko. Volovski rogovi oziroma: OCHSENHORN pa zato.
Za dober pridelek in lepše okolje
ker v trgovini ponujajo redko konjsko opremo, razen tega so še sodobno opremljeni s kmetijskimi izdelki od gnojil, semen, orodij in krmil za male živali ter drugim; s čimer lahko poskrbite tudi za čistejše in lepše okolje. Odprto je ob delavnikih od 7.30 dol 8. ure in ob sobotah od 7.30 do 12. ure.
Besedilo in slika: ER.
USTANOVLJENA ZVEZA POTROŠNIŠKIH ORGANIZACIJ
Dne 9.marca 2000 je bila v Murski Soboti ustanovljena "Zveza potrošniških organizacij Slovenije" s sedežem v Murski Soboti, ki zajema mrežo regijskih svetovalnih pisarn od Primorja do Pomurja. Ustanoviteljice so regionalna društva in združenja potrošnikov, med njimi tudi Združenje potrošnikov Zasavja.
SPLAVAR UGODNO MED RADEŠKIMI ČERMI
Trgovina z mešanim blagom in gospodinjskimi potrebščinami Splavar je pričela s poslovanjem v bivših prostorih Celjskih lekarn na Titovi 10 v Radečah novembra lani. Lastnik trgovine je Vido Romih, ki poleg trgovine opravlja tudi prevoze. Poleg poslovodje Gorazda Zupančiča v trgovini delata še Špela Kranjec in Andreja Lazar. Delovni čas trgovine je od ponedeljka do petka od 7.30 do 18.30 ure, ob sobotah od 7.00 do 13.00, ob nedeljah in praznikih od 8.00 do 12.00. Dvakrat na mesec (vsakega prvega in petnajstega) pa ponudijo tudi akcijsko prodajo artiklov, ki pritegne veliko kupcev.
Pri vrtini na desnem bregu Save v Zagorju so delavci Elektra Trbovlje zaključili z gradnjo transformatorske postaje. Ta je eden od pogojev za aktiviranje te vrtine, od koder bodo v mestni vodovod lahko zagotavljali 30 litrov vode na sekundo. Vrtina in tranzitni vodovod, ki povezuje vodovodni sistem z vrtino, je prav tako urejen. Sedaj moraj zgraditi še komandno postajo (objekt in naprave za avtomatizacijo) in črpališče. Vrtina je namenjena predvsem kot dopolnitev obstoječih vodnih virov, predvsem gravitacijskega vira Šemnik. (Vir: Bilten)
SVEA BO NABAVILA NOV STROJ
Pred časom je v zagorski Svei strojelom uničil polnojarmenik (gater), ki je osrednji stroj proizvodnje žaganega lesa. Glede na to, da se je lom zgodil v času glavne sezone tako nabave hlodovine kakor tudi prodaje žaganega lesa, se je proizvodnja začasno organizirala tako, da razrez lastne hlodovine poteka v dveh izmenah na žagi Lesne industrije Litija, koristijo pa se tudi usluge razreza na žagi v Trbovljah.
Dne 12.marca je na zboru vseh 31 zaposlenih in druge prisotne mag.Miroslav Štrajhar, generalni direktor, seznanil z odločitvijo o nakupu novega polnojarmenika. Vrednost nakupa stroja brez montaže je cca 600.000 DEM, v nekaj tednih oziroma do konca maja 2000 pa naj bi povsem stekla tudi proizvodnja.
RCR RAZPISAL ZANIMIV NATEČAJ
Regionalni center za razvoj je pred časom razpisal natečaj za izdelavo seminarskih, projektnih, diplomskih in magistrskih nalog iz podjetništva, okolja in prostora ter človeških virov. Naloge morajo vsi zainteresirani oddati do 30.junija 2000, za dodatne informacije pa lahko pokličete tel.: 34-220.
OBMOČNA ZBORNICA GZS V NOVIH PROSTORIH
Od petka, lO.marca 2000, se je Gospodarska zbornica Slovenije -Območna zbornica Zasavje - preselila v nove poslovne prostore v novem stanovanjskem objektu v Trbovljah (za občino). Njihov novi naslov: Mestni trg 5a, Trbovlje, tel.: 34-375 in 34-374 ter fax: 26-653.
T: J.
UJ J
F u n y.
OBČINSKA GASILSKA ZVEZA ZAGORJE NAREDILA OBRAČUN
Gasilci, predstavniki zagorskih društev, so se zbrali 17.marca v Šentlambertu, da bi pregledali in kritično ocenili svojo dejavnost v preteklem letu.
Delo z mladimi gasilci je za vzor na osnovni šoli Ivana Skvarče, vendar pa bi brez marljivih mentorjev Anke Lipovšek, Marte Marn in Lada Reberška ne šlo tako blesteče. V PGD-jih so tudi zelo dejavni, kar pričajo rezultati gasilskih tekmovanj. Gasilci se zavedajo, da brez podmladka ni gasilstva. Tako so pravico nastopati na državnem tekmovanju pridobili pionirji PGD Čolnišče, mladinke PGD Izlake, in mladinci PGD Kotredež, Mlinše in Šentlam-bert.
Sišati je bilo, da tudi strokovnemu izobraževanju pripisujejo čedalje večji pomen, saj s čedalje bolj sodobno opremo, potrebujemo tudi usposobljenega gasilca in to na vseh nivojih, podčastniškem in častniškem. Vendarle pa ugotavlja poveljnik gasilske zveze Janez Groboljšek, da društva še premalo izkoriščajo pomoč poveljstva pri uresničevanju izobraževanja svojih članov.
Nekaj besed so namenili tudi uspešni vaji pomoči prometne nesreče pred predorom v Zideh, kjer so sodelovali gasilci, interventna zdravniška ekipa in policija.
Ocena požarne varnosti v občini je sicer v trendu izboljševanja, pa vendar je še veliko požarov zaradi malomarnosrti in neupoštevanja priporočil o kurjenju ognja na prostem.
V začetku februarja je zašlo trinajstletno dekle v prepadnost opuščenega kamnoloma nekdanjih apnenic. Stekla je reševalna akcija, ki so jo vodili člani PGD Zagorje - mesto. Razdelili so se v dve skupini, ena je reševala od spodaj, druga pa s strani, da ne bi prožili kamenja. Spodnja ekipa je vzpostavila vizualni kontakt s ponesrečenko, zgornja pa je z vrvno tehniko prišla do deklice, jo navezala in nepoškodovano rešila.
Glede na vložen trud, akcija je namreč trajala tri ure in pol, izkazano visoko stopnjo profesionalnega pristopa k reševanju in veliko mero hrabrosti je predsednik GZ Ivan Pavšek v imenu zveze predlagal člane PGD Zagorje-mesto Ladislava Reberška, Marka Novaka, Antona Potočnika, ter Gregorja in Miho Rinka za odlikovanje za hrabrost.
MM
AAARJAN OROŽEN - GOST HRASTNIŠKIH OBZORIJ
Marko Planinc je v februarju v okviru hrastniških obzorij gostil politika Marjana
Orožna. Seveda v pogovoru nista mogla mimo politike v različnih obdobjih. Orožen je povedal, da ga je nekako kar svrkala vase. Čeprav je bil na različnih vidnih političnih položajih, je vseeno ostal v svojem bistvu pravi potomec svoje rodovine - klene napredne kmečke družine iz Turja.
V pogovoru so poslušalci lahko izvedeli, da je bila mladost v Turju težka, saj so Orožnovi otroci med vojno izgubili očeta. Pa vendar so Orožnovi spomini na tista leta prijetni, saj. so bili povezani tudi z bogatim kulturnim in družabnim življenjem v Turju. Orožen je igral na odru domačega ljubiteljskega gledališča. Seveda pa so morali
Leopold Grošelj je čestital Marjanu Orožnu ob njegovi 70-letnici (slika arhiv knjižnice)
fantje skrbeti tudi za domačijo. Še danes se rad vrača v Turje in poprime za delo pri košnji ali spravilu lesa iz gozdov.
Zanimiv je bil pogovor tudi, ko se je zasukal v politične vode. Orožen je povedal nekaj zanimivosti o rudarskem štrajku leta 1958, ko je že bil aktiven v zasavski politiki. Pot ga je potem vodila tudi v Beograd, v zelo zanimivih letih pa je bil eden vodilnih slovenskih politikov. Tako je bil šest let tudi takratni šef sekretariata za notranje zadeve. Sekretariat je prevzel iob prelomu s Kavčičevo skupino. Ob obujanju spominov se je kar nekajkrat zagovoril, da sicer ni razmišljal o pisanju spominov. Ko pa se je pripravljal na pogovor v hrastniški knjižnici Antona Sovreta, je začel razmišljati tudi o tem. Še posebej zaradi tega, ker so po njegovem mnenju nekateri dogodki
iz polpretekle zgodovine premalo osvetljeni.
Orožen je v februarju praznoval 70-letnico življenja. Zato je pogovor hrastniški župan Leopold Grošelj izkoristil za čestitko in mu izrekel dobre želje ob jubileju. Marjan Orožen je namreč eden izmed enajstih častnih občanov občine Hrastnik.
Fanči Moljk
NOČNO ČIŠČENJE STARE GLAVNE CESTE
JP Komunala Trbovlje je organizirala in izpeljala v noči med 9. in lO.marcem od 20. do 4.ure zjutraj nočno čiščenje stare glavne ceste v Trbovljah in sicer od Zdravstvenega doma na Rudarski cesti pa vse do Banke Zasavje na Trgu revolucije. Izvajalec je v raznih oblikah pravočasno obvestil lastnike motornih vozil, ki običajno parkirajo na tej cesti, da umaknejo svoja vozila na druge lokacije. Delo je JP Komunala opravila tudi s sodelovanjem delavcev izjavnih del, z najetim težjim specialnim vozilom ter dvema tovornjakoma.
U.
15.MAREC - SVETOVNI DAN POTROŠNIKOV
Svetovni dan potrošnikov praznujemo vse od leta 1962, ko je takratni ameriški predsednik John F.Kennedy razglasil deklaracijo o osnovnih potrošniških pravicah, ki so bile leta 1985 vključene v smernice za varstvo potrošnikov OZN-a. Raven varovanja potrošnikovih pravic v posameznih državah je pomemben pokazatelj družbenega in gospodarskega napredka države v mednarodnem merilu.
Vsako leto je svetovni dan potrošnikov namenjen določeni temi. Letošnji je v znamenju biotehnične revolucije v pridelavi in predelavi hrane na temo "potrošniku varna hrana".
OKROŽNO SODIŠČE V TRBOVLJAH?
V začetku marca je bila objavljena vest, da sta poslanca Miran Jerič iz LDS in Miran Potrč iz ZLSD podala predlog državnemu zboru, da bi se Okrožno sodišče v Ljubljani delilo v bodoče na ljubljansko in trboveljsko. Predlog sta podrobno utemeljila, temelji pa na veliki obremenitvi ljubljanskega okrožnega sodišča in velja za največje sodišče v Sloveniji. Vlagatelja upata, da bo njun predlog dobil podporo ostalih poslancev.
IL
n :i Ta n
Pisma bralcev
Zasavc objavlja odmeve na prispevke v časopisu in mnenja bralcev o življenju in dogajanju v Zasavju. Nepodpisanih pisem ne objavljamo. Dolžina pisem je zaradi prostora omejena na največ 30 tipkanih vrstic. Uredništvo si pridružuje pravico skrajšati tekst ali pa objaviti daljšega, če oceni, da bi s skrajšanjem preveč okrnil zanimivo vsebino.
CESARJEVA NOVA OBLAČILA...II.
Spoštovani g.Jože Ovnik!
Ker ste sebi nesprejemljivi takšni kot ste -bi vsaj v času "PUSTA" sneli masko in prenehali igrati vlogo, v kateri se trudite vse dni v letu, da bi zadovoljili želje in potrebe drugih, oziroma da bi se pokazali v najboljši luči, v kateri želite, da bi vas drugi gledali in videli.
In ker vam to ne uspeva, se zato bojite, da bi vas kritizirali in obsojali drugi, pa vi sami prav to počenjate sami s seboj in se še dodatno smešite po Zasavju. In ne samo to - s takim podlim pristopom sami sebi postavljate pregrade ob katerih psihično in duševno trpite in se še bolj pogrezate v blato. Zato vas ne bom spraševal, zakaj mi niste do sedaj odgovorili na moje zapise v Zasavcu z dne
10.1.,	27.1. in 24.2.2000? Verjetno je razlog v tem, da ste tudi sami že ugotovili, da Zasavčanom presegajo bedaki, ki hočejo biti duhoviti. Če se ne motim, ste to pred leti enkrat že okusili na TV Centru v Trbovljah.
Nisem pa pričakoval, da mi ne boste ničesar odgovorili v tem vašem zadnjem članku v Zasavcu št.5, z dne 9.3.2000, katerega ste na strani 9, objavili v rubriki "PISMA BRALCEV" pod naslovom "CESARJEVA NOVA OBLAČILA", vendar so mi drugi povedali, naj me to ne moti, ker ste pač vi rojeni "sindikalni nakladač", ki mnogo govorite pa nič ne poveste. Moram pa priznati vaši iznajdljivosti in vas resnično občudujem, kako ste hoteli pod noviomi cesarskimi oblačili preko vrat Zasavca pripeljati novo obrazložitev - različico od že objavljene z dne 10.2.2000, zakaj ste sploh začeli napadati z nizkimi udarci, lažjo in tendecioznim pisanjem. Žal pa tudi tu niste imeli srečne roke "SAJ NAROD NAŠ DOKAZE HRANI". Je pa res, da ste v omenjenem članku pravilno ugotovil, da je v tej polemiki (ker resnično že predolgo traja) bralcem Zasavca že dolgo vse jasno.
Zato mi še na misel ne pride, da bi v zvezi vašega članka polemiziral, saj mislim, da je skozi celotno to pisanje tudi vam postalo jasno, da ne postaneš umetnik samo zato, če si se
včlanil v likovno društvo.
Že res, g.Ovnik, da že dolgo hlinite s svojim obrazom in zunanjščino in z njima zavajate ljudi v prepričanje, da ste vi zares to, kar bi radi bili. Žal pa vam moram povedati tisto ugotovitev, ko ste vi samo v tem zadnjem vašem članku zapisali: "da Trbovc pač ne more biti vsak". Zato se zavedajte, da tudi v tem oziro, g.Ovnik, ne boste uspeli, ker je v Trbovljah že vse polno vam podobnih glumačev. In ko tako prebiram vaše hvalospeve, sem se spomnil na takoimenovane velike duhove, ki slovijo po tem, da v malo besedah veliko povedo - da pa bi za vas lahko dejal, da ste mali duh, ki mnogo govori pa nič ne pove. Priznam pa, da sem kot pravi Trboveljčan resnično vesel, da imajo v Trbovljah vas - saj bi bili drugi Trboveljčani, če vas ne bi bilo, večkrat v zadregi. In ravno tu največkrat razmišljm in ne morem ugotoviti - zakaj je nekaterim ljudem usojeno, da so bedaki, če ne uganjajo bedarij po preudarku, pa jih k temu prisili usoda.
Zato tudi o Perkmandeljcu in ostalih knjigah, ki jih naskakujete, ne bom govoril, povedal vam bi samo to, da so "slabe knjige intelektualni strup, saj uničujejo duha".
Kar pa se tiče žuganja s prstom in groženj, pa ne sprašujte mene kaj bo, če se vam kaj zgodi, janez Krajnc še ni nobenemu - tudi vam ne - žugal in grozil. Zato je težka obsodba z vaše strani. Vedeti pa morate, da mora vsak sam skrbeti za svojo varnost in zdravje. Mislim, da ste vi tu v prednosti pred drugimi, ker imate v sorodstvu (sa tako sami zatrjujete) kartnšlogarco. Je pa resnica, da sem dejal in to povem še danes, da za besedo "KULTURBUNDOVEC" morate in verjemite mi, da boste odgovarjali, saj sem v to toliko prepričan, kot v to da sem Janez Krajnc.
Ker sem že v Zasavcu z dne 27.1.2000 podal ugotovitev - "da pokvarjena zavist počasi prehaja v bolezen", za kar sem to ponovno spoznal, vam zato sporočam g.Ovnik, daje to moje zadnje polemiziranje z vami.
Janez Krajnc
Zdrav duh
Iz letošnjega literarnega' natečaja.
Andreja Alt
SVETLOBA
Luč.
Prihajaš proti meni.
Ne morem verjeti.
Vidim te.
Dotakneš se me.
Gracioznost tvojih prstov me preseneti. Groba mehkoba tvojih usten. Sprehajajo se po mojem vratu, puščajo rdeče pekoče sledove, ki se stapljajo
s krvavimi neonskimi lučmi zakajenega prostora.
Oči se ti svetijo -
pomladno sonce sije iz njih -
in mehke so
kot naj mehkejša trava
tvojih misli.
Tipaš me.
Vonjaš me.
Čutiš me.
Stapljava se v eno...
... v velike sanje...
... v svetlobo...
Boštjan Grošelj
VZEMI KUUČ
Kje si, č/lovek, se izgubil, kam odšla je tvoja pot, kdaj sam sebi boš obljubil, da se rešil boš zablod?
Kaj je belo, črno, kaj?
Iščeš izgubljeni raj, z brazdo v srcu krvavečem, a ob upanju še tlečem.
Zdaj odloži vse smeti, ki tvoj um še bremenijo, vrt očisti slabih misli, ki gorje na svet valijo.
V tebi samem je veselje, v tebi samem je radost, daj, odpri roke ljubeče, bodi sebi častni gost.
Kjer se najde ključ modrosti, tam se rože razcvetijo, tam se ne pustijo zbosti, če igra kdo hudobijo.
"ŽENSKI PROBLEMI" NA TRGU DELA
Kot odmev na poslanico veterank Zveze borcev NOB, s katero so ob Dnevu žena pozvale vse k celovitemu aktivnemu delovanju žensk v naši družbi, je prišlo tudi sporočilo za javnost z Urada za žensko politiko.
Lotili so se ukrepov za izenačevanje možnosti žensk in moških na trgu dela. Menijo, da je za dosego enakih možnosti in enake obravnave žensk in moških na trgu dela poleg Zakona o delovnih razmerjih potrebno sprejeti tudi dodatne, tako imenovane pozitivne ukrepe.
Ko je bila spomladi 1998 odprta brezplačna telefonska linija, na katero lahko pokličejo ženske, ki menijo, da so bile na delovnem področju zaradi svojega spola obravnavane drugače kot moški, se je pokazalo iz več kot 1000 klicev, da so problemi na delovnem mestu zaradi nosečnosti ali materinstva. Predlagali so dva ukrepa, ki bosta po njihovem mnenju pripomogla k izenačevanju možnosti žensk in moških na trgu dela:
1.	delodajalcu in samozaposleni osebi naj bi se priznalo povračilo prispevkov, ko gre za nadomestno zaposlitev za čas nadomeščanja osebe, ki je na porodniškem dopustu in dopustu za nego in varstvo otroka, pod določenimi pogoji in
2.	delodajalce naj bi razbremenili plačila nadomestila plače na podlagi potrdila o začasni nezmožnosti za delo zaradi ugotavljanja in zdravljenja zmanjšane plodnosti in "rizične" nosečnosti, le-ta naj bi bremenila Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije...
Opozarjajo tudi na problem delovnega časa (preko polnega, ob sobotah in nedeljah), zato je Urad za žensko politiko predlagal Inšpektoratu Republike Slovenije, da poostri nadzor na tem področju. V času od decembra 1999 do konca februarja 2000 so se inšpektorji posvetili spoštovanju zakonodaje v trgovinah po celi SLoveniji, od marca do konca maja pa bodo obiskali bolnice, da ugotovijo dejansko stanje glede zaposlovanja, zlasti medicinskih sester.
Na Uradu upajo, da bodo vsi ti ukrepi, če bodo sprejeti, skupaj z ukrepi, ki jih pripravljajo tudi na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, predstavljali učinkovito podlago za to, da se bodo ženske v prihodnje čim redkeje srečevale s problemi, ki jih sedaj doživljajo na trgu dela zaradi nosečnosti in materinstva.
MAH
H fi J J J
VDOLANKINAGEUNIZA
MAME
V četrtek, 9.marca je bila v športni dvorani Dolanka čisto posebna prireditev. Namenili so jo namreč mamam in zato pripravili turnir vseh pionirskih ekip domačega kluba. Nastopili so tudi najmlajši, šest in sedemletni fantje rokometne šole. Z Dolskimi mačkami vred, ki so tudi nastopale v programu, jih je bilo okrog 120. Ko so odigrali tekmo, so mladi rokometaši vzeli nagelj in ga odnesli k mami na tribuno. Fantje so odigrali tudi tekmo z zagorskimi pionirkami in jim na koncu podarili parfume. Rezultati tokrat niso bili pomembni, bolj je bilo pomembno druženje s starši. Iz naslednjih izjav je razvidno, da podpirajo RK in da so bili nadvse zadovoljni s prireditvijo.
Jela: "Zelo sem vesela, da so nas povabili, saj hodi na sinove tekme navadno mož, ker imamo doma dojenčka. Navdušena sem tudi nad RK, ker lahko sin Mario trenira, čeprav ima astmo. Zaradi troniranja se mu stanje izboljšuje."
Stanka: "Sin Nejc igra že dve leti, čeprav je zelo zaposlen tudi na glasbenem področju. V dvorano pridem večkrat, saj je lepo videti mlade športnike."
Irena: "Sin igra že tretje leto in šport jemlje zelo resno. Lani je dejala razredničarka, da so ti fantje, ki igrajo rokomet, bolj komunikativni, bolj živijo s kolektivom in prej priskočijo na pomoč kot drugi."
Melita: "Tadej je igral tri leta karate, zdaj pa se je odločil za rokomet. Zdi se mi pomembno, da imajo otroci vsaj en šport v svojem prostem času."
Janez: "Rokomet sem igral 25 let, včasih pa tudi treniral. Zdaj vozim na treninge že osemletnega vnuka... Sem član gospodarskega odbora RK Dol TKI Hrastnik, danes pa sem zadolžen, da mamice postrežem s kavo."
Fanči Moljk
"ŽENSKA, IMEJ Z MOŽEM ENAKE PRAVICE,...
...ker so enake tudi dolžnosti!"
Mednarodni praznik 8.marec so s posebno proslavo zaznamovali v Trbovljah Združena lista socialnih demokratov Slovenije in Zveza borcev NOB. V Delavskem domu so obiskovalkam že ob vhodu podarili nagelj, nato pa je med kulturnim programom, ki so ga izvedli Lovski pevski zbor Zveze lovskih družin Zasavja pod vodstvom Alberta Ivančiča, učenca Glasbene šole Trbovlje Matic Pfajfer in Tea Rajh s pianistko Urško Meglič
Sadiki, učenci osnovne šole Tončke Čeč z mentorico Marjano Eberlinc in Murenčki -otroški pevski zborček VVZ Trbovlje s Karmen Lindič, moderatorka nanizala zgodovinska dejstva, ki so privedla do praznovanja Dneva žena.
Ugotovitev veterank Združenja borcev NOB Slovenije ob letošnjem prazniku je, da je vloga in udeležba žensk v političnem prostoru danes tako nizka, kot ni bila še nikoli po drugi svetovni vojni. Njihovo sporočilo se glasi: "Za spremembo tega stanja je predvsem pomembno celovito aktivno javno delovanje vseh, da bomo skupaj prispevale k večji udeležbi žensk v politiki, ne glede na njihove politične, verske, narodnostne in druge razlike."
Prisotne je v imenu trboveljske Združene liste pozdravil Janez Malovrh. Voščilo vsem
ženskam za praznik je izzvenelo kot upanje in iskrena želja, da bodo mlajše generacije ohranile in nadgradile že doseženo.
Po končanem kulturnem programu so se obiskovalci zadržali na družabnem večeru v avli Delavskega doma.
Besedilo in slika MAH
ZANIMIVA PROSLAVA SVOBODNIH SINDIKATOV IN BORCEV
V torek, 14.marca so v hrastniškem delavskem domu pripravili Svobodni sindikati Zasavja in OZB NOB Hrastnik pester kulturni program ob dnevu žena. Nastopali so MPZ Svobode, otroški šolski zbor in recitatorji. Vmes pa je dvakrat nastopila voditeljica pogovora o ženski problematiki Zvonka Zupančič. Prvič se je pogovarjala z Andrejo Peterlin, socialno delavko, predstavnico RK Leo Hribernik in študentko, iskalko zaposlitve. V drugem delu razgovora pa je sodeloval župan Leopold Grošelj, poslanec Miran Potrč in predsednik Svobodnih sindikatov Zasavja Soni Knežak. Ob dnevu žena je razmišljala p svojem govoru tudi predsednica OZB Pavla Zadobovšek.
Fanči Moljk
. lTitls h rv?r.
UKOVNA DELA METKE PEPELNAK
nič, da je abstrakcija sredstvo vrnitve h konkretnosti in unikatnosti.
Besedilo A.Š., slika M.Š.
V Matični knjižnici Litija je od 7.marca dalje na ogled razstava slikarke Metke Pepelnak. Avtorica predstavlja risbe, slikanje v črnobeli in barvni tehniki in grafične odtise, kot so linorez, kolografija in jedkanica.
Avtorica je slikanje vzljubila že v osnovni šoli, kjer je obiskovala krožek pri akademskem kiparju Zlatku Rudolfu, kasneje pa se je izpopolnjbvala še pri akademskem slikarju Zmagu Modicu in Leonu Koporcu. Zelja po dodatnem likovnem znanju jo je pripeljala do sprejemnih izpitov na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer je uspešno opravila sprejemni izpit za redni študij likovne umetnosti - smer likovna pedagogika. Sedaj
obiskuje osmi semester.
Ker se prvič predstavlja javnosti, skuša biti razstava nekako didaktično usmerjena in vsebuje izdelke od prozorne risbe, risbe z modelacijo, nato pa prehaja na slikarsko področje: najprej slikanje v črno beli tehniki, kasneje dodaja eno barvo in preide na celotni barvni spekter, ploskovito slikanje, uporabo kontrastnih barv. Slike, ki iz upodabljajoče umetnosti prehajajo v abstrakcijo, s podobo notranjega stanja, napravijo vidno tisto, kar je sicer nevidna notranja podoba njenega odnosa do sveta, vse do informela, kjer razpad oblike doseže višek.
Glede abstraktnosti slik pa se Metka strinja z Darkom Štrajnom, ki na vprašanja, kaj abstraktne slike predstavljajo, odgovarja, da
SILVA DRNOVŠEK RAZSTAVLJA V DOMU FRANCA SALAMONA
V	marcu razstavlja samostojno svoja dela slikarka Silva Drnovšek iz Trbovelj in sicer v avli Doma upokojencev Franca Salamona na Tereziji. Na ogled je postavila svoja dela iz zadnjega obdobja. Tokrat se je lotila izdelave mozaičnih podob na svili s svojstveno tehniko, z najrazličnejšimi motivi iz narave, domačega življenja, cvetja,... Prejšnja leta je dosti slikala v akvarelni, oljni in še kakšni slikarski tehniki. Doslej so ji še najbolj uspevale slikarske stvaritve v gvašu. Razstavljena dela so na ogled tako oskrbovancem doma, kakor tudi drugim obiskovalcem.
V BOUVIJI IN PERUJU
V	četrtek, 16.marca, je v hrastniški knjižnici Antona Sovreta ponovno predaval Franci Horvat, ki se je tokrat s prijateljem Binetom
Javernikom podal v mesta in gorovja Južne Amerike. Številni obiskovalci so z zanimanjem spremljali 260 barvnih diapozitivov. Med najlepšimi posnetki je bila gora Alpamayo (5947 m), ki pa jo zaradi nenadne spremembe vremena nista mogla osvojiti.
Fanči Moljk
NOVO VODSTVO REUKA
Društvo revirskih likovnikov REL1K iz Trbovelj, je v ponedeljek, 6.marca pripravilo v sVojih društvenih prostorih v Delavskem domu svoj občni zbor. Iz poročila, ki ga je pripravil dosedanji dolgoletni tajnik Janez Zavolovšek je bilo razvidno, da je bila dejavnost društva v preteklem letu zelo pestra in dejavna pa tudi uspešna, čeprav se je društvo srečevalo z mnogimi težavami, ki so sledile
zavoljo pomanjkanja denarja. Izpeljali so številne likovne razstave v Trbovljah in drugih krajih, bodisi skupinske ali samostojne, izdali monografijo, izpeljali slikarski Ex tempere itd. Društvo odslej vodi novi predsednik Franci Ostanek, podpredsednik je Drago Nučič, tajnica je Marjeta Železnik, njen namestnik pa Janez Zavolovšek.
IL
KURENTI TUDI NA DOLU
Letošnjo zimo so prišli preganjat kurenti tudi na Dol, ko so v ponedeljek, 6.marca obiskali dolske šolarje in veselo poskakovali in zvonili tudi po vasi. "Prihajamo iz Laškega, kjer so nam razkazali tudi proizvodni proces v pivovarni, obiskali pa bomo še prijatelje v Trbovljah," je dejal Franc Tomažič iz Cvetkovcev pri Ormožu.
Fanči Moljk
ZASAVSKI MUZEJ PRIPRAVLJA NOVE ZBIRKE
Zasavski muzej v Trbovljah, do nedavnega še imenovan Revirski muzej in še prej Muzej NOB, ki s svojo dejavnostjo pokriva tudi občini Hrastnik in Zagorj, se je že pred meseci odločil, da bo postavil v svojih prostorih novo stalno muzejsko zbirko, ki naj bi bila pretežno rudarskega značaja. Občasno pa bodo postavili še razne tematske zbirke. Trenutno je v muzejskih prostorih na ogled slikovno in deloma tekstovno gradivo, ki ga je pripravila sodelavka tega muzeja Irena Ivančič Lebar za knjigo Naše Trbovlje, v prvem nadstropju pa razstava slik zasavskih poklicnih slikarjev, v podstrešnih prostorih pa je na ogled Batičeva zbirka. V enem izmed prostorov je na ogled tudi zbirka lutk hrastniških lutkarjev.
IL
OBČINA TRBOVLJE NA INTERNETU
Turistično društvo Trbovlje je že pred tremi leti dalo pobudo, da bi na internetu predstavili občino Trbovlje z vseh plati. K temu naj bi dodali še vrsto dobrih fotografij in zemljevidov. Dobršen del gradiva je to društvo že tudi pripravilo, vendar se je zataknilo in do realizacije ni prišlo. Šele sedaj je nastala možnost, da se ta ideja in predlog realizirata. Občina Trbovlje je sedaj predstavljena na internetu skupno z zemljevidom občine Trbovlje. Dodali pa bodo še zgodovinski oris kraja.
IL
ANKETA
sp/tetnosti
Si česa želite? Recimo: lepega vremena za dobro potovanje, donosne službe, novih prijateljstev, boljših ocen v šoli, popustljivejših kolegov? No, le dobro precenite, kolikšnega truda so vredne vaše želje in ali vam res veliko pomenijo. Gotovo je v slehernem naporu tudi malce veščine in o teh spretnostih so tokrat razpredali naključni anketiranci. Se pravi, o spretnostih, ki jih občudujejo pri drugih - kolegih, znancih, sodelavcih, prijateljih.
Tekst in foto: Petra Radovič
Janja Gabrijel, učenka iz Trbovelj:
"Če so dobri govorci in če znajo biti zabavni - to občudujem pri ljudeh."
Elizabeta Simonič, dijakinja iz Trbovelj:
"Vsakdo ima kvalitete in je pri kakšni stvari lahko uspešen. In če dobro kuha, se nerad prepira in ni pretirano zamerljiv, mi je sploh všeč."
Vladimir Sotler, kadrovik iz Trbovelj:
"Zanimive govorce občudujem in sicer, da niso zgolj kritični do stvari, ampak znajo pripomniti še kaj prijaznega in zanimivega."
Ana Mušerlin, delavka iz Trbovelj:
"Praktičnost zelo spoštujem, vendar pri človeku najprej opazim njegov zunanji videz, potlej me šele pritegne, če je česa vešč."
Iztok Jamšek, strojni tehnik s Save pri Litiji:
"Dobro kuhanje je že lepa spretnost. Občudujem dobre praktike, ne glede v kateri stvari se dobro znajdejo. Vsaka spretnost terja tudi veliko ukvarjanja.
si uspešen."
Tončka Jančar, trgovka iz Litije:
"Pri ljudeh spoštujem delovne navade. Kajti če si priden pri delu, si pri vsaki stvari lahko uspešen."
Klavdija Jakovljevič, dijakinja iz Trbovelj:
"Če imaš učne navade,
znaš biti prijazen, urejen
in če z veseljem nekaj delaš -to so najlepše spretnosti."
Boštjan Prašnikar, dijak z Mlinš:
"Prijaznost je naj lepša spretnost. Pri ljudeh bčudujem tisto, kar zahtevam tudi od sebe. Nikakor pa se ne silim, da bi pri vsakem iskal spretnosti, v katerih je uspešen."
Stane Skubic, strojni tehnik iz Trbovelj:
"Dobri govorci in uspešni športniki so občudovanja vredni. Verjetno si uspešnejši in bolj
ambiciozen pri
Katarina Sajovic, socialna delavka iz Zagorja:
"Občudujem
ljudi,
ki
pri vsaki stvari izberejo dobro plat, zmeraj
dobro delajo,
delu,
ki ga z veseljem opravljaš.
se vedno
po dobrem ravnajo."
Suzana Jovičič, študentka iz Litije:
"Zaupljivost, smisel za zabavo in delovne navade - to nasplošno zelo občudujem. Pri moških pa mi je všeč, če znajo žensko zapeljati na
en poseben način."
Monika Jelenc, dijakinja iz Kresnic:
"Ni važno, ali so urejeni po modi, temveč pri ljudeh občudujem, če lepo govorijo in
so praktični."
t,TrlTLa,i 3'hrlnn
Boštjan Grošelj:
Svetlo in temno
Naslov tega ne kaže, a govorili bomo o zbirateljstvu. Zbiramo iz veselja in navdušenja, da preženemo dolgčas ali iz kakšnega drugega razloga. Zbiramo razglednice, majice, nagradne nalepke, znamke, prtičke, starine, če navedemo le nekaj možnosti. Seveda zbiramo tudi denar za človekoljubne namene, za razne organizacije, včasih pa smo imeli poplavo najrazličnejših samoprispevkov. Vendar le redko pomislimo na zbiranje drugačne vrste. To je zbiranje lepih in manj lepih, temnih in svetlih vtisov na naši življenjski poti.
Morda se komu zdi, da je takšno zbiranje, nepomembno in se je neumno razpisati o njem. Menim, da je to bistveno za vsakega izmed nas, saj je od življenjske naravnanosti odvisna tudi naša usoda, čeprav se lahko kaj takega sliši preveč preprosto. Iskren pogled v življenje pokaže, da se večina na podobne okoliščine odziva podobno. Vse življenje ostaja pri vzorcih iz otroštva. Kako to izgleda? Če nas nekdo razjezi, odreagiramo jezno. Normalno, bo kdo rekel. Res je to nekaj normalnega, toda težava takšne normalnosti je v tem, da nas omejuje.
V vsaki situaciji imamo več kot le eno možnost odzivanja, a zaradi navajenosti na le eno se vedno odzovemo na isti način. O boljših možnostih niti ne razmišljamo, ker je ta edina, ki jo poznamo. Skozi življenje smo jo utrdili, zato se vedemo kot roboti in se ne sprašujemo o možnostih, ki dajejo svobodo. Smo sužnji železnih srajc.
Priučene navade nas utesnjujejo, oprostite, sami se utesnjujemo z navadami, kar nas lahko včasih drago stane. Torej omenjeno jezno reagiranje ni posledica dejanja nekoga drugega, ampak posledica lastne odločitve. Zelo težko se je upreti skušnjavi, kar pa nas ne odvezuje odgovornosti za našo jezo. Zavedanje odgovornosti za vsa naša čustva je prvi korak na poti vzpostavljanja nadzora nad njimi.
Sposobnost nadziranja lastnih čustev, misli, besed in dejanj je ključ do nadzora življenja. Samo takšna naravnanost vodi k treznemu uravnavanju naše usode. Že tako ne moremo popolnoma urejati življenja, ne moremo se izogniti vsem nezaželenim okoliščinam, lahko pa se naučimo nadzirati svoj odziv nanje. Če se odločimo za slednje, bomo lažje, bolj polno, ustvarjalno in srečnejše zaživeli. Postali bomo notranje trdnejši, povečala se bo naša sposobnost za učinkovito spopadanje z izzivi in presekali bomo začarani krog omejujočega vedenja in mišljenja.
Dobro, če že tako praviš, si zdajle mislijo nejeverni Tomaži, toda kaj ima to opraviti z zbirateljstvom? Precej. Če si priznamo ali ne, če se zavedamo ali ne, celo življenje ni nič drugega kot zbiranje temnih in svetlih trenutkov. Vprašanje je edino to, kaj je v zbirki. Vsakdo bi moral pogledati v svojo zbirko in se vprašati, kaj neguje. Ali neguje lepe spomine, plemenite misli, dobre osebne odnose, odpuščanje, ljubeznivost in spravljivost? Ali res prevladuje svetla stran ali morda prihaja do izraza temačnost zamer, sovraštva, strahu in skrbi?
Dokler bomo odlagali pregled življenjske zbirke, bomo ostajali negotovi. Nekritično bomo nadaljevali z omejenimi navadami ter samoomejujočimi pogledi nase, soljudi in svet. Obrišimo torej prah s knjige življenja in si jo oglejmo. Čas se namreč izteka, zato je zdaj čas za izboljšave. V zadnji uri bo prepozno ...
Minka Ferme Ule:
6.aprila bo minilo 59 let od bombardiranja Beograda
NEPOZABNI SPOMINI
Prebivalci Beograda se bodo spet spominjali žalostne in za marsikoga usodne obletnice bombardiranja Beograda. Tudi jaz ne morem pozabiti tistega dne, čeprav bo minilo že 59 let. Leta 1941, 6.aprila na cvetno nedeljo zjutraj ob sedmih so pričeli Nemci z bombardiranjem Beograda.
Jaz sem bila od leta 1937 zaposlena v veletrgovini z več kot dvesto zaposlenimi. Bilo je nekaj moških in več žensk iz Slovenije. Poslovodje so bili z nami prijazni in z našim delom zadovoljni. Z vsemi smo se dobro razumeli. Srbi so zelo družabni in če ne sprejmeš njihovega povabila na kavo ali kosilo se mu zameriš.
Stanovala sem blizu trgovine. Hiša je imela pet stanovanj in tri sobice pod streho oziroma 3 kamre za enega človeka. V pritličju sta stanovala izobražena človeka Milka Sole, zobotehnik in mož, direktor tovarne, sicer pa oba zelo preprosta in prijazna. Večkrat smo se pogovarjali, en dan pred napadom pa mi je rekla, naj doma pripravim najnujnejšo prtljago, če bo treba kam oditi. Tudi spala sem pri njih tisto noč. Zjutraj ob štirih je pričel radio obveščati, da bodo Nemci ob sedmih pričeli bombardirati. Zelo smo bili prestrašeni. Tako se je tudi zgodilo. Nastalo je strašno grmenje v zraku in nastala je gosta megla, da se ni nikamor videlo. Napad je trajal od sedme do devete ure in se je ponavljal na vsaki dve uri cel dan. Srečo smo imeli, da ni bomba padla na hišo ampak nekaj metrov stran na verando. Zaklonišč ni bilo, zato smo pod podboji vrat čakali kaj se bo zgodilo. Nato smo pograbili svojo torbo in se odpravili iz mesta proti oddaljeni zvezdami. Tudi med potjo so begunce streljali in bombardirali. Proti večeru smo prišli do zvezdarne. Bilo je že nekaj beguncev in še so prihajali in spraševali še po sorodnikih, ki so jih nekateri izgubili. Ko smo zvečer gledali na mesto je bilo videti kot da gori cel Beograd.
Zjutraj smo se odpravili proti Donavi v počitniško hišo družine Sole, tam smo našli že nekaj beguncev. Tam smo ostali teden dni, nato smo se odpravili nazaj v Beograd. Srečali smo čete velikih Nemcev z mrkimi pogledi. Utrujeni smo se vrnili domov. Hiša je bila še cela, samo pod streho je bilo nekaj razpok.
Drugi dan smo se odpravili pogledati kako je s trgovino. Šipe so bile razbite in trgovina skorajda izpraznjena. Vrnilo se je malo uslužbence. Ne vem, kam so odšli, nekaj jih je bilo zagotovo mrtvih. Govorilo se je, da je bilo za posledicami bombardiranja
30.000	mrtvih. Po ulicah so lovili moške, da so pomagali pri pokopu mrtvih.
Jaz sem se odločila, da se vrnem domov v Slovenijo v Zagorje. Vedela sem, da bo hudo, toda tam so imeli vsaj živilske izkaznice, v Srbiji pa ne. Bilo je malo hrane, tudi kruha ni bilo vsak dan. Židje so smeli v trgovino šele ob 11.uri, ko je že vsega zmanjkalo. Na potni list sem čakala do februarja 1942. Vrnila sem se domov. Zavedala sem se, da bo še hudo, nisem si pa mislila, da bo vojna trajala še tako dolgo.
23. SUŠCA 2000
J . J J . I r (J- J . \* f| U.
Marja Kužnik:
Sedeli sva v studiu Radia Trbovlje v prostorih Delavskega doma in dva velika črna mikrofona sta grozeče strmela vame, medtem ko je njuna stara prijateljica Marja Kužnik pripovedovala: "Ta stavba mi je drugi dom, od tistega dne, ko sem začela delati na kulturnem področju. Vse svoje interese sem izpolnjevala v tej hiši, naj bo to gledališče, kjer sem začela, lutke, številne proslave ali radio. Seveda sem sodelovala tudi na številnih otvoritvah, komemo-racijah, odkritjih spomenikov,... kdo bi se spomnil vsega."
Na radiu ste od začetka njegovega delovanja?
Od prvega dne dalje. Najprej smo vse oddaje snemali. To je bilo pionirsko delo. Delali smo s starimi aparaturami, ki so bile že takrat precej uboge. Zgodilo pa se je, da je pri nekoliko daljšem tekstu zmanjkalo časa in smo morali "iti v živo". Takrat smo ugotovili, da tonsko mnogo lepše zveni brez snemanja in potem smo "šli vse v živo". Dogajalo se je mnogo, mnogo stvari. Veliko je bilo sodelavcev, prihajali so in odhajali in mlajši mi včasih rečejo: tale je tudi bil...
Vi ste ostali in poleg tega tudi ves čas hodili v službo...
Da, ves čas sem imela službo in doma smo bili tudi precej številna družina. V tistem letu, ko smo pričeli na radiu, sem imela tudi dojenčka. Takrat so mi rekli, da sem leteča in res sem bila.
Kako ste zdržali?
Pri nas je bila in je še cela družina vključena v kulturno življenje. Bilo je razumevanje in dopolnjevanje in ni bilo pravzaprav nobenih vprašanj kdaj, kako in zakaj. Doma smo vadili, se pripravljali, delali skupaj scenarije, lutke... vse mogoče in otroci so se vzgajali ves čas v tem smislu.
To torej ni bd konjiček, ampak velika družinska ljubezen?
Moram povedati, da sva se v Delavskem domu, v gledališki skupini (sedem let pred radiem), spoznala z možem. Pa ne samo midva! Pri gledališču je takrat nastalo kar nekaj poznanstev, ki so se spremenila v zakonsko zvezo. V tistem času nas je ogromno delovalo na kulturnem
področju. Veliko mladih in veliko starejših, danes že tudi pokojnih, skratka, bila je ena sama velika družina. To je bil ansambel, ki je bil pravzaprav edinstven, ne samo zaradi ljubezenskih vezi, ki so se stkale tam, ampak zaradi prijateljstva, ki je vzklilo med člani vseh starosti.
Zakaj se mladi zaljubijo v odrske deske?
Oder, vzdušje, okolje... to je tisto, kar pusti neizbrisno sled v človeku. Spominjam se, da mi je mlajša hči, ki ni nikoli kazala želje po odru, kar na lepem rekla, da se na njem počuti kot doma, ko je enkrat poskusila. Ves čas je to nosila v sebi in ko je bila zrela, se je začelo.
Bilo je obdobje, ko je gledališka dejavnost v Trbovljah skoraj zamrla...
V Delavskem domu oziroma v gledališču Svoboda Center, ki je domovalo v tej hiši, je življenje prenehalo okrog 1980 leta.
mislim, da je tako napisano v obrazložitvi, oziroma je bil to začetek konca. Takrat sem nehala sodelovati, ne vem, zakaj. Bilo je po igri, ki jo je režiral Janez Drozg. Imela sem tudi zdravstvene razloge, medtem ko je moj mož še igral nekaj časa, potem pa je vse postopoma zamrlo. Tudi z lutkami smo se prestavili v Vrtec, ker v DD ni bilo
ustreznih pogojev za delo, saj smo vadili celo v kurilnici, skratka, bile so take razmere, da smo šli drugam.
Kaj pa danes?
V Svobodi, kjer vodi gledališko skupino Nanda Guček, spet deluje kolektiv, ki je kot ena družina in zato so tudi uspešni. Tako mora biti in od tega je odvisno tudi to, da jim stojijo ob strani tisti, ki omogočajo njihovo delovanje. Žal, se je v Centru vse to nekam izgubilo, zato je sledil konec.
Kot Nanda Guček veliko in dobro dela z mladimi, tako ste se vi osredotočili na delo, namenjeno starejšim, upokojencem...
Upokojitev je dogodek, ki pogosto povzroči popolno spremembo v življenju in ta sprememba vodi v stres, da ne govorimo o morebitni preselitvi v dom. Prepričati je treba ljudi, da tuji domovi niso več tisto, kar so bilf. Danes bivanje v domu
Lkiooo
pomeni nadaljevanje vseh dejavnosti, ki so spremljale življenje človeka, seveda kolikor sam hoče in zmore nadaljevati. Posebna oddaja za upokojence na Radiu Trbovlje je namenjena prav temu.
Kaj še počnete poleg te oddaje, ki jo sami pripravljate in vodite?
Izleti! Vsepovsod sem hodila, na sprehode, na plavanje, k vsem takim in podobnim aktivnostim, tako da je bilo na primer v februarju, mesecu kulture, kar preveč vsega... pa še vnuke sem pazila...
Osamljenost in dolgčas sta vam torej nepoznana?
Resju ne poznam in mislim, da vsi tisti upokojenci, ki se vključijo - in imajo se kam vključiti - tudi ne. Trboveljsko Društvo upokojencev je znano kot eno zelo aktivnih pa tudi v sosednjih občinah nič ne zaostajajo. Lahko sodelujejo pri raznih sekcijah ali pa pridejo le na prireditve, proslave, literarne večere... Vedno se nekaj dogaja, če ni kopanje v Laškem, je pa sprehod na Klek. To je družba enakih ljudi, res pa je, da so večinoma ženske, saj se moški raje vključujejo v športne aktivnosti, kjer dosegajo prav lepe uspehe na tekmovanjih. Ogromno je možnosti...
...če človek samo hoče, lahko osamljenost hitro prežene...
Gotovo! Tudi, če samo križanke rešuje! V knjižnici se vsak ponedeljek dobijo ugankarji, preverijo svoje križanke, se pogovorijo in imajo že kar majhen "klubček", tako na tiho.
Odvisno je od vsakega posameznika, kaj bo s sabo, se mi zdi.
Tako je! Samo nikar se zapirati med štiri stene. V Domu upokojencev Franc Salamon imajo
i Tl
23. SUŠCA 2000
prireditve, veliko in kvalitetne, vedno se kaj dogaja in presrečni so, če tudi tisti, ki ne stanujejo pri njih, pridejo in si jih ogledajo. Poleg tega imajo tudi skupine za samopomoč, kamor zelo radi povabijo zunanje sodelavce, da prinesejo vanje malo življenja od zunaj in je lepo njim in tistim, ki pridejo.
Sodelujete tudi pri Univerzi za tretje življensko obdobje.
Že pred letom ali prej je bila naša želja, da bi dejavnosti iz Ljubljane prenesli v Trbovlje, saj so se mnoge upokojenke vozile tja. Lansko leto smo začeli z umetnostno zgodovino. To je skupina desetih slušateljev in to je bil začetek. Letos so že štiri skupine, ki štejejo okrog šestdeset slušateljev. Interes je velik. V knjižnici Tone Seliškar so imeli likovniki tudi že prvo razstavo.
Kdo se lahko vpiše na Univerzo?
Univerza za tretje življensko obdobje obsega čas od upokojitve	do
petinsedemdesetega leta, potem pa pride četrto življensko obdobje, ki traja do konca življenja. Tretje življenjsko obdobje je najbolj plodno. Po upokojitvi je nujno, da nekaj počneš, da se z nečim ukvarjaš. Pospravljanje in kuhanje je premalo. Mnoge upokojenke so varuške, sodelujejo pri medsebojni pomoči bolnim in ostarelim, ki so sami. Poznam gospo, ki hodi k dvema bolnima starejšima, kot sonček jima je. Gre z njima na sprehod, prinese iz trgovine, skuha, pospravi, to je tista dejavnost, ki spada v to obdobje.
Poznamo vas kot neumorno kulturno delavko. Tudi nagrado Tončke Čeč ste prejeli za vaše dolgoletno delovanje na tem področju, pa me zanima, če tudi pišete - pesmi ali kaj drugega?
To so me že tudi drugi spraševali. Pesmi sem pisala, kot vsi mladi, v srednješolskem obdobju. Ko sem šla v službo, sem še nekaj malega zapisala... drugače pa pišem veliko drugih stvari. Sicer pa je veliko stvari, ki
jih je treba zapisati in urediti in menim, da je vse, kar daš od sebe, nekaj tvojega, nekaj lastnega - je ustvarjanje in ne poustvarjanje -v vsem je del tebe.
Ste se kdaj počutili izkoriščani?
Zanimivo vprašanje. Tudi... pravzaprav večkrat - čeprav sem bila vedno idealist in mislim, da vsa moja generacija. Nikoli nisem težila k materialnemu, me je pa bolelo, če sem ugotovila, da kdo uživa sadove mojega dela... malo smešno je včasih izgledalo... Tudi delo na radiu, ki je edino honorirano, še vedno spada k idealizmu, saj so honorarji tako majhni...
Torej niste nikoli pomislili, da bi delo v vrtcu zamenjali za radio?
Ne! Služba v vrtcu je dinamično delo. Tam ne moreš počivati, ne moreš blefirati, biti moraš ves in z vsem srcem tam. Bilo je naporno, ampak čudovito. Če se za ta poklic odločiš z veseljem in ga imaš rad, premagaš vse ovire. Ves čas sem delala v Trbovljah in to v vseh vrtcih. Imela sem vse starostne skupine od mešane, šolske, domske otroke v bivšem Dijaškem domu, do najmlajših in malo šolo. Dolga leta sem bila vodja enote Pikapolonica in tudi nekaterih združenih enot. Tako sem spoznala vse oblike dela v vrtcu.
Kje je po vašem mnenju, vzrok, da se čedalje več otrok izgublja, uživa droge?
Krivda je pravzaprav zelo široka in vsekakor drži, da so starši zraven. Ko otroka pridobiš, da začuti ljubezen, da je prijatelj, potem se bo zaupal in pravi čas razkril svoje težave, tudi če je že zabredel. Vsekakor pa v veliko primerih otroci zaidejo zaradi naveličanosti, zaradi odpora do nekih kalupov, v katere jih hočejo spraviti odrasli. Vedno pravim, da si otroka, kakršnega si želiš, lahko samo narišeš, pa še za to moraš znati risati. Otroku je treba slediti, ga usmerjati in mu pomagati, pa ne prisilno. Res so zelo težki časi, težji, kot so bili včasih, in tudi
vplivov drugih je čedalje več. Včasih je bila knjiga vodilo, danes pa je televizija, razne družbe, svetovni trend in nenazadnje standard.
Je poudarek na družinskem življenju danes premajhen?
Seveda! Redko gredo družinski člani skupaj na izlet, tako kot smo hodili včasih peš v hribe, nesli s seboj malico in posedeli na kakšni jasi in se pogovarjali. Tudi zvečer smo včasih sedli skupaj in si pripovedovali zgodbe, izkušnje, dandanašnji se to zgodi le, če kdaj zmanjka elektrike.... Zelo malo jih izkoristi čas za izlete stare oblike pogovorov v družini, ki smo jih imeli včasih.
Mar je to vzrok za razkorak med generacijami?
V lanskem letu, ki je bilo proglašeno za mednarodno leto starejših, je bila povezava med generacijami prioritetna naloga vseh - mladih po šolah, starejših in tistih vmes, ker radi pravimo: kakor boš ti mene, tako bo tebe... Otroci se učijo na zgledih in najbolj zdrave so tiste družine, kjer živi skupaj več generacij, kjer vsi občutijo odgovornost, obveznost in čustveno navezanost na vsakogar.
In vaš "recept", kako kvalitetno preživeti to življenje tukaj, kljub vsem težavam?
Za starejše bi dejala takole: ne zapirajte se med štiri stene, saj je to najslabše. Ne imejte za prijatelja televizijo! Poiščite si ljudi in dobro v njih. V vsakem človeku je mnogo dobrega in lepega in življenje ni samo črno -belo. Včasih naletim na ljudi, ki se sprašujejo, zakaj ravno njih tako tepe. Ko bi se ozrli okrog sebe, bi videli, da ima vsakdo kakšno težavo in problem, da v tem niso ne edini in ne osamljeni. Ko človek najde sorodno dušo in prijatelja, s katerim se lahko pogovori in mu potoži, je življenje takoj lepše in svetlejše in lažje najdemo pot iz teme. Zavedati se moramo, da se v vsakem človeku najde nekaj dobrega, tudi v tistem, ki ni po našem okusu - to velja tudi za
otroke. Predvsem je treba graditi na dobrem in imeti rad druge in predvsem sebe, saj če imamo radi sebe, imamo radi tudi druge in oni nas. Ne moremo pa pričakovati ljubezni, če je sami ne dajemo. V glavnem to! Sreča je odvisna od nas samih. Občudujem ljudi, ki gredo na primer na trg samo zato, da poklepetajo s prodajalko, s sokrajani, znanci, prijatelji. Sama grem zelo rada na trg. Zdi se mi, da je to nekakšen center, kjer se ljudje zbirajo in družijo, izmenjajo lepo besedo in nasmeh, ki nič ne stane... Grozno ml je ob misli, koliko sosedov v blokih se sploh ne pozna. To zapiranje v stanovanje je že kar grozljivo. Dosti boljše bi bilo, ko bi malo poklepetali s sosedi, spili kakšno kavico, saj to ni opravljanje, to je le pogovor, s katerim se ljudje med seboj spoznavajo in nas prav nič ne stane.
Vem, da je vaš dan natrpan z dejavnostmi na kulturnem področju, želi vas imeti zase družina, vnuki,... Je sploh še kakšen trenutek, ki vam ostane še za kaj drugega?
Imam "partijo", s katero kdaj vržemo karte za razvedrilo. Zelo rada in veliko berem in bi želela še več, vendar gre to vedno na račun česa drugega, zato se posvetujem s prijateljicami in knjižničarkami, katero knjigo je vredno prebrati, ker vsega, kar me zanima, ne utegnem vzeti v roke.
Kako vam uspe vse, kar počnete, spraviti v štiriindvajset ur?
Življenje si je treba organizirati, da ne pride do nereda in se potem držati začrtanih poti in se potruditi, da stvari stečejo v okviru teh.
... in ker se je morala Marja Kužnik posvetiti pripravi popoldanske oddaje za upokojence, se je najin klepet približal koncu. Ob tako zanimivi sogovornici, je čas dobil krila. Marsikaj bi se še lahko pogovorili - no, naj to ostane za kdaj drugič. Prepričana sem, da bomo o Marji še pisali.
Marta Hrušovar
Kisovec, Naselje na šahtu 31, tel.: 0601/71 427, tel.fax. 71 827 Litija, Ljubljanska cesta 9, tel.: 061/883 158
-	itisoni širine 2,4 in 5m, tekači raznih širin in vzorcev
-	topli podi širine 2, Sin 4m	^
-	karnise vseh vrst
-	zavese domačih in tujih proizvajalcev
-	šivanje zaves po naročilu
-	barve akril, jupol, barve za les in kovino
-	robimo itisone, tekače in razne preproge po ŽELJI
-	polaganje, brušenje in lakiranje parketa,plute in ostalih lesenih podov
-	preproge, zavese, prti, brisače ■ posteljnina
#
PLAČILO JE MOŽNO NA VEC OBROKOV. GOTOVINSKI POPUSTI.
VABI VAS trgovina	v Kisovcu in Litiji.
Vsak dan od 7“ do 1900, ob sobotah 7“ do 13”
v Hotelu Medijske toplice na Izlakak, kjer ko ok dokri krani za pristno dalmatinsko vzdušje skrkela Omiška klapa.
V nedeljo vam nudimo pestro izkiro dalmatinskik kosil!
Rezervacije na tel
0601/74 117, 74 189
‘Fortuna $3
d.o.o. TRBOVLJE
Ob
materinskem
g
dnevu
iskrene
čestitke!
Nasipi 45 1420 Trbovlje Tel.: 0601/29-018, 21-682 Fax: 0601/29-018
:natutm n??.
Do!anka Andreja Alt za bralce Zasavca iz Moskve:
Slovenci, ki ne poznajo Moskve, me dostikrat sprašujejo, kakšna neki je in kako tam ljudje živijo. To mesto se da opisati na več načinov in, saj veste, vsake oči imajo svojega malarja, ampak jaz vedno rečem: ali jo sovražiš, ali pa jo imaš rad. Zagotovo pa te ne pusti hladnega. Moskva je mesto čudovitih cerkva z zlatimi kupolami in dvajsetnadstropnih blokov v nepreglednih betonskih naseljih, širokih ulic in temačnih kotov z luknjami v asfaltu. In mesto, kjer lahko kupite obleke vseh najznamenitejših svetovnih modnih kreatorjev, drobiž, ki vam ostane od nakupa, pa stisnete v roko shujšani starki, ki berači na eni od mnogih postaj razvejane podzemne železnice. Vse to je Moskva in še več. Sto obrazov ima ta ruska mati in niso vsi prijetni. Pa tudi žalostni niso vsi.
ismo 17
So	pa	življenjski.
En obraz s precej ostrimi zobmi kaže tudi ruska zima in prestolnica seji ne more izogniti. Ne vem, kako je v Zasavju, ampak pri nas ni vreme še nic kaj pomladno. Vsako jutro me preseneti rahel sneg, ki v počasnih vrtincih naletava mimo okna in niti pomisliti ne želim, kako je v Sibiriji. Kljub malim "snežnim metežem" (ki vznemirjajo samo tujce, za domačine pa niso niti omembe vredni), pa pomlad prihaja tudi v Rusijo - z dolgimi koraki. Živo srebro se sicer še vedno ustavlja nekje na ničli, amprak mraz je zaradi nižje vsebnosti vlage v zraku lažje prenašati kot vSloveniji. Vsekakor pa nizke temperature in vselej prisotni veter, ki reže okoli vogalov, niso motili Moskovčanov, da ne bi praznovali osmega marca. In so ga, kajti to je v Rusiji dela prost dan, ki kljub zamenjavi režima ni izgubil svojega pomena. Sicer pa režim ne bi smel imeti nič pri tem. Moskovčanke se lahko upravičeno štejejo za najsrečnejše ženske na naši celini - vsaj na ta dan. Kakšna je vsakdanja resničnost, je seveda vprašanje. Spominjam se gospe, pri kateri sem še z dvema Slovenkama živela pred dvema letoma. Dopoldne je bila v službi v vrtcu za	trideset	dolarjev
na mesec, popoldne pa je kuhala
Moskve
in pospravljala za svoje tri otroke in moža. Nihče od članov družine ji ni nikdar pomagal, nikdar. Njen konjiček je bil tekanje po različnih koncih mesta za cenejšimi živili. In če veste, da ima Moskva enajst milijonov prebivalcev, njena površina pa je devetstoštiriindevetdeset kvadratnih kilometrov, si lahko predstavljate, da to ni mačji kašelj. Zvečer je našla še toliko energije (pa ne vem, od kod), da je svoji šestletni punčki brala Puškinovega Jevgenija Onjegina. Roman v verzih, ki ga ljudje pri nas redko berejo, ker je pretežak. Ampak Rusi imajo poezijo v krvi. To je	že res.
Kakorkoli že, Moskovčanke so za dan žena pozdravljali transparenti, 'ki so viseli preko ulic in tem "najlepšim ženskam na svetu" želeli veliko sreče in ljubezni. Pa tudi može z globokimi denarnicami, saj se te "lepe želje" prihajale od trgovcev, ki so ponujali še kaj materialnega v potrditev "dragocene" ljubezni do žensk. Kakšen Diorjev parfum, denimo. Ali pa zlato zapestnico. Rože pa samo mimogrede, saj jih prodajajo praktično na vsaki postaji podzemne železnice. Kaj so dobile ženske, ki garajo od zore do mraka, ne vem. Vsekakor pa upam, da ste ve, drage Zasavčanke, vsa darila dobile iz srca. Pa četudi le dobre želje.
ODLOMKI IZ KNJIGE NASE TRBOVLJE IRENE IVANCIC-LEBAR (7)
Od doma Svobode do Gabrskega
KULTURNA
DRUŠTVA
V OBČINI ZAGORJE OB SAVI
IN
ZDRUŽENJE SLOVENSKIH KATOLIŠKIH SKAVTINJ IN SKAVTOV SKAVTSKI STEG ZAGORJE 1
VASIJ O
NA
DOBRODELNO PRIREDITEV OB MATERINSKEM DNEVU
“Vedno
pripravljen”
Kulturni center Delavski dom Zagorje ob Savi sobota, 25. marec 2000, ob 19.00 uri
Stari del Trbovelj je nastal tam, kjer se dolina ob prehodu Loške kotlinice v Trboveljski dolinski kot nekoliko zoži.Stara cesta skozi Trbovlje je potekala na zahodni strani Trboveljščice, mimo »grofovske hiše«.
Tudi tu so kmetije hitro propadale in na njihovem mestu so nastajale številne obrtniške in delavske domačije. Samo ena, Pust-Kobačova, je ohranila svoj kmečki značaj.
Ob koncu fevdalne dobe je bilo šest starih kmetij. Na svetu, ki so ga odstopile stare kmetije, je nastalo več novih domačij, pretežni del na Parašuhovem in Vovkovem. Naselje seje zgostilo, mnoge stare stavbe so povečali. Širilo seje tudi navzven, ob prometnih smereh. Počasi je začelo staro Trbovlje postajati središče za kmečko, deloma pa tudi za rudarsko okolico. Do danes seje v tem delu Trbovelj ohranil trški značaj.
V novejšem času so se severno od starega jedra Trbovelj pričela oblikovati individualna stanovanjska naselja v dolinskih krakih proti Planini in na drugo stran proti Golovcu, s čimer seje pričelo mestno naselje polagoma povezovati z Gabrskim. Verjetno nisem edina, ki se sprašujem, zakaj so v tem predelu Trbovelj postavili industrijske obrate, tudi takšne, ki niso prijazni okolju. K sreči je propadla ideja, da bi sem prestavili del industrijske proizvodnje iz spodnjega dela Trbovelj. Tako se Trbovlje začnejo in končajo z industrijskimi obrati.
i
Prostor pred cerkvijo okrog leta 1 940 s spomenikom padlim v prvi svetovni vojni in spominsko ploščo kralju Aleksandru
,1
J M ri
r; j . r: \t r:
Sepoiadendron giganteum - mamutovec, orjaška sekvoja, gorska sekvoja
Orjaška sekvoja je eno najvišjih dreves na svetu. Po volumnu lesa pa je zagotovo eno največjih živih bitij na zemlji. Drevesa, ki dosegajo višino 80 do 100 metrov in povprečno starost 400 let, so si gotovo zaslužila posebno pozornost ljudi.
Sekvoja ali orjaški mamutovec, kakor jo radi poimenujejo ljudje je vsekakor vredna ogleda v narodnem
parku Kings Canyon in Sequoia, v osrčju Kalifornije v ZDA, kjer ima naravni areal razširjenosti in se bohoti na višinah nad 1000 in 2000 m, zato jo imenujejo tudi gorska sekvoja. Če pa te možnosti nimate, si lahko isto drevesno vrsto ogledate tudi v Trbovljah, kjer že 28 leto lepo uspeva ob hiši družine Piškur, ki stanujejo nasproti Doma svobode, malo pod gozdom. Drevo je bilo prinešeno iz Novega Sada in je zelo lepo razvito s popolnim habitusom, kot vrtnarji radi poimenujemo obliko drevesa. Na žalost to drevo ne bo zraslo prek 50 metrov, saj ji v Evropi niso dani vsi pogoji, ki zahtevajo njenim potrebam. Tudi drugod po Sloveniji so posajena drevesa sekvoje, saj jih lahko opazujete že od leta 1840 v Preddvoru na Gorenjskem, Rimskih Toplicah, Dobrni, Orešju pri Ptuju, Sevnici.
Sekvoja je dobila svoje ime v spomin indijancu Sequoyah, ki je živel na prehodu med 18. in 19. stoletjem. Sequoyah je izumil abecedo indijanskega plemena Chero-
kee. Drevesa spadajo v družino iglavcev. Imajo mehak in izredno lahek les, ki nima posebne uporabne vrednosti. Skorja je svetlo rjave barve, globoko razpokana in na dotik presenetljivo mehka, pri starejših drevesih tudi do 50 cm debela, za kar ima poseben razlog. Prva težava so gozdne živali, ki z dreganjem odstranjuje skorjo, še večja težava pa je ogenj, ki bi lahko dodobra uničil drevo, a so sekvoje ustvarile naravni sistem zaščite. Kot sem že omenil zelo debela plast lubja in pomanjkanje gorljivih smol. Zaradi večje vsebnosti tanina pa so odporne tudi na žuželke in bolezni. Pri deblu pa imajo še eno pomembno lastnost, kajti tudi ko postanejo znotraj debla votla, relativno dobro rastejo. Skupek vseh teh kvalitet, omogočajo doseganje tako velikih starosti in seveda dimezij. Krošnjaje stožčasta, drevesa osamelci pa so ponavadi vejnati do tal. Igle so 3 - 6 mm dolge, včasih celo 10 mm, sivo zelene, ozke, zelo ostre, storži so ovalni, trdo lesnati, dozore v drugem letu, ostanejo več
let na drevesu, seme ima dve tanki krilci.
Rod sekvoja pa ni povsem brez gospodarske vrednosti. Strokov-njaki ocenjujejo, da naj bi bile sekvo-je med iglavci glavni vir rjavega premoga. Kljub slabi gospodarski vrednosti dreves, pa imajo izredno ekološko vrednost, saj si lahko predstavljamo koliko različnih živalskih vrst poišče domovanje na teh mogočnih drevesih.
Mamutovec pri nas lepo uspeva, ča ga sadimo v globoka in nekoliko bolj vlažna humusna tla. Prija mu tudi nekoliko višja zračna vlažnost. Je odporen na zimo, če pa ga le-ta vseeno prizadene, se ponavadi hitro popravi. Razmnožujemo ga s semeni. Če pa ga boste kdaj sadili tudi v gozdove, poskrbite za varstvo proti divjadi.
V vrtnarstvu le redko uporabljamo te drevesne vrste, na zahtevo strank, pa jim raje dobavimo sorte, ki dosežejo precej manjše dimenzije in imajo nekaj posebnih zanimivosti.
Sašo Taškar s.p. Ulica talcev la	j 1410 Zagorje	X Tel.: 041 832 853 041 838 013		-	načrtovanje in urejanje vrtov -	svetovanje -	obrezovanje dreves -	urejanje grobov -	izdelava vodnih objektov
ZDRAVILNE RASTLINE		
BRŠLJANASTA GRENKUUICA
Maurice Messegue je v svoji knjigi Zelišča za zdravje zapisal, da je bršljan (o njem smo že pisali) zaljubljen v višino, bršljanasta grenkuljica pa v ravnino. Kljub temu imata obe rastlini skorajda enake zdravilne lastnosti. Bršljanasta grenkuljica ima le to veliko prednost pred svojim sorodnikom, da ni strupena. Grenkuljica ima dolga stebla, ki ležijo na zemlji in nasprotne ledvičaste, zgoraj pa bolj srčaste liste. Cvetovi so svetlo višnjeve barve. Rastlino so poznali že v 9. stoletju.
Uporabljali so jo proti boleznim bronhijev in pljuč, proti glavobolu, bolečinam v trebuhu, bljuvanju krvi, odprtim ranam in notranjim krvavitvam. V uporabi je še danes.
Maurice predlaga, da grenkuljico uporabljamo kot krepčilo, ker zelo dobro dene, še posebej, če smo oslabeli zaradi pomanjkanja vitaminov, ali če okrevamo po kaki bolezni dihal. Pater Ašič je zapisal, da čaj posebno močno vpliva na dihala in zdravi razne bolezni: katarje, zasluzena pljuča, katar žrela in bronhialno astmo. Pravi, da zadostujeta že dve skodelici tega čaja na dan. Čaj nadalje zdravi vneta sečila in pospešuje presnovo. Dobro vpliva na živčevje, lajša težave zaradi histerije. Blaži tudi črevesne in želodčne težave, če se preslabo izloča solna kislina. Prav tako pomaga pri motnjah v črevesju in jetrih. Vino,
kuhano z njo, prežene gliste, pospešuje mesečno perilo, zdravi išias in zlatenico, dobro pa se obnese tudi pri vnetih dlesnih in pri umivanju krast. Zavretek celi tudi rane, ki se težko zacelijo. Iz grenkuljice lahko pripravimo tudi mazilo, ki čisti gnojna in zasluzena pljuča. Cenijo ga tudi proti kamnom ledvic in žolča. Zanimivo, da lahko z mladimi vršički grenkuljice, marjetice, koprive, breze, kreše in rmana skuhamo juho. Ta nam čisti telo bolezenskih snovi, ki so se čez zimo nabrale v njem. Lahko pripravimo tudi spomladansko solato (kopriva, krebuljica, grenkuljica, marjetica, vodna kreša), ki nam urejuje holesterol.
Grenkuljica je tudi lepotna rastlina. Če jo zmečkamo z laneno moko in toplo vodo, kot obliž pomaga pri odpravi celulitisa.
Nasveti " naših mam"
Pomaga tudi čaj iz nje, pa tudi, če grenkuljico kar svežo polagamo na mesto, kjer imamo celulitis.
Ker je čas regrata, in ker vemo kako dobro spomladansko čistilo je, se kar veselo podajte na ne preveč zagnojene in iz ceste oddaljene travnike in ga naberite. Ker pa se bodo že kmalu pojavili regratovi cvetovi, vam predstavljamo star recept, kako iz teh cvetov lahko pripravite med.
V 2 litra vode dajte 60 dkg regratovih cvetov (nabranih, ko jih sonce že osuši rose), 4 limone in 4 pomaranče. Pomaranče in limone narežite na rezine. Vse sestavine kuhamo dve uri, precedimo ter potem dodamo še 1,5 kg sladkorja in kuhamo toliko časa, da se zgosti (po želji). Tako pripravljen regratov med dajte v kozarce in na hladno. Pozimi vam bo zelo prav prišel za sladkanje čaja.
Pripravlja Igor Goste
Lani še nismo vsega počistili!
Zato s čistko nadaljujemo tudi letos. Do 31. marca 2000 pripeljite §voj avto katerekoli znamke, ki je starejši od 10 let in registriran. Če se boste odločili za nakup novega Renaulta*, bomo vaš stari avto odkupili za
200.000 SIT
Na telefonski številki Pomoč Renault 080 1 080 pa lahko prijavite tista nevozna, odslužena vozila, ki zasedajo parkirišča ali krnijo naravo.
*velja za vsa vozila Renault razen za osnovni verziji Clia ali Twinga

Ozelenimo nacionalni vozni park.
lEHKJMIlLTF
Trbovlje
Gabrsko 30, Tel. prodaja: 0601/27 666 in 0601/27 525
MALGAJL.
■ _______________ ....... ....
Au<5i
Prednost je v tehniki



I :
. ...
k
v t
Ob nakupu vozila Audi A3 od marca 2000 dalje nudimo prvim 200-tim kupcem posebno ugodnost - enoletni brezobrestni kredit pri minimalnem 20-odstotnem pologu, ali pa lahko prihranite do 200.000 tolarjev,
pri nakupu z gotovino.
';v, „
h\ .
Tel.:0601/26 065
www.malgaj.si
staro za novo, kredit, leasing
Malgaj

JoH TTr: \t a.TT.JT
ulobslgo 7
VERA DENISA
Povedala je, da jo je tudi matematika zelo zanimala, a se je odločila za študij farmacije. Predvsem zaradi raznovrstnosti, ki jo nudi, všeč pa ji je tudi delo z ljudmi in za ljudi. Po rodu je sicer Ljubljančanka, a je poročena v Litiji, kjer je dobila tudi prvo zaposlitev. Vodja litijske lekarne je od leta 1979. Lekarne iz Domžal, Mengša in Litije so sicer združene pod skupni javni zavod: Lekarna Kamnik, vendarle bodo zdajšnji javni zavodi prav kmalu nastali mestne lekarne.
Pravi, da se ji je farmacevtska fakulteta zdela težka oziroma zahtevna in je morda zategadelj po farmacevtih zmeraj povpraševanje. Sedem jih je zaposlenih v litijski lekarni, ki ima poslovno enoto tudi v litijskem zdravstvenem domu, med temi so trije farmacevtski tehniki in štirje magistri farmacije. Trudijo se, da učinkovito delajo, četudi se včasih zdi, da jih je premalo. "V prosti prodaji je že veliko izdelkov, po katerih ljudje zmeraj več posegajo," je dejala, "in smo nasplošno dobro oskrbljeni in če česa nimamo, pač naročimo in se prilagodimo povpraševanju."
Kljub temu, da je današnji tempo življenja hiter, se ji zdi, da ljudje povečini ne pozabijo poskrbeti za dobro počutje. Saj so v litijski lekarni tudi dobro založeni in lahko ustrežejo željam po različnih kopelih, kvalitetni kozmetiki, zeliščnih čajih in podobnem. Mnenja je, da na želje ljudi zelo vplivajo tudi reklame. Seveda pa ji še največ pomeni, da lahko dela umirjeno, saj farmacevtsko delo terja veliko natančnosti in koncentracije. Četudi je stik z ljudmi komaj omembe vreden, pa seji včasih zdi škoda, ker se jim ne posvečajo kaj več, saj nudijo tudi svetovanje. Mnenja je, da so v manjših krajih medsebojni stiki pristnejši in kažejo več zanimanja en za drugega. "S prijaznostjo pa so kontakti prijetnejši," pravi, "in veliko lažje je delati, če si prijazen."
Včasih opaža, kdaj so v porastu viroze, menda so jeseni izrazitejše želodčne težave, spomladi razne alergije, poleti pa pretiravanja s sončenjem. Ob vsem ji ugaja tudi dobro vzdušje v kolektivu, da so si dobri in prijateljski med seboj. Mnenja je, da je treba imeti neko veselje do dela, ki ga opravljaš, predvsem pa veliko volje do dela. In da je pač pri vsaki stvari tako, da včasih zadeve terjajo veliko truda, včasih pa se zdi, kot da se stvari kar same od sebe odvijejo.
V prostem času rada smuča, planinari, igra tenis. Za zabavo prebere tudi horoskop za ribice in lanskega marca je praznovala petdeset Jet. Zase pa pravi: "Kar čutim, tisto naredim, vedno pač skušam ravnati najboljše." Rada ima komunikacijo, toda rabi veliko časa, da človeka sprejme. Malce nezaupljiva je namreč do raznih neiskrenosti. Še najbolj jo motijo ljudje, ki so hrupni in nestrpni, sicer pa skuša biti tolerantna do vsega. Rada ima dobre knjige in filme, rada tudi potuje. Zaradi sproščenosti ljudi jo je navdušila Portugalska. Spodbuja tudi hči pri študiju in sina - gimnazijca. Ponavadi pa jo še najbolj nasmeji dobra šala.
Besedilo in slika: Petra Radovič
SLOVENSKI SVETNIKI ZA 3. TISOČLETJE
(6. del)
Srednji vek zaznamujeta dve ženski svetniški imeni, ki sta živeli približno v istem času (10./11. stoletje). Nam bolj poznana je sv. Ema Krška, slovenska (karantanska) kneginja, druga-za svoj cas nic manj pomembna pa je bila sv. Liharda, prav tako plemiškega rodu.
Sv. Ema Krška
Ema Krška je bila po izročilu rojena okoli leta 983 v Pilštajnu na Kozjanskem. Okolica trga Pilštajn je bila v dedni posesti njenih staršev.
Cas njene mladosti je bil dokaj nemiren, slovenski kraji so si komaj opomogli od barbarskih vpadov takratnjih Madžarov. Starši sojo naučili spoštovanja in prijaznega odnosa do drugih ljudi. Poslali so jo na cesarski dvor, da si pridobi ustrezno izobrazbo ter nauči uglajenega vedenja. Njena gostitelja sta bila cesar Henrik II. (kije bil prej koroški in bavarski vojvoda) in njegova žena Kunigunda. Oba sta živela svetniško (in sta tudi razglašena za svetnika). Slovenci ju poznamo kot sv. Areha in sv. Kungoto. Cesar Henrik II. je bil z Emo v sorodstvu po njenem dedu Svetopolku.
Na dvoru je Ema spoznala svojega bodočega moža Viljema, kije bil mejni grof v takratnji Savinjski marki (obsegalaje pretežni del današnje Spodnje Štajerske ter del Dolenjske), in se z njim poročila. Po poroki je njuno vplivno področje obsegalo velik del današnje vzhodne Slovenije ter Koroške in sta bila v tistem času najvplivnejša Karantanca. Njun vpliv pa ni izhajal le iz političnih razlogov. Zaupanje sta si pridobila tudi s svojim načinom življenjem. Ema je večkrat zapuščala svoj dvor v koroških Brežah ter veliko potovala po deželi, da bi se sama prepričala, kako živijo ljudje. Veliko premoženjaje razdala za lajšanje težav ljudstva ter druge dobrodelne in plemenite namene.
Z možem sta imela dva sinova Viljema in Hartvika. Nekateri viri omenjajo tudi hci. Hartvik je umrl še predenje odrasel. Kmalu zatem, leta 1016 ji je umrl mož Viljem. Izguba moža je Emo zelo prizadela. Po moževi smrti je dala sezidati vec cerkva, med katerimi sta tudi cerkvi sv. Ruperta v Vidmu (Krško) ter Šentrupertu na Dolenjskem. Posvečala seje tudi vzgoji drugega sina. Vendar pa je tudi ta umrl, in sicer leta 1035, v času upora koroškega velikaša Adalberona proti cesarju Konradu II., na cigar strani je bil tudi Viljem (II.).
Po smrti moža in sinov se je povsem posvetila delu za ljudstvo in krščanske vrednote. Svoje veliko premoženje je razdajala za potrebe ljudi, vzgojo, sezidati je dala veliko cerkva na Koroškem, Savinjski dolini, Posavju, Kozjanskem. Podpirala je delovanje gostišč za romarje in popotnike, zavetišča za onemogle. Ob vsaki nesreči seje ljudstvo lahko nadejalo njene pomoči.
Ustanovilaje dva benediktinska samostana, in sicer za moške v Admontu na gornjem Štajerskem ter za ženske na Krki na Koroškem. Samostan je 15. avgusta 1043 posvetil salzburški nadškof. V ta samostan je tudi sama vstopila in v njem tudi umrla. Natančnih podatkov o tem ni, po nekem zapisu domnevajo, daje bilo to 27. junija 1045. Na njenem grobu so kasneje sezidali posebno kripto. Kasneje so samostan razpustili, v samostanu pa je bil dolgo sedež krške (danes celovške) škofije.
Ljudstvo jo je vedno častilo kot svetnico. To so priznavali tudi uradni cerkveni dostojanstveniki vključno s papeži. Postopek za njeno uradno razglasitev (za svetnico) seje pričel že v prvih stoletjih po njeni smrti. Kasneje so postopke zavrli turški vpadi, ropanja v Rimu ter marsikatera druga zgodovinska okoliščina. Obnovitev procesa kanonizacije so sprožili slovenski in avstrijski škofje leta 1933. Postopek seje uspešno zaključil leta 1938.
Cas uradne razglasitve za svetnico (tik pred Hitlerjevim vdorom v Avstrijo), razdelitev Slovencev med dve državi, vojna ter politične razmere pred in po 2. svetovni vojni so zavrle večji poudarek cešcenju te priljubljene slovenske svetnice na ozemlju današnje Slovenije. Za mnoge (predvsem v Avstriji) danes velja za “nemško” svetnico, čeprav je nesporno pripadala takratnjemu slovenskemu pravu oziroma načinu urejanja družbenih odnosov, kar je pomenilo, daje bila opravilno sposobna (lahko je dedovala, delila imetje, ustanavljala župnije, ipd.), cesar takrat v večini drugih dežel, med drugim tudi germanskih, ženskam ni bilo dano.
Branko Nimac
o
o
^figpol
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 061 883-029,884 209, 880-390
GSM: 041 681-584 041 765-1
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	^	«4
možnostjo sponzoriranja	postanite DtcLrl ll ®
trženje in produkcija za gospodarsko	—
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	..	^	,
E-mail: atv.signaI@sioLnet
OBJAVA NA ATV S/GNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
C
89,7
MHz
radio
EOSS
Valvazorjev trg 3, 1270 Litija Telefon: 061 885 252 Fax: 061 883 740 GSM 041 682 146
E-MAIL: RADIO.GEOSS@SIOL.NET ODDAJAMO TUDI NA INTERNETU http ://www.mtaj .si/radio/
VI UGOTOVITE AVTORJA LITERARNEGA DELA- MI VAS
NAGRADIMO
!
02
‘o
rt
Z:
Pravilni odgovor na našo zadnjo literarno uganko seje glasil Svetlana Makarovič. Žreb je knjižno nagrado dodelil Mariji Smrkolj, Polje 30, Zagorje, darilni bon v vrednosti 800 SIT (Cvetličarne Klare v Kisovcu) pa Tini Kovač, Gladež 22, Izlake.
Tudi tokrat boste v kuponček morali zapisati ime in priimek pesnika, pisatelja, dramatika, prevajalca in časnikarja, ki seje rodil leta 1913 v Grgarju pri Gorici. Umrl je 29.9.1993 v Radovljici.
Pred 2.svetovno vojno seje ukvarjal predvsem z lit. in gled. kritiko in esejistiko. V partizanih je leta 1942 izdal zbirko Previharimo viharje, zatem še Pesmi. Pisal je tudi igre za partizanska gledališča. Od leta 1965 je bil redni elan SAZU. Napisal je tudi nekaj romanov: Daljave, Odloženi, Martinova senca. Naj bo za začetek dovolj podatkov. Vec v naslednji številki. V pomoč vam navajamo le še kitico njegove pesmi Bršljan nad jezom.
Poletja davna, kam ste presahnila?
Saj sam ne vem večje bilo kdaj res, da deklica, kot rosa čista, mila, se šla je kopat na opoški jez.
Pripravil Igor Goste
Knjižnica Tone Seliškar v Trbovljah nam je tokrat za spremembo posredovala podatke o knjigah, ki so bile v času od 15.februarja do 15.marca 2000 najpogosteje	izposojene.
Največje povpraševanje je po knjigi Johna Grishama z naslovom Oporoka. To je napeta kriminalka, ki pripoveduje o čudaškem	miljonarju,
priklenjenem na invalidski voziček...
Pogosteje izposojene so bile še knjige: Brigite Weninger: Mendi, ne jezi se, Ann Bryant: Ujetnica Andy, Paul Thies: Vrnitev čarovnikov, Marinka Fritz-Kunc:
KO UGASNE RAČUNALNIK...
Zbogom, prijatelj moj, Svetlana Makarovič: Smetiščni muc in druge zgodbe, Rosie Corrigan: Moja sestra - superkoza?, William Shakespeare: Romeo in Julija...
Delo - roman - Marinke Fritz Kunc z naslovom Zbogom, prijatelj moj, spada v izvirno leposlovje. Avtorica sugestivno in z velikim razumevanjem uprizori mučen stik sodobne malomeščanske družine s "sramotno boleznijo" - virusom HIV. Odziv družine na hčerino okužbo z ubijalskim virusom je pravzaprav pričakovan; na ogled postavi užaloščeno, a ogorčeno mater, bolj realno razmišljujočo
očetovo figuro, ki poskuša v obsednem stanju balansirati tako, da bi se za hčer in vse izteklo najbolje. V naelektren trikotnik mati-hči-oče pa vdirajo še različni odzivi hčerinih znancev, prijateljev, nesojenega ljubimca... V središču ni toliko iskanje na prvo vprašanje, ki se vsiljuje ob spoznanju o okuženosti, torej ne rešetanje o odgovoru na preprosti, a pekoči Zakaj? oziroma Zakaj jaz?, ampak bolj razkrivanje prednosti življenja, zmožnosti življenja brez obtoževanja drugih...
Pa prijetno branje!
MAH
GLEDALIŠKE IN LUTKOVNE SKUPINE SO SE PREDSTAVILE
Zveza kulturnih društev Trbovlje je tudi letos organizirala občinska revija gledaliških in lutkovnih skupin. Potekala je
3.marca v domu Svoboda Trbovlje. S svojimi uprizoritvami so se predstavila štiri društva oziroma skupine, ki pa so uprizorile skupno šest del.
Začela je lutkovna skupina Miškolin iz Vrtca Hrastnik.
Uprizorili so igrico Edija Majarona - O dveh ježkih. Naslednja je nastopila Lutkovna skupina Lučka Trbovlje z delom Gerda Wagenerja (priredba Marjane Jere) Volkec. Nato se je na odru zvrstila gledališka skupina KD Dobovec - Trbovlje z delom Marjana Marinca Oče na polikliniki. Po odmoru je nastopilo Mladinsko gledališče
Svoboda Trbovlje s tremi deli. Najprej so uprizorili gledališko vajenico Nande Guček - Uživamo v gledališču. Sledil je dramski prizor Nande Guček Bilo je nekoč. Nazadnje pa je to gledališče uprizorilo še Janeza Rusa na besedilo Daneta Zajca Plamen noči (performans). Revijo so končali s pogovorom o predstavah, na katerem so
KULTURNI KOLEDAR
9.marca 1913 seje rodil slovenski pisatelj Jože Kerenčič. Umrl je leta 1941. Na ta dan, leta 1998 je umrl pisatelj Milan Šega, znan po novelisticni zbirki Balada o lastovki.
15.	marca 1897 je umrl slovenski pesnik in narodopisec Matija Valjavec. Leta 1855 je izdal pesniško zbirko Pesmi, leta 1867 pa obširni ep Zora in Solnca.
16.	marca 1997 je umrla pesnica in pisateljica Berta Bojetu.
Vlado Garantini
GALJOT
Na galeji življenja, galjot,
prebičan in pretepen od udarcev usode.
Povsod odtisi verig.
Sinjina žgočega dne para polslepe zenice, gangrenaste rane razžira pekoča slanica. Mračino večera, nasičeno z molkom, cefrajo kliki požrešnih galebov.
Omahuje.
Spet grabi za vesla in barko zagamano goni naprej.
MINUTA ZA JEZIK
V prejšnji številki Zasavca se je računalniškemu škratu zahotelo, da mi v sestavku o dolskem ropu kar dvakrat zapiše Zasavje z malo začetnico. Hvalabogu se ni lotil še Banke Zasavje. Manj sreče so imeli na lokalni televiziji, ko jim je škrat tudi v tem primeru usekal malo začetnico. No, v mislih je te napake lahko popravil vsak osmošolec... Manj verjetno pa so poslušalci opazili napako - prav tako v prejšnjem tednu - na lokalnem radiu, ko se je napove-.dovalki zareklo, da bo v Trbovlju to pa to... Prav je seveda v Trbovljah, ker so Trbovlje množinski samostalnik in ga sklanjamo kot lipa v množini: lipe, lip... pri lipah... Torej tudi pri Trbovljah oziroma v Trbovljah.
Fanči Moljk
sodelovali igralci, režiserji in selektor.
Najboljša skupina se bo udeležila območnega srečanja -revije gledaliških in lutkovnih skupin Zasavja. Glede na to, da je revija potekala na delovni dan in še to pretežno v dopoldanskih urah, ko so ljudje na delu, je bil obisk predstav še kar zadovoljiv. Najbolje sta bili obiskani prvi dve predstavi z lutkami. Organizator je računal, da se bo revije udeležilo še več gledaliških in lutkovnih skupin, vendar žal do tega ni prišlo.
LL
Cesta komandanta Staneta 15, 1270 Litija - Slovenija Telefon,fax:061/883-465 ; e-mail:ma3ca@siol.net
izdelava reklamnih napisov expres izdelava štampiljk izdelava reklamnih vrečk sitotisk in tampotisk color ofset tisk
9te verjemite na besedo, preizkusite nas ! 9lon stop: 041 412 - 060 in 0609 647 - 885
MA3CA AJDONIK & CO d.n.o., Podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve, Parmova 7, 1270 Litija
A6 DOMŽALE Servis in trgovina d.o.o., Blatnica 3a, I0C Trzin, 1236 Trzin prodaja: 061/162-22-42,061/162-37-00 tax: 061/162-37-05		
TOURING	moč (kW/KM)	M PC
GL 1500 SE Gold VVing	74/100	3.689.000
ST 1100 Pan European	74/100	2.655.000
ŠPORT- tourina		
CBR 1100 XX Super Blackbird	121/164	2.489.000
CB 1100 SF (X-11)	103/140	2.289.000
VFR 800 F1	81/110	2.412.000
CB 600 F Hornet	71/97	1.634.000
CB 600 S Hornet (poloklep)	71/97	1.719.000
ŠPORT		
VIR 1000 SP-1	100/136	2.749.000
VTR 1000 F FireStorm	81/110	2.137.000
CBR 900 RR FireBlade	112/152	2.366.000
CBR 600 F	81/110	1.889.000
NSR 125 R	11/15	869.000
CHOOPER		
GL 1500 C Valkvrie	74/100	2.724.000
VF 750 C Magna	64/87	1.928.000
VT 750 C2Shadow	32/44	1.719.000
VT 750 C Shadow	32/44	1.622.000
VT 600 C Shadovv	29/39	1.510.000
VT 125 C Shadovv	11/15	1.078.000
ENDURO		
XL 1000 V Varadero	70/95	2.251.000
XRV 750 V Africa Twin	44/60	1.899.000
XI. 600 Translap	41/55	1.400.000
XR 650 R	45/61	1.581.000
NX 650 Dominator	32/44	1.114.000
NX 250 Dominator	17/23	1.211.000
XLR 125 R	8/11	959.000
CROSS		
CR 250 R	43/58	1.199.000
CR 125 R	30/41	1.183.000
CR 80 RD	20/27	759.000
SKUTER		
X8R-S (cestni) X8R-X (cross)	4/5.5	444.000
	4/5.5	444.000
Cene so v SIT; v MFC je vračunan 19% DDV. Pridržujemo si pravico do spremembe cene. Cenik velja od 10.1.2000.		
Sentlambrško pomladansko srečanje
"Dobro je povsod, najlepše je doma," je bil le eden izmed verzov, ki so v četrtek, 16. marca	krasili dvorano
šentlambrškega gasilskega doma.	Ravnatelj POŠ
Šentlambert Janez Prestor pa je povedal, da je sleherno pomladansko srečanje staršev na roditeljskem sestanku vsaj toliko privlačno. In za povrh povabijo še izjemnega gosta, ki druženje svojevrstno popestri. Tokrat so razstavo likovnih izdelkov in ustvarjenega kulturnega programa naslovili: Kaj naredi hišo dom?, v goste pa so povabili Štefko Kučan.
Na pogled je bilo prijetno okrašeno: slike, risbe, plakati, lončeni izdelki, izbran pomladanski šopek, še zmeraj aktualne pustne larfe in šolski spisi o 8. marcu in materinskem dnevu ter verzi o tem, kaj vse imajo radi doma. Za prijetno
razpoloženje pa so poskrbeli v kulturnem, programu učenci 4. razreda z nekaj dramskimi igricami, recitacijami, predstavil pa se je tudi šolski otroški pevski zborček in orffova instrumentalna skupina. Razpredali so seveda o vsem, kar zveni domačno: o
prijateljstvu, prijaznosti, veselju, ljubezni. "Z veliko ljubeznijo smo
se pripravljali na prireditev," je še dejal Janez Prestor, "in vesel sem, da so bili starši zadovoljni in da se je Štefka Kučan odzvala našemu povabilu. Kajti s starši, ki pridejo na roditeljski sestanek, želimo srečanje obogatiti s tem, da se drug od drugega kaj
naučimo. In največje plačilo je, če gredo domov veseli in
zadovoljni ter komaj čakajo naslednjega srečanja." Štefka Kučan, žena predsednika R Slovenije Milana Kučana, pa je zbranim namenila tudi nekaj besed ter jih spodbudila, da je vredno motivirati otroke pri doseganju uspeha. "Človek se vedno trudi, da bi mu bilo dobro in lepo," je med drugim dejala Štefka Kučan, "zato si manj lepe stvari tudi manj zapomnimo. Srečo pa vsakdo doživlja drugače. Oblike življenja se spreminjajo, nekatere stvari čutenja in ravnanja pa ostajajo enake. Vendar nasmeh vedno spodbudno deluje. Človek je tisti, ki ustvarja domačnost." Spomladansko srečanje na tematiko domačnosti, o čemer je prijetno pripovedovala tudi Štefka Kučan, je vsekakor obogatilo druženje otrok, staršev in učiteljev, ki na POŠ Šentlambert ne prezrejo vrlin, kot so: prijaznost, domačnost in še mnogo tega.
Besedilo RR., sliko PRAV
Iz pestrega kulturnega programa.
Ker seje v četrtek, 18. marca v Šentlambertu mudila Štefka Kučan, kjer je bila gostja POŠ Šentlambert, smo jo k razgovoru povabili tudi pri časopisu Zasavc. Številnim bralcem zelo znana pobudnica humanitarnih akcij, večkrat kandidirana in nominirana za Slovenko leta v raznih medijih, se zna tudi pošaliti, češ da je "Milanova garderoberka", poudarila pa je še, da ji mnogo pomenijo vrednote, ki se ne merijo
: Domačnost, ki veje iz
s kilogrami: dobrota, ljubezen, domačnost, toleranca.
Kaj bi, ob skorajšnjem materinskem dnevu, povedali o starševstvu in o skrbeh, ki jim jih navadno povzročajo otroci?
Čas nas včasih priganja, da bi radi prehitro naredili veliko dobrega, da bi otroci imeli boljše življenje kot mi. In mislim, da ta skrb ni dobrodošla niti za otroke niti za starše. Kajti otroci nosijo svoj pogled na svet, ki ga vidijo pri svojih starših in če jim bomo mi pretirano kazali našo skrb, potem bo njihovo vstopanje v življenje le skrb in nič radosti. Toda radost, radovednost je pomembna pri mnogočem: srečanju človeka, da ga vidiš in razumeš, da narediš novo stvar, da pogledaš naokrog.
Tematika o domačnosti vsebuje tudi čustva. Ali menite, da smo današnji katerih čustev še posebej "lačni"?
V ljudeh in naravi se ničesar ne izgubi, kar velja tudi za čustva, četudi včasih "zaspijo" ali se "zaprašijo", vendar čustvovanja obstajajo, živijo in jih ljudje doživljajo. Res pa je, da jih mogoče doživljajo malo in prezgodaj. Otroci in tudi starši nimajo časa, da bi jih doživljali. Mogoče so prenasičeni podob uspešnega sveta iz medijev kot prinašalcev zelo zanimivih podob sveta. Zato nas ne razveseli več ustvarjanje, marveč hočemo zgolj: imeti. In če hočemo imeti, včasih pozabimo doživeti. Tudi kadar je preveč šole v igri, ni dobro, saj se skoz igro uči, brez da ji dodajamo še kakšne nauke. Brez igre otrok ostaja brez svoje lastne
toplih besed
izkušnje oziroma lastnega doživetja.
Kaj vas je doslej najbolj oplemenitilo?
Mislim, da je v Sloveniji skozi zgodovino in tudi sicer v ljudeh zelo živa medsebojna povezanost. Mogoče je to dobra stran našega majhnega prostora in naše maloštevilčnosti. Spoštovanja vredna je ravno ta povezanost, solidarnost, sposobnost ljudi, da priskočijo na pomoč in skrbijo magari za to, da bi bila Slovenija bolj ustvarjalna in manj skregana. Humanitarne akcije so tudi druženje, saj se doma zelo malo družimo. In poleg kulturnih prireditev, so tudi druženje ljudi, da se pogovarjajo, si pripovedujejo, izmenjujejo izkušnje in so pripravljeni pomagati. Takšna druženja oplemenitijo in vnašajo radoživost.
Večkrat ste bili predlagani in nominirani za Slovenko leta - ali vam zaupanje veliko pomeni?
Ja, veliko mi pomeni zaupanje. Zaupam tudi izkušnjam in svojim občutkom. Rada imam tudi odgovor drugega človeka, ki je zaupanje. In če vsaj en človek pride na humanitarno prireditev, je vsaj nekdo prišel, je že začetek, jih bo drugič še več. In če je vsaj eden prisluhnil, je slišal, sta že dva. Vesela sem bila, kadar so me predlagali ali nominirali za Slovenko leta in sem se vedno zahvalila za zaupanje. In če omenim letošnjo Slovenko leta po izboru revije Jana, so ljudje na nek način izrekli, da zgolj podjetnost, uspešnost, znanje, ni dovolj za srečo, daje treba imeti še nekaj dobrega. In zato so dali Mileni to volilo, ne glede na to, kakšna je bila oblika. Veliko je vredno znanje, ampak bodite še dobri zraven.
Besedilo: ER., slika: PRAV
.L Tl TL 3 h s;??.
23. SUŠCA 2000
13.KJVIECKA0HCET
Turistično društvo Mlinše bo letos že trinajstič po vrsti na kmečki ohceti poročilo pet parov, ki se bodo odločili, da stopijo na novo življensko pot po starih šegah in navadah.
Ohcet na Vidrgi bo IS.julija. Organizator načrtuje za letos kar
nekaj sprememb v programu prireditve. Izbor bo prav tako kot doslej potekal v sodelovanju z Nedeljskim dnevnikom. Dnevnikom in Hopla. Iz tega izbora se bodo poročili štirje pari. Prvi par bo prejel kuhinjo Svea, drugi trije prejmejo spalnico. Peti par pa bo izbran v našem časopisu Zasavc in prejme prav tako spalnico.
Torej, mladi pari, korajža velja. Pošljite svoje prijavnice na časopis Zasavc. O vseh podrobnostih boste seznanjeni naknadno.
Utrinek z lanske ohceti
Turistično društvo Mlinše in časopis Zasavc objavljata razpis za
ZASAVSKI PAR,
ki se bo poročil na
13.KMEČKI OHCETI PO STARIH SLOVENSKIH ŠEGAH IN NAVADAH
IS.julija 2000 na Vidrgi.
Pogoji:
-	slovensko državljanstvo
-	za oba prva poroka
Pisne prijave pošljite na uredništvo časopisa Zasavc; Zasavc d.o.o., C.20.julija 2/c, 1410 Zagorj e s pripisom'' Zasavski par 2000''.
1. ZASAVCEVA SALAMIJADA
1.aprila 2000 ob 19.uri v Gostišču Vidrgar. Predstavili se vam bodo zasavski izdelovalci salam.

SS pjfjtd DE"S
KUM Mpy I POD URO
KUPON ZA NAGRADNO IGR<
Prešernova 1 Zagorje ob Savi Tel: 0601/64-352
Cesta zmage 35A
Tetfoeoveplea sponzorja Mžtrket^
Slavko Lazar s.p. 041/712-046
Ime in priimek:
Vljudno vabljeni!
Izdelovalci domačik sukik salam, pozor! Zadnja možnost za prijavo - 29.marec 2000!!!
1. ZASAVCEVA SALAMIJADA
Prijavljam se na 1. zasavčevo salamijado, kil bo 1.aprila 2000
Ime in priimek:
Naslov:
Telefon:
v__________________________________y
KDO JE 10?
Vile rojenice so ji v zibelko položile redko, a v odnosih med ljudmi tako zelo potrebno in zaželjeno vrlino: to je prijaznost, ki jo spremlja vedno in povsod...
Tako pred približno tridesetimi leti, ko je bila še majhna deklica, kakor danes, ko je mnogim njen nasmeh kot sončni žarek v jeseni
življenja.
Ugotovite, kdo je na sliki in nam to sporočite na naslov Zasavc d.o.o., Cesta 20.julija 2c, 1410 Zagorje.
V naslednji številki bomo objavili sliko iste osebe, toda slika bo iz nekoliko novejšega datuma. Tokrat pa le še to; da bomo med pravilnimi odgovori izžrebali
nagrajenko ali nagrajenca, katerega bo čakala večerja s to osebo v gostišču Vidrgar.
X
Na sliki je:________________
— Ime in priimek:______________
_________________^___________
Naslov:_____________________
VefceževaJkA N Maša ot>UrivA
Spoštovane bralke in bralci Zasavca!
Med pisanjem odgovorov na vaša vprašanja se moram vedno znova zahvaliti za vašo potrpežljivost, ker mirno čakate, kdaj boste vendar prišli na vrsto.
V prihajajočih spomladanskih dneh pa se odpravite tudi na kakšen krajši sprehod! Pazite na viruse, ki še veselo strašijo naokoli,
vedeževalka Nataša
ŠIFRA: MODRAVRINICA(19.1.2000)
1.	Zdravje
Zanima vas, kako bo z vašim zdravjem? Zelo pomembno vprašanje, na vsak način, kajti solidno zdravstveno stanje nam omogoča, da lahko normalno delujemo na svojih področjih, pa je popolnoma vseeno, ali je to služba ali pa družina. Tako prvi kot drugi potrebujejo našo pozornost, vsak seveda iz svojega gledišča. Kar pa se vašega zdravja tiče, bi lahko rekla, da se ne bo dogajalo nič tako zelo posebnega, nobenih večjih premikov ni videti, posebej ne v tisto, slabo, negativno smer ne. Tega pa se praviloma tudi najbolj bojimo, kajne. Opozorila bi vas le, da pazite malce bolj na dihalne organe, pa tudi želodec. Želodec pa je malce v nevarnosti zgolj zaradi malce preveč stresnega življenja. Pazite malce na prehrano!
2.	Ljubezen
Vse se za vas gradi izključno na zaupanju. Brez zaupanja za vas ne obstaja popolnoma nič. Po drugi strani pa že vsaka najmanjša malenkost omaja vaše zaupanje in potem preteče zopet ogromno časa, da se vsaj delno zopet povrne vaše zaupanje v določenega človeka. Res je, da nas strašno nezaupljive naredijo neprijetne izkušnje iz preteklosti, da tako rahle osnove zaupanja niso kar brez razloga. Vendar bi lahko rekla, da je večji del slabih izkušenj že za vami, tako da prihajajo le še tiste prijetne. Bojih kar dosti. Po drugi strani pa vam ljubezen tudi izjemno veliko pomeni in imate včasih kar občutek, da ne morete živeti brez nekoga, ki vas ima rad. Neprijetne izkušnje pa si zelo jemljete k srcu in zaradi tega vas tudi napade
pomanjkanje zaupanja, včasih tudi do tistih, ki si tega ne zaslužijo ravno najbolj.
3.Služba
Vsepovsod želite biti popolni, službeno področje ni nobena izjema in ni bilo zelo čudno, če bi bila. Nikakor še nista prišla do vrha svojih uspehov, čeprav ste se kar malce ustavila in vas vse stvari, ki se okrog vas dogajajo, molijo. Svetujem vam, da razmislite najprej kaj si sploh želite, potem po skušajte izpeljati vse tiste načrte, ki jih imate trenutno v mislih. Že v letošnjem letu vas čakajo ravno na poslovnem področju spremembe in prišle bodo kar same od sebe, brez prevelikih načrtovanj pred tem. Kaj vam naj drugega rečem kot to, da bodite malce potrpežljivi in strpni in vse bo prišlo ob pravem času, ne prehitevajte dogodkov. Vi bi dostikrat radi, da bi se vse zgodilo v trenutku, to pa žal ne gre.
ŠIFRA: UPANJE0S1AJA(14.1.2000)
1.Služba
Prva polovica leta 2000 bo za vas izjemno zanimiva, lahko bi celo rekla, da vam niti eno sekundo ne bo dolgčas. Prej ravno nasprotno. Imeli boste veliko dela in zaposlitev, v veliko primerih tudi sami s seboj. Predvsem vas skrbi finančna situacija, ki se vam na trenutke zdi že kar brezizhodna, čeprav vendar ni tako hudo. Niste preveč zadovoljni s trenutnim položajem in stanjem, tako da bi včasih radi kar nekam pobegnili, pa vse skupaj zopet ni tako enostavno. Zamenjavo službe ali pa spremembe v obstoječi pa lahko pričakujete v zadnjem četrtletju tega leta, ali pa kmalu v začetku naslednjega leta.
2.Ljubezen
Ali je res vse tako zelo slabo, kot trenutno mislite? Ne glejte na svet tako zelo črnogledo in pesimistično. Tudi za vas bodo prišli lepši in boljši časi, to pa je slišati, kot iz kakšne pravljice, kajne. Lahko bi celo rekla, da najlepše in najboljše stvari v ljubezni, ki so vam namenjene, šele pridejo in še zdaleč jih ni konec. Ste pa nedvomno človek, ki si zase želite le najboljše, vse drugo absolutno ne pride v poštev. Po drugi strani pa tudi drži, da si zaslužite
najboljše.
ŠIFRA: ČRNI MAČEK - "PIKI" (31.01.2000)
1.	Zdravje in nosečnost
Kakšnih večjih zdravstvenih težav iz kart ni razvidnih, drži pa, da vas včasih bolijo ledvice oziroma malce tudi mehur, občutljiv pa imate tudi želodec, toda nič ni strašnega in nič ni zaksrbljujočega, tako da ne boste preveč zaskrbljeni. Sprašujete me za nosečnost - ni vidnih kakšnih večjih težav z zanositvijo ali med njo. Ste pa zelo občutljivi in zelo ranljivi, tako da se v vas skriva polno strahov, kaj in kako naprej. Bolje bi bilo, da bi živeli v prepričanju, da se vam vendar ne more zgoditi nič strašnega in zaskrbljujočega. Vse bo v najlepšem redu in vse ob svojem pravem času.
2.	Ljubezen
V ljubezni ste doživeli že marsikaj. Lahko bi rekla marsikaj lepega in marsikaj takega, kar si ravno niste najbolj in od srca želeli. Ampak tudi to je prišlo. Spomin je ostal in ta vas še vedno vsaj malo bega. Ko se misli vrnejo v preteklost, pričnete razmišljati tudi v tisto negativno smer in vidite vse bolj črnogledo. Bili ste zelo zaupljivi, tako kot ponavadi smo kar vsi po vrsti, toda na koncu pa se izkaže, da so ti ljudje izkoristili naše zaupanje bolj kot smo pričakovali. Na koncu seveda pridemo do zaključka kdo so naši prijatelji in kdo ne, vendar takrat je ponavadi že prepozno. Je pa to dragocena šola za naprej in nova izkušnja, ki praviloma pomaga pri prihodnjih dejanjih in odločitvah. Želim, da bi bilo tako tudi pri vas.
ŠIFRA:K-46SI
1.Zaposlitev
Zaposlitev oziroma služba je v dandanašnjem času izjemnega pomena za preživetje. Tudi vi bi si želeli ta problem, da tako rečem rešiti bolj dolgoročno in da ne bi vedno znova ugotavljali in premlevali kaj in kako naprej. Do sedaj pa niste imeli prav srečne roke pri izbiri službe. Vedno je bilo in je nekaj narobe. Še največkrat so tu finančne
težave, ali je plača nižja, kot ste pričakovali, da pa se srečujete še s kakšnimi drugimi težavami.
Moram reči, da vas vidim v nekem začaranem krogu, iz katerega pa vi ne vidite izhoda. Potrebno je ta, takoimenovani začaran krog presekati in narediti korenito spremembo, vi pa trenutno še niste pripravljeni nanjo. Vaš pogled bo čisto drugačen drugo leto ob tem času, ko boste ob pogledu nazaj v svojo preteklost zelo začudeni sami nad seboj, kako ste sploh lahko tako ravnali, kot trenutno ravnate. Toda za ta čas in to trenutno stanje se vam zdi še to najbolje.
2.	Ljubezen
Želite se umiriti in si tudi po ljubezenski plati urediti življenje, čeprav navzven delujete še vedno bolj svobodnjaško in svobodno. Tisti, ki so v vaši bližini, nikakor nimajo občutka, da so v vaši glavi takšne misli, prej vse drugačne. Svoje občutke bolj izrazite in jih tudi povejte tistim, katerim so le ti namenjeni, ker mnogi ne vedo kaj vi želite in kaj pričakujete. Vi pa ste raje tiho in pustite, da stvari tečejo. Če se bo kaj zgodilo, se bo, če se ne bo, se pač ne bo. Na koncu pa boste ugotovili, da je prav gotovo tudi to za nekaj dobro. Verjemite pa mi, da je usodo mogoče kar pošteno prikrojiti po svoje, s svojimi dejanji.
3.	Prihodnost - splošno
Zelo splošno vprašanje in zelo splošen odgovor. Leto 2000 vam bo prineslo marsikaj novega in dobrega, to leto za vas prav gotovo ne bo slabo leto. Še več, zelo dobro in pozitivno bo. Prineslo vam bo nekaj svežine in novih valov v vaše življenje, pričeli boste živeti tudi na drugačen način, kot sedaj. Obeta se vam obetavna sprememba na službenem področju, ki vam bo prineslo tudi večjo finančno varnost in zanesljivost. Spremembe se bodo vrstile tudi na ljubezenskem področju v poznih poletnih in jesenskih dneh, nekaj časa tako zelo intenzivno, da jim ne boste mogli slediti. Vendar ste hitrih in naglih sprememb že tako in tako navajeni, tako da ne bo težav.
ŠIFRA:____________________
Datum rojstva:____________
Rad a bi izvedel-a:______
v_________________________________________________________/
A-	..... ...............
VEDEŽEVALKA NATAŠA
Karte, nihalo, razlaga sanj
090/46-89
Kr
pomladna presenečenja - akcijsko znižanje cen vozil do 20.4.2000
DEMIO nižja cena do 119.910,00 sit 323F nižja cena do 179.910,00 sit PREMACV nižja cena do 229.910,00 sit
323 že za 2.099,900,00 sit
POHITITE, LE 30 DNI ČASA IMATE!
AVTOLIČARSTVO, AVTOKLEPARSTVO V času popravila vašega vozila nudimo nadomestno vozilo
Ugodni krediti na fiksne obroke!
Staro za novo!
mazoa
AVTOHIŠA KRŽIŠNIK
1410 Zagorje, Selo 65 Kržišnik Roman srn.
Tel.: (0601) 66-500 - servis
64-/29 - avtosalon 68-359 -fax
odprto: od 7. do 18. ure sobota: od 9. do 13. ure
INTEGRAL
Avtobusni promet in turizem Zagorje d.o.o. TURISTIČNA AGENCIJA
Cesta zmage 4, 1410 Zagorje,
Telefon: 0601 55 100, 64 443,64 420, fax: 68 010 E-mail: integral.zagoije@siol.net Internet: http://www.integral-zagoije.si
®®s)cai
Vsako nedeljo posebno letalo iz Ljubljane;
GRAN CANARIA ■ 26.3,2.4. že od 74.900,00 sit dalje
MMZMI ®IF
vsako sobot v marcu s katamaranom v Benetke ■ 8.500 sit;
50% popusta za otroke do 14, leta, za skupine in družine posebni popusti
SSlMI TMfflS
(tujili jKikiiv, 13 držav, dime šole iijodne tent; brezplačen halog že na voljo!!!!!
SLOVENSKA OBALA, DUBROVNIK,
NARODNI PARKI HRVAŠKE, BUDIMPEŠTA, PRAGA, KRF,...
ixrao3XNnr	-iwhd3i.ni -r-	■reaoaj.Ni-ir -ipaoauai-r-
Trgovsko podjetje
otrošnja
kat suma t/ujMAiina/...
d.d,
v Diskontu Izlake in diskontu Mini market
V\vo Zlatorog 0.51 stek	1ZH.J0	sit
'Radenska 1/1 stek.	59,90	sit
Deželno vino. belo 1/1	1H9.00	sit
Jeruzalemčan 1/1	Z99.00	sit
Pomarančni sirup 1.51	339.00	sit
Moka tip 500, 1 kg	72,90	sit
testenine 500g. polžki, špageti	88.00	sit
in še veliko drugih živilskih artiklov
Pridite in se sami prepričajte
do 28.32000
oziroma do prodaje zalog!
AKTIVNOSTI DOLSKIH PLANINCEV
PD Dol pripravi vsako leto pred občnim zborom svoje, glasilo Naš planinec, kjer seznanja člane s celoletnimi uspehi, dejavnostmi in problematiko. Letošnja naslovnica vsebuje tudi posnetek diplome, ki jo je prejelo društvo oziroma kolektiv doma v Gorah v kategoriji urejenost gostinskih lokalov. Kot vemo, podeljuje priznanje občina in turistično društvo. Občni zbor je potekal v nedeljo, 5.marca v planinskem domu Gore. Sprejeli so zaključni račun za leto 1999, poročila vseh komisij, sprejeli pa so tudi
Člani PD Dol na enem izmed zadnjih izletov
okvirni program izletov in prireditev za leto 2000. "Dokler se upravni in gospodarski odbor društva ne odločita o obsegu gospodarjenja v društvu," pravi predsednik Toni Pavlič, "bomo koristili osnove finančnega plana za leto 199 po dvanajstinah ustvarjenih prihodkov in odhodkov. Ta naš sklep velja do takrat, ko bomo sprejeli odločitev o usodi doma v Gorah..." Upravni in gospodarski odbor društva bosta pripravila tudi finančno konstrukcijo potrebnih del v Gorah v skladu z zahtevami sanitarne inšpekcije. Dom bodo poizkušali urediti tako, da bi ga lahko v celoti dali v najem.
Planinci o organizirali pred kratkim v dolski kinodvorani vsakoletni planinski ples, v Gorah zabavno prireditev ob dnevu žena, zimskega pohoda na Snežnik v nedeljo, 12.marca pa se je udeležilo 17 dolskih planincev.
Fanči Moljk
ALPINISTIČNE NOVICE
Znana planinca - član PD Železničar Zdravko Zajc in član AO PD Trbovlje Tom Froebe sta se 9.marca lotila zimskega pristopa
na Jalovec (2645m). V jutranjih urah sta začela z vzponom iz doline Planice oziroma Tamarja. Sneg je bil zelo južen, zato je pristop do vznožja gore trajal nekoliko dlje kot običajno. Vsaka stopinja seje globoko vdirala v sneg. Vzpon skozi Jalovčev Ozebnik z naklonom 45 stopinj je potekal razmeroma dobro, ker ni bilo dosti padajočega kamenja ali snega, kar je za ta Ozebnik zelo značilno. Pristop na sam vrh gore je opravil Zdravko ob največjih naporih in uporabi zimske opreme, Tom pa ga je počakal nekoliko nižje. Vračala sta se znova skozi Ozebnik do Tamarja oziroma Planice. Oba plezalca sta ugotovila, da so razmere v visokogorju še vedno hudo zimske, čeravno se v dolini že kažejo znaki pomladi.
Tom Froebe se je znova vrnil na to območje in to v ponedeljek, 13.marca. Tokrat seje sam lotil zimskega vzpona na Jalovec prav tako iz Tamarja in skozi Jalovčev Ozebnik. Z vzponom je začel zgodaj zjutraj in stopil na vrh Jalovca ob 11.uri. Vzpon je bil tokrat nekoliko lažji kljub vsem težavam. Po krajšem počitku vrh gore se je vračal po isti poti, torej
MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIŠ MAŠ MIS MAS
Ravno smo nameravali Mišmaš ukiniti, ker že nekaj tednov nič ne pišete, ko dobimo prijazno pošiljko učencev z Mlinš. Tako smo se razveselili njihovih zapisov, da bomo Mišmaš obdržali vsaj za naslednjih petnajst let. Najprej so se lepo predstavili in povedali, kaj počnejo, priložili pa so tudi svoj časopis Šolarček, kjer izvemo še več zanimivosti. Predstavili jih bomo v naslednjih številkah Zasavca. Žal nam je le za fotografijo, ko so nastopili ob kulturnem prazniku, ker je preveč temna in se zato obrazi ne vidijo. Na to naj bodo pozorni tudi drugi, ko izbirajo oziroma pošiljajo fotke za objavo.

NAŠA ŠOLA MLINŠE
Smo učenci majhne, a lepe PODRUŽNIČNE ŠOLE MLINŠE. Našo šolo obiskuje 27 učencev L, 2. in S.razreda ter dve učiteljici. Pevski zbor in glasbo poučuje učiteljica, ki prihaja iz matične
šole OŠ Ivana Kavčiča Izlake. V prostorih naše šole iniftjo svojo učilnico tudi učenci male šole in vzgojiteljica. Kljub temu da nas je malo, pa smo učenci zelo aktivni. Smo uspešni šahisti, likovniki, igralci, pevci, športniki in pisatelji.
RADI IGRAMO IN POJEMO
Posebno dejavni smo na kulturnem področju. Vsako leto imamo kulturne prireditve. V mesecu novembru pripravimo kratek kulturni program skupaj z organizacijo Rdečega križa starejšim krajanom. Letos smo se jim predstavili z igro OČISTIMO POTOČEK. Igrica ima ekološko temo, obogatili pa smo jo s pesmimi, ki jih je zapel pevski zbor. V pevskem zboru pojemo vsi učenci šole, vodi pa nas učiteljica Mojca Kovačič.
V mesecu februarju smo pripravili skupaj s Kulturnim društvom Mlinše kulturno prireditev ob kulturnem prazniku. Predstavili smo se z igrico Muca Copatarica, recitacijami in pesmicami, ki jih je zapel pevski zbor. Lahko se pohvalimo, da že dolga leta zelo uspešno sodelujemo in se dopolnjujemo s Kulturnim društvom. Ob tej priložnosti se je predsednik Kulturnega društva gospod Valentin Kralj še posebej zahvalil gospe učiteljici Marinki Brodar, za uspešno dolgoletno sodelovanje.
saj se bo v naslednjem šolskem letu poslovila od poučevanja. Vsi se ji ob tej priložnosti zahvaljujemo za ves njen trudi, ki ga je vlagala v poučevanje in vzgajanje nas učencev. Njene tople, prijazne besede so nas spodbujale pri prvih korakih učenja.
PRIPRAVILI SMO RAZSTAVO, OTVORILI KNJIŽNICO
Po končani prireditvi smo na široko odprli vrata naše šole vsem staršem in krajanom. Ogledali so si lahko našo šolo in pripravljeno razstavo. Mnogo truda smo vložili vanjo, saj smo jo posvetili našemu največjemu slovenskemu poetu Francetu Prešernu. Na razstavi smo prikazali naša dela, ki so nastajala ob slikanju, risanju, kiparjenju, oblikovanju in pisanju. Razstavili pa smo tudi prve knjige prvošolcev ter časopis učencev 2. in 3.razreda. Ob tem dnevu smo otvorili tudi knjižnico, ki smo jo na novo uredili. Naša knjižnica se je namreč povečala z mnogimi zanimivimi knjigami, ki nam jih

skozi Ozebnik nazaj v Tamar. Vesel je bil, da mu je vzpon uspel in da se je vrnil domov v poznih popoldanskih urah zdrav in dobre volje.
V nedeljo, 5.marca tega leta se je član alpinističnega odseka PD Trbovlje Sebastijan Jančič, skupno s članom PD Železničar Zdravkom Zajcem lotil zimskega plezanja v Karavankah. Ob lepem, toda zelo močnem vetrovnem vremenu sta plezalca vstopila v Osrednjo grapo v 2060 m visoki Begunjščici. Razmere za plezanje so bile kar ugodne, razen v spodnjem delu. Le hud veter je pometal in vrtinčil sneg s pobočij.
je odstopila otrokom prijazna KNJIŽNICA ZAGORJE ob pomoči gospe Alenke Pokoren, ki je včasih vodila knjižnico na Mlinšah. Hvala jim!
ŽIVIMO Z NARAVO IN KRAJEM
Pokazali smo tudi, kako lahko odpadno embalažo spremenimo v koristne izdelke. To radi delamo, saj smo vključeni v projekt EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA. Obiskovalci so lahko videli, kako skrbimo za zelenje v šoli, čisto ter urejeno okolico in hranjenju ptic. Skupaj s krajani pa še posebno skrb namenjamo zbiranju starega papirja. Prostor za zbiranje papirja smo uredili v vetrolovu naše šole. Starši in krajani lahko tako vsak dan pripeljejo star časopisni papir.
Ta dan je obiskalo našo šolo veliko ljudi in zato smo jim
tako da na trenutke ni bilo nikakršne vidljivosti. To pa je njuno plezanje močno oviralo, saj sta morala večkrat čakati na stojišču v steni na izboljšanje. Tudi tokrat sta uspešno izplezala iz zasnežene stene Begunjščice. Osrednja grapa je dolga 350 m in ima naklon do 50 stopinj.
Oba alpinista se intenzivno pripravljata na pot v perujske Ande, kjer nameravata preizkusiti svoje znanje in sposobnosti v stenah andskih vrhov. Upata, da jima bo uspelo zbrati dovolj potrebnih sredstev za izpeljavo njunega letošnjega načrta.
hvaležni. Veseli smo, da lahko pokažemo naše delo v šoli tudi drugim, zato smo veseli vsakega, ki nas obišče.
Naša šola uspešno sodeluje tudi z gasilskim društvom, lovci, gozdarji in vsemi starši ter krajani, ki nam priskočijo na pomoč, ko je to potrebno. Lepo je, da nam stojijo ob strani. Mamice so nam letos pomagale pri šivanju prtov, očetje in dedki pa so nam naredili nove ptičje krmilnice. Vsako leto nam lovsko društvo priskrbi zanimivo in poučno revijo Lovec, gasilsko društvo pa revijo Gasilec.
Jeseni se odpravimo v gozd z gozdarjem in obiščemo gasilce. Prijazno nas povabi in nam omogoči brezplačni zimski športni dan Gostišče Vidergar-Žibert.
Spomladi se odpravimo tudi na ogled kmetij, kamor nas povabijo
starši ali stari starši. Na Mlinšah vsako leto obiščemo čebelnjak gospoda Jožeta Smrkolja, ki nas nauči marsikaj novega o čebelah.
Učenci naše šole tudi redno zbiramo star papir. Prostor za zbiranje papirja smo uredili v vetrolovu naše šole. Starši in krajani redno prinašajo star časopisni papir. S tem kažejo, da tako kot nam, tudi njim ni vseeno, kakšna je naša narava.
IMAMO SE RADI
Še posebno skrb pa namenjamo medsebojnim odnosom, saj menimo, da so osnova za dobro in uspešno vzgojno-izobraževalno delo.
Seveda pa vsega tega ne bi bilo tudi brez naše ravnateljice, gospe Tatjane Krautberger, ki nam stoji ob strani, nas spodbuja in omogoči, da izpeljemo tisto, kar si zamislimo.
Upam, da ste si ustvarili podobo naše pole in nas učencev. Če se peljete kdaj mimo, se ustavite in si oglejte našo šolo. Vrata so odprta vsem, ki so dobri po srcu in dobro mislijo.
Učenci in učiteljica Marija Ribič
Podružnične šole Mlinše
MOJ DOMAČI KRAJ ŽVARUUE
Moj domači kraj se imenuje Žvarulje. To je majhna vas, ki ima komaj 20 hiš. In v eni od teh hiš stanujem tudi jaz. Imamo tudi gozdove in v enem gozdu je tudi ena gora, ki se imenuje Kamna gora. V naši vasi imamo tudi dve kmetiji. Ena kmetija se imenuje pri Vozelj, ena pa se imenuje pri Smrkolovih. Tam živi tudi moj najboljši sosed in najboljši prijatelj Vid. Vid je zelo vesel človek. On obiskuje prvi razred, jaz pa hodim v 3.razred osnovne šole Mlinše. Imamo tudi eno staro hišo. Okrog hiš imamo vrtove, pašnike in polja. Pri nas imamo tudi majhno kmetijo. Imamo eno kravo, enega bika, osem mačkov, psa Bobija in štirideset piščancev.
V naši vasi se pretežno ukvarjamo s kmetijstvom. Nekateri pa hodijo v službo v
bližnje in daljne kraje.
Domen Bergant, 3.razred
KANDRŠE
Moj domači kraj so Kandrše. Je zelo lep kraj. Ima veliko gozdov, travnikov ter hiš. Leži nad 500 metrov nadmorske višine. Mimo kraja je zelo veliko prometa. Na hribu stoji cerkev sv.Lenarta. Zraven bifeja in gasilskega društva je trgovina Spina. Včasih v Kandršah priredimo veselico, da se zbere veliko ljudi. Na igrišču imajo gasilske vaje in igramo nogomet. Blizu so Žabše. Avtobusna postaja je čez cesto ob ograji. Pri nas v gozdu izvora potok Kandrščica. Voda je še zelo čista. Pozimi zapade veliko snega, zato se smučamo, kepamo, lopatamo in uživamo v snegu. Lani je zapadlo približno meter snega. Poleti je toplo in soparno. Rolam in vozim se s kolesom. Poleti gremo na morje. Blizu so Vače, kjer je najdena vaška situla. V šolo hodimo na Mlinše.
Matej Strmljan, 3.razred
PODRUŽNIČNA sola
L I N SE TEBRUAR 2000
MLINŠE
Moj domači kraj so Mlinše. Na Mlinšah imamo igrišče, dvorano, trgovino in gostilno. Mlinše so vas. V tej vasi se velikokrat kaj dogaja. Mimo Mlinš tečeta dva potoka Kandrščica in Topliščica. Na glavni cesti je veliko prometa. Na igrišču se igra nogomet. Okoli Mlinš je veliko hribov in gričev. Na Mlinšah v dvorani je veliko prireditev. Nad Mlinšani je tudi cerkev na Zasavski gori. Okoli Mlinš je veliko gozdov. Vas mi je zelo všeč.
Janez Dolinšek, 3.razred
T.L.
MIS MAS MIS MAS MIS MAS
23. SUŠCA 2000
H f; J7 j . “Tl C j j r?
POD KOZO SMO VSI...
ANA REŽUN: »MOJE OTROŠTVO JE BILO SREČNO«
Prav prijetna sogovornice je tale Dolenjka, čeprav je priznala, da sojo vprašanja kar malce namučila. Ana Režim se je rodila vročega avgustovskega dne, leta tega in tega v dolenjski metropoli. Preden seje njena družina preselila v Zagorje Je nekaj let preživela v prijetni dolenjski vasi, Dobernič pri Trebnjem, pri babici in dedku. Oče je bil čevljar, mati gospodinja in vrsto let delavka pri Zavarovalnici. Z bratom pravi, da sta imela lepo otroštvo. Ko je Ana končala vzgojiteljsko šolo, seje zaposlila v Škofji Loki ter ob delu dokončala še študij na PA smer defektolog. V njeni delovni knjižici piše, daje delala v osnovni šoli Trbovlje s prilagojenim programom, v razvojnem oddelku trboveljskega vrtca, od leta 1985 pa je zaposlena v Varstveno delovnem centru Zagorje. Sprva kot delovni terapevt- vmes je opravila specializacijo iz managementa- sedaj pa že dve leti opravlja delo direktorice zavoda. Pa še to. Letos bo diplomirala na Visoki šoli za socialno delo v Ljubljani.
1.	Ali ste tudi vi ena od žensk, ki se boji pajkov ali mišk?
NE. Kot vzgojiteljica sem otrokom za nazorno učenje nosila drobne živalce (žabe, pajke, deževnike, slepce), ki smojih potem vrnili v njihovo naravno domovanje.
2.	Če bi se še enkrat rodili, ali bi bili rajši moški ali ste s svojim spolom zadovoljni?
Nikoli si nisem želela biti moški. Kot dekle pa mi je bilo všeč, da sem obvladala fantovske veščine (streljanje z lokom, zračno puško, uporabljati sekirico, voziti se z motorjem). Še danes sem v tem pogledu kot ženska zelo samostojna.
3.	Kateri je vaš najljubši pregovor?
Gandhijev rek: Bodi sam tista sprememba, ki
si jo najbolj želiš z dopolnitvijo: sprejmi tisto, česar resnično ne moreš spremeniti.
4.	Ker sem nekajkrat že bil v VDC-ju, ki ga vodite, si upam trditi, da ste med osebjem in varovanci ustvarili pravo družinsko vzdušje. Kako vam je uspelo?
Naloge in delo v naši hiši so porazdeljene med vse. Vsak prispeva odgovorno po svojih zmožnostih in sposobnostih za skupno dobro.
5.	Kdo vas je v življenju večkrat razočaral ali prizadel? Tako imenovani »normalni« ljudje ali ljudje, ki so telesno in duševno manj razviti?
Nikoli me niso razočarali ljudje- ne eni ne drugi. Samo moja pričakovanja se niso včasih popolnoma uresničila.
6.1mate izkušnjo zakonskega življenja in pa tudi ločitve. Kaj je pri ločitvi najtežje?
Pravljica se začne z: »NEKOČ STA ŽIVELA« in se konča: »SREČNO STA ŽIVELA DO KONCA SVOJIH DNI.« No, in konec moje pravljice je nekoliko drugačen.
7.	Kaj dela direktorica VDC-ja v prostem času?
Skrb za pasjo sostanovalko, sprehodi v naravi, študij, reševanje križank, branje in za dušo obiskovanje kulturnih prireditev vseh vrst.
8.	Lahko izdate recept, kako vam uspe tudi v srednjem življenjskem obdobju ohraniti mladostnost?
Vile rojenice so mi to položile v zibelko- veliko je dodalo tudi življenje in delo z mladimi ter nekaj kapljic olivnega olja dnevno.
9.	Delujete samozavestno. So tudi trenutki, ko vam jo primanjkuje in če nismo preveč radovedni, kdaj?
Če bi vam razkrila trenutke slabosti (seveda obstajajo), potem bi bilo nemogoče, da bi še naprej delovala samozavestno. »We are merely play-ers.« (Smo le igralci) kot je rekel Shakespeare, na velikem odru življenja.
»Kot protiutež no številne napore v življenju so pomembne tri reči: upanje, spanje-sanje in SMEH.«
10.	Spolnost je:
aJPrijetna sprostitev po napornem delavniku.
b.	)Je nekaj, kar mora biti nujno povezano z ljubeznijo.
c.	)Je predvsem podrejanje partnerju.
d.	)Kaj drugo.
D.) Spolnost je pravljično božanska in je zelo nezapletena, če je ne vodijo kompleksi, ampak spontana potreba
Igor Golte
ŽLR Na ŽURj
V	skrivnostnem, skoraj romantično zapuščenem okolju gradu Ponoviče, so odprli nočni klub EXTREME. Novi najemniki načrtujejo glasbeno zabavo s klubskimi DJ-ji, gostovanji dobrih glasbenikov, tu se zbirajo ljubitelji višin, tako bo gost lahko deležen video predstavitev, foto razstav, navsezadnje tudi pogovorov z ekstremisti.
Koncept delovanja kluba je predvsem drugačnost, če hočete, dogajala se bo alter-scena.
Klub EXTREME je odprl vrata v soboto, 18. sušca.
V	petek, 24.sušca ob 23. uri gostujejo THE BAMBV MOLEST-ERS.
Prav gotovo bomo dogodke spremljali in nanje tudi obveščali.
Tam bil in slikal MM
7, tl ? :l "c a Ta r>
TE.E1v|INAL PI5E.A5E.
Predstavljamo
Prvo vajo so imeli 14.marca 1998 v zasedbi: Matic Butja (bobni), Mitja Trampuš (kitara), Gregor Bovhan (kitara), Gregor Kreča (bas kitara) in Damir
Kozolič (vokal). Čez približno pol leta jih je zapustil Mitja Trampuš, zato so v tem času igrali le z eno kitaro, potem pa se jim je z ritem kitaro pridružil Anže Majcen. V
tej zasedbi so marca 1999 posneli demo CD, toda že poleti jih je zapustil pevec Damir Kozole. Za pevca so nato angažirali Danijela Stanojeviča, za katerega fantje pravijo, da se kar dobro obnese. Prvi koncert so imeli v Kantini v Trbovljah. Menda so imeli tudi tremo!?! Potem so imeli še dosti koncertov. Igrali so po celi Sloveniji (Murska Sobota, Velenje, Radeče, Črnomelj,...). Med koncerti pa je treba vaditi, vaditi in še enkrat vaditi. Vaje imajo zaradi šolskih obveznosti le enkrat na teden in sicer ob sobotah v Orehovici pri Maticu Butji. Še s prvim pevcem so bili organizatorji New age youtha, ki
je bil lansko leto v Zagorju. S tem so hoteli doseči, da bi bil v Zagorju vsaj en koncert metal oziroma hard core glasbe. Čeprav naj bi koncert postal tradicionalen, so fantje rekli drugače, saj zaradi financ to ne bo mogoče.
Poleti lahko pričakujemo nov CD skupine Terminal Disease, ker pa so letos zamudili avdicijo za Rock Otočec, je to njihova želja za prihodnje leto.
Za vse tiste, ki bi jih radi slišali in verjemite mi, da se splača, naj povem, da vas bomo v Zasavcu obveščali o njihovih koncertih.
Besedilo in sliko Igor Zibelnik
g upai i ZjJ-IčAV bU6l-giANTZ)
V soboto, 11.3. se je v Ljubljani v ORTO baru zgodil koncert zasedbe SHOW BUSINESS GIANTS, katerih zasedba je sestavljena iz članov legendarne	skupine
NOMEANSNO (kitarist in bobnar) in pa tudi članov skupin DOA in THE NEOS.
Skupina prihaja iz Britanske Kolumbijena zahodni strani ameriške celine. Nastali so kot precej neobvezna skupina leta 1988, ko sta moči združila Steve Bailey (The Neos) in falirarani restavrator Tom Holliston. Izdanih imajoi kar nekaj albumov, med njimi "Maybe It' Just Me", ”Will There Be Corn", "Self-Ag-grandizement Keep Us Going", zadnji album pa je izšel v prvih dneh letošnjega leta in ga bo skupina predstavila na tej turneji.
Glasba Show Business Giants je mešanica zvokov, stilov in vplivov. Skupni imenovalec zvočnega kalejdoskopa je neobremenjen in izključno zabavi namenjen punk-rock. Primesi segajo tudi daleč v disko
glasbo pa tudi tja do Jello Biafre in franka Zappe.
Izviren in zabaven cikuški koncert je navdušil obiskovalce in pokazal, da leta ne igrajo nobene vloge, seveda če mladostniško živiš, saj so nam to povedali omenjeni SBG, katerih člani imajo tudi preko 40 let.
Matej Ocepek
PUNkl-
PčaVN &y la\V V
Društvo THC Trbovlje napoveduje za 10.april 2000 koncert ameriške skupine DOWN BY LOW ter nizozemske skupine predskupine IAGAINST I.
Varovanci založbe Epitaph Down By Low so izdali sedaj že šesti album z naslovom FLY TE FLAG. Pesmi novega izražajo zelo dobro liričnost besedil, prinašajo čustveni naboj in neko novo svežino, ki pa je bila tudi že prisotna na prejšnjih albumih -BLUE, PUNKROCK-ACA-DEMVFIGHTSONG, ALL SCRATCHED UP, DOWN BY LOW.
Glava skupine Dave Smalley je sestavljal posamezne elemente njegove virtualnosti že v skupinah DAG NASTY in DYS, ostali člani pa so se tudi kalili po najrazličnejših bandih v ZDA. Skupaj so ustvarili pojem za odlično skupino, ki pa se kosa lahko le z največjimi.
Down By Low so skupina, ki z vsakim novim albumom, ki jih uvršča med ene izmed najboljših punk-rock bandov v svetu.
Pred njimi bodo nastopili nizozemski IAGAINS I, kateri so bili prvi evropski band, ki je podpisal pogodbo za založbo Epitaph. Začeli so s preigravanjem
Iron Maiden, katerih plošče pa so sežgali, ko so slišali za Dead Kennedys. Tedaj so našli svojo pot in to v punku.
Leta 1997 so izdali prvi album ON TOP OF THE WORLD in odšli na turnejo po ZDA. Z drugim albumom 1998 HEADCLENER so osvojili Belgijo, Nemčijo in Avstrijo, z novim albumom I'M A FUCKED UP DANCER, BUT MY MOODS ARE SWINGING pa prihajajo k nam v Dom Svobode.
Vabljeni vsi, ki si želite slišati band po malo drugačnih normah in vabljeni vsi, ki si želite slišati res dober koncert.
Matej Ocepek
D0WN BY LAW
23. SUŠCA 2000
tt j7 Jr. g rf g n . f? Jr. p.
m
PUST NE PRIZNA STAROSTI
Dostikrat se zgodi, da pomislimo, da je življenje pravzaprav kruto. Postara se telo, ne pa tudi srce. Vsaj enkrat v letu pa je prilika, da se za masko skrije obraz in stas in takrat si srce da duška v svoji razigranosti in norčavosti. To so v polni meri
izkoristili stanovalci Doma upokojencev Franc Salamon v Trbovljah in njihovi obiskovalci. Na pustni torek so si dali duška. Ideje za pustne šeme so nastale v njihovih glavah in uresničili sojih v svojih delavnicah oziroma delovni terapiji. Pridno so delali,
čeprav mnogi prsti, ukrivljeni od artritisa, niso več tako spretni in ubogljivi, kot nekdaj, pa vendar... Do torka popoldne je bilo vse pripravljeno in pustno rajanje se je lahko pričelo. Ob zvokih vokalno instrumentalnega ansambla Revirčani so se veselo
zavrteli. Tisti pa, ki tega ne morejo več, so se zabavali ob norčavem rajanju svojih sostanovalcev. Sicer pa, najbolj zgovorno pripovedujejo slike...
Besedilo in slike MAH
BREZPLAČNA POMOČ UPOKOJENCEM
Društvo upokojencev Trbovlje seje tudi letos odločilo, da svojim članom pomaga pri izpolnjevanju obrazcev za prijavo dohodnine. Za tovrstno pomoč svojemu članstvu se je odločilo, odkar je bila uvedena dohodnina. Gre seveda za pomoč tistim upokojencem, ki so dolžni po obstoječih predpisih prijaviti svoje dohodke in odhodke za obračun dohodnine za preteklo leto. Tovrstne storitve opravljajo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 11.ure v društveni pisarni na Ulici 1.junija 16 vse do konca marca, ko se izteče skrajni rok za prijavo dohidnine. Tovrstna pomoč upokojencem je brezplačna.
IL
OB SPOMINU, DNEVU IN IMENU
Kar krepko smo že zakorakali v leto 2000. Za nami so lepi praznični dnevi. In že je tu materinski dan.
V tem razburkanem svetu je ' vedno več sirot, otrok brez mamine topline. Spomnila sem se, da mi je v roke prišla drobna knjižica v rani mladosti. Med članki, črticami in aforizmi, sem
zasledila tudi resnično zgodbo -kako imenovati drugo mamo, ji dati ime.
Pred to težko nalogo so bili postavljeni vsi znanstveniki celega sveta. Predlog je bil: v svet narave, med rožice! In tako je bilo slišati. Naj bo vrtnica tako lepa in dišeča, nagelj simbol slovenstva, marjetica čvrsta in pokončna. Po dolgem premisleku se zasliši: naj bo mačeha. Poglejte, koliko barv se preliva v en sam cvet, od modre, rdeče, vijoličaste ter nežno bele, tja do zlato rumene. To je vendar pravo bogastvo!
In kako je žametna, kot mora biti roka druge mame. Kljubuje zimi, slana jo ne pomori! Ostane čvrsta, kot mora biti, biti močna in klena samo mama.
Če se zazreš v njo, vidiš obraz, plemenit in nežen, v vetru rahlo zasopeče, kot mati v strahu za otroka. Ko sonce pošlje svoje žarke, vsa zažari od sreče v svoji lepoti.
Ko opazuješ cvet po dežju, vidiš, kako po žametnem listu polzi kaplja, kot solza iz očesa. In če že polzi, naj bo to samo solza sreče.
Vsi so soglašali in dali drugi mami ime "Mačeha"!
Mira Rožaj
ŠPORTNA TEKMOVANJA UPOKOJENCEV
Komisija za športno dejavnost pri ZDUS-u je pripravila navodila za letošnja športna tekmovanja ekip iz vrst društev upokojencev. Regijska športna tekmovanja bodo potekala v devetih regijah. Ena od teh regij je tudi Zasavsko-posavska regija. V to regijo sodijo DU Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Sevnica, Krško in Brežice. Nosilec tekmovanj v letošnjem letu bo DU Trbovlje. Tekmovali bodo v balinanju, kegljanju, streljanju z zračno puško, šahu in športnem ribolovu. Regijska športna tekmovanja morajo biti končana do 30.junija. Državna prvenstva pa bodo potekala septembra letos. Tekmovanja bodo potekala v ženski in moški konkurenci.
U.
PRISILNI MOBILIZIRANCI PRIČAKUJEJO UGODNO REŠITEV
Dne 2.februarja 1991 je bilo v Sloveniji legalizirano društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-45. Zveza društev deluje v Cellju, poleg
vseh svojih dejavnosti pa so vsa leta tekla prizadevanja za enakopravno obravnavanje invalidnin,	odškodnin,
zdravljenja,... Del odprtih vprašanj je bil rešen v zadnjih letih, dobršen del le-teh pa je še nerešenih. V parlamentu RS čaka na drugo obravnavio npr. osnutek odškodninskega zakona, po katerem naj bi RS plačala odškodnino v minimalni višini po
20.000	SIT za vsak mesec trajanja nasilja. Vsako leto pa se ob sprejemanju	državnega
proračuna znesek za odškodnine zmanjšuje.
Društvo	prisilnih
mobilizirancev pa je šlo še korak dalje. Vložilo je tožbo zoper RS in ZR Nemčijo, po kateri zahteva plačilo preko 2.000 DEM odškodnine za vsak mesec trajanja nasilja. Temu vprašanju je posvečena osrednja in največja skrb društva v korist prisilnih mobilizirancev.
Glede na to, da Zveza društev mobilizirancev nima drugih sredstev razen članarine, se je glavni odbor tega društva oziroma zveze odločil, da znaša članarina za letošnje leto po 1.500 SIT na člana. Za vdove ostane članarina 500 SIT, stroške pa je treba poravnati do SO.aprila.
IL.
£77. n. č u g r g
23. SUŠCA 2000
OBČNI ZBOR VIVE - MLADINSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA GŠ ZAGORJE
Leto je naokoli in čas je za obračun. No, VIVA
j/	je imela kar
nekaj "točk" v lanskem letu, ki jih velja omniti. Vseh nastopov je bilo enaintrideset, tako da Vivaši preteklo leto imenujejo karVivino leto. Kot omenjamo, ne neupravičeno.
Za projekt Po jutru se dan
pozna so prejeli srebrno ploščo založniške hiše Zlati zvoki na koncertu Pesmi iz srca v športni hali Zagorje. Izdali so novo zgoščenko in jo predstavili na tržnici Pod uro, snemali so videospot, igrali na različnih lokalnih prireditvah skozi vse leto.
Vmes so se intenzivno pripravljali na tekmovanje velikih pihalnih orkestrov v Ostravi ter na turnejo Midwest Glinic v Chicagu, kar sta bila glavna
projekta v preteklem letu in lahko rečemo tudi najuspešnejša. Še pomembneje pa je, da so se kot edina neprofesionalna skupina iz Evrope na podlagi strokovnega izbora uvrstili na Midvvest Glinic, Chicago.
Vendar tudi drugi nastopi niso zanemarljivi, saj so se na vsakega pripravili in ga stoprocentno izvedli. Tako so 30.junija bili o oddaji Roka pregnancem na TVS 1, zelo odmeven je bil koncert 20.avgusta	v ljubljanskih
Križankah v okviru 47.Poletnega festivala, pa koncert za UNICEF v Cankarjevem domu v novembru, snemanje za Miklavžev večer na TVS 1, pa novoletni koncert...
Vsekakor	• ugodna
rekapitulacija dela v letu s tremi devetkami. Težko bodo presegli to leto. Morda je celo prav, saj se morajo vsi tudi malo odpočiti -vendar ne zaspati!
m
V HRASTNIKU OTROŠKI RINGARAJA
V hrastniški športni dvorani so v sredo, 15.marca pripravili otroci
in pedagoške delavke hrastniških vrtcev . nastop OTROŠKI RINGARAJA, kjer so se predstavile vse ehote. OE Dolinca je dokazala, da lepo plešejo in pojejo, OE Čenča seje prav tako odrezala z venčkom slovenskih narodnih pesmi, OE Sonček oziroma njihov zborček pa je zapel kar sedem pesmi, predstavili pa so tudi dva plesa. OE Lučka si je zamislila vlak, ki je potoval v deželo dežnikov, palčkov, zaspančkov in v deželo pesmic. Župan Leopold Grošelj in svetovalka zavoda za šolstvo
Nives Zore sta bila navdušena nad prireditvijo, poudarila pa sta tudi pomen takih aktivnosti za zdrav razvoj otroka. Otroke in njihove vzgojiteljice je pohvalila tudi ravnateljica Slavi Pavlič, saj so
tokrat nastopali prav vsi otroci, razen dojenčkov.
Številnim obiskovalcem so se na koncu otroci vseh vrtcev s plesom zahvalili za obisk ob Šifrerjevi pesmici Za prijatelje.
Fanči Moljk
0 LOKALNI SAMOUPRAVI
V zagorski občini so se 7.marca mudili na obisku predstavniki vladne službe za lokalno samoupravo. S predstavniki
zagorske občine so se pogovarjali o različnih vidikih organiziranja in upravljanja občine. Seznanili so se z delovanjem občine, uspehi in težavami pri delu. Pregledali so prevne predpise občine (statut, poslovnik, odlok o organiziranosti uprave itn.), beseda pa je tekla tudi o oblikovanju in povezovanju občin v pokrajine. (Vir: Bilten)
ZASAVSKI FIRZERJ1V HRASTNIKU
Preteklo nedeljo, 19.marca, se je zbralo v poslovni dvorani Hrastnika 30 frizerjev iz Zasavja. Povabila jih je mlada družba ACIS d.o.o., ki že dve leti zastopa znano nemško podjetje Wella. Frizerja Bojan Lavrinšek in Tomaž Kastelic sta na šestih modelih prikazala modno barvanje z najnovejšimi preparati, ki so na tržišču. Organizatorka demonstracije Andreja Pobevžnik pa jih je seznanila tudi z izdelki lastne kozmetike.
Fanči Moljk
ORLEK REŠEN
Na Orleku so delavci Podjetja za urejanje hudournikov (PUH)-Ljubljana končali s sanacijo plazu, ki je ogrožal dva stanovanjska objekta in javno pot.
ki pelje v naselje Orlek. Končna vrednost sanacije tega plazu je 6 milijonov tolarjev. (Vir: Bilten)
NA DOLU KRAMARSKI SEJEM
Desetega marca, na dan štiridesetih mučenikov, je tudi letos v centru Dola oživel kramarski sejem. Prodajne stojnice je organizirala KS Dol za približno petdeset prodajalcev iz vse Slovenije. Kmetje in vrtičkarji so lahko nakupili razna orodja, ženske so v glavnem le opazovale kičaste bluze in ceneno perilo, otroci so se vrteli okrog njihove robe, po ugodni ceni pa je bilo tudi suho sadje. Lep je bil pogled na suho robo, precej prometa pa je imel tudi prodajalec drevesnih sadik iz Radeč. Da ne govorimo o prodajalkah semen, ki imajo že svoje stalne stranke. Pogrešali smo le aktiv kmečkih žena, ki so prejšnja leta razveselile kupce z domačimi dobrotami.
Fanči Moljk
TRBOVLJE
J, J J I
;n:
-	i
\* .1
l DESETIMI TISOČAKI DO POL MILIJONA
Matevž Luzarje dijak 4.1etnika Srednje ekonomske šole Trbovlje. Ukvarja se z več hobiji, kot so športno plezanje, košarka, smučanje,... Snemanje filmov pa mu je vse prej kot le hobi. V dveh letih snema že svoj tretji kratki film, svojo pot pa misli nadaljevati tudi na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani.
Kako si sploh prišel do ideje, da bi začel snemati filme?
Če pomislim nazaj, sem vedno živel s filmom. Že od majhnega. TV, filmi, videl sem ogromno filmov, potem pa je to raslo.
Zakaj odločitev o snemanju filma?
Prvi film, to je bilo čisto naključje. Izvedel sem za festival neodvisnega filma v Ljubljani, potem pa sem v eni noči napisal scenarij ter filma nato na hitro in za malo denarja posnel. Vse skupaj me ni stalo niti 10.000 tolarjev. Film sem kar na blef poslal na festival, potem pa pustil, saj sem mislil, da ne bo nič. Ka naenkrat pa je prišlo povabilo iz festivala, da naj pridem na podelitev nagrad, ker sem prejel nagrado za najbolj obetavnega ustvarjalca in pa nagrado za najboljši scenarij na festivalu.
DEALER
To je bil moj prvi film. Obravnaval je problematiko drog v Zasavju. Zgodba se je vrtela okrog dealerja, ki je prodal drogo neki stranki in potem je ta njegova stranka umrla zaradi prevelikega odmerka droge. Dealerja je začela iskati policija. V tej paniki pred policijo seje dealer odločil, da oropa banko in izgine za nekaj časa v tujino. Film je prejel na 3.Festivalu neodvisnega filma in videa v
Ljubljani nagrado za najboljši scenarij in nagrado za najobetavnejšega ustvarjalca festivala.
Če ostaneva pri prvem filmu. Kakšne stroške si imel?
Največ denarja sem porabil za rekvizite, za kasete, montažo in za glasbo, vendar se mi je vse zelo obrestovalo, saj sem na festivalu dobil nagrado v vrednosti pol milijona SIT, kar je bila glavna nagrada za najbolj obetavnega ustvarjalca na festivalu.
Potem si posnel drugi film...
S tem denarjem sem potem posnel drugi film. Za sabo sem imel tudi ljubljansko produkcijsko hišo Ljudmila, ki se ukvarja z računalniki in vsem, najbolj pa je znana po svoji opremi za snemanje in montažo. Priskrbeli so mi opremo, spet sem napisal scenarij in tako je nastal drugi film z naslovom Sovražnik.
Si tudi Sovražnika poslal na festival?
Tudi drugi film je šel na festival, ampak ta film je imel preveč negativnega prizvoka, tudi zgodba je povezovala nacionalizem in nasilje. Očitno je bilo to tisto, zaradi česar ni bilo nagrad. Tudi kritiki so dejali, da je to zaradi tega, kasneje pa so tudi dejali, da ta film kaže pravo pot do učenja.
SOVRAŽNIK
Ta drugi film je obravnaval nacionalizem. Dva prijatelja v navalu sovraštva in ljubosumja pretepeta in ubijeta sošolca južnega porekla, ker sta ga videla, sa seje sprehajal z njuno prijateljico. Vendar ju to sploh ne gane; vseeno preživita noč tako, kot sta načrtovala - ob alkoholu.
Film je bil na 4.Festivalu neodvisnega filma in videa v Ljubljani zelo dobro sprejet, eležen je bil dobrih kritik in pohval. Čeprav film ni doživel takšnega odziva gledalcev, kot je bilo pričakovano. Očitno še precej tabu tema za realizacijo na platnu.
Snemaš tudi kakšen nov film?
V predprodukciji je moj tretji film, Pretrgana popisnica. To je
čisto drugačen film od teh, ki sem jih delal do sedaj. Film bo posnet po pesmi Toneta Seliškarja Pretrgana popisnica, z mojim avtorskim dodatkom na začetku in koncu, vmes pa bo interpretacija pesmi.
PRETRGANA
POPISNICA
Tretji projekt bo nastal na podlagi pesmi Toneta Seliškarja Pretrgana popisnica in bo obravnaval revščino v Zasavju v začetku 20.stoletja, hkrati pa bo poskušal povezati s socialnim stanjem v današnjem Zasavju.
Snemanje bo steklo v teh dneh na lokacijah v Trbovljah in Zagorju. Zahvaljujem se igralcema Danilu Veteršku in Simoni Steban, ki sta pristopila
v projektu tako zavzeto. Seveda se zahvaljujem tudi ostali ekipi, ki mi pomagata realizirati projekt.
Povej mi, kako zbiraš igralce? Igralce zbiram, ko grem po cesti, po gostilnah, kamorkoli pač grem. Ko vidim človeka, ki ima nekaj na sebi, kar privlači kamero in seveda mene, kar vprašam. Čeprav me potem vsakdo trikrat nazaj vpraša, če mislim resno.
Tako da enkrat uspem, drugič pa ne.
Do sedaj si snemal samo kratke filme. Se boš odločil posneti tudi celovečerni film
Ja. V načrtu imam, da grem letos na AGRFT v Ljubljano in če bom sprejet, bom najprej doštudiral, potem po študiju pa bom sigurno posnel celovečerni film. To bo tak film, da ga bo vsak Slovenec rad gledal.
Kako ti uspeVa združiti šolo in snemanje filmov?
Jaz hočem to čimbolj združiti, pa tudi šola dosti tolerira to, da se ukvarjam s filmom. Zaradi filma sem lahko tudi upravičeno izostal, ko sem šel na kakšen seminar...
Scenarije in vse, kar je potrebno za film, delaš vse sam?
Ja, vse delam sam. Če hočeš posneti res dober film, moraš v scenarij, v cel film dati nekaj
. uTiTis h?r?r.
svojega.
Kako je z glasbo v tvojih filmih?
Pri prvem filmu sem glasbo izbral sam, torej glasbo oziroma odlomke iz znanih pesmi. Pri drugem filmu pa sem vzpostavil stik z znano zagorsko skupino Terminal disease, ki so zelo nadarjeni in tisti utrip, ki ga ima njihova glasba, je direktno "pasala" v moj kontekst filma, zato so mi posodili glasbo.
Besedilo: Igor Zibelnik Sliko: PRAV
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem, ki so mi kakorkoli pomagali, da sem realiziral svoje ideje in scenarij spravil na filmsko platno. Zahvaljujem se predvsem igralcem in igralkam, ki so bili pripravljeni igrati zastonj.
Zahvaljujem se tudi ljubljanski digitalni produkciji Ljudmila ter Občini Zagorje za realizacijo svojega drugega filma in tudi Karli in Jožetu, da sta mi dovolila snemanje v njuni še nedokončani hiši.
Zahvaljujem se skupini Terminal disease za originalne pesmi, ki sem jih lahko uporabil v svojih filmih.
Za svoj tretji projekt, ki je v nastajanju, se zahvaljujem Občini Trbovlje, ŠKLAB-u ter ostali ekipi, ki mi ga je pomagala spraviti na filmsko platno.
Brez vseh teh ne bi nikoli mogel posneti ničesar in bi vse ostao le pri ideji. Hvala vsem.
V Celju se je med 24. in 27.februarjem, tokrat že petič, odvijal sejem cvetja, namenjen tako ljubiteljem kot strokovnjakom s področja floristike in vrtnarstva. V novo zgrajeni dvonadstropni dvorani je bila razstava cvetja letos še bogatejša in impresivnejša. Vsa dvorana je dihala v pričakovanju pomladi, še tekoče stopnice in okroglo marmornato stopnišče so bili ''oblečeni" v znanilke pomladi - rumene primule acaulis oziroma trobentice.
Razstavljalcev je vsako leto več in vsako let se bolj potrudijo in svoje razstavne prostore
Spomladanski šopek izdelovalca Marjana Planinška
okrasijo bolj domiselno. Vendar pa je večino obiskovalcev najbolj zanimalo tisto, kar se je dogajalo v kotu drugega nadstropja. Tam so namreč finalisti florističnega predtekmovanja demonstrirali izdelavo različnih šopkov. Največ demonstracij je bilo na zadnji dan sejma, v nedeljo in mala dvorana je bila cel dan nabito polna. Cvetličarji so spretno oblikovali različne šopke, od spomladanskega, ki so ga sestavljali tulipani, narcise, hijacinte, rununkule, anemone in mleček, pa do klasičnega bidermajer šopka
iz vrtnic.
Slišali pa smo lahko tudi nekaj koristnih nasvetov za vzdrževanje šopka doma.
Prosti šopek izdelovalca Marjana Planinška
Najpomembnejši je čisti rez stebel in pa voda z dodatki hranil. Predstavili so nam tudi trende v letošnji floristiki, ki so po mnenju različnih cvetličarjev lahko karseda različni in inovativni, sicer pa naj bi prevladovale pastelne barve in pa srebrna. Nadvse moderni so tudi koščki narave v podobi vej in vejic, ki služijo kot osnova različnim šopkom ali pa kot dodatek k aranžiranju daril.
Na demonstracijah sta sodelovala tudi dva, našim bralcem bolj znana cvetličarja finalista in sicer Hilarija Koprivšek iz Izlak in marjan Planinšek, Cvetličarna Ciklama iz Litije. Sicer pa se bo vseh 15 finalistov pomerilo še na končnem tekmovanju septembra v Novi Gorici, ko bo le enemu pripadel laskavi naziv "Florist leta 2000".
Besedilo in slike Alenka Kotnik
23. SUŠCA 2000
WP
n jz n j
j.
ir
Nogomet
ZAGORJANI ZA ZLATO SREDINO
Nogometne novice tokrat začenjamo pri zagorskem drugoligašu, saj so Zagorjani za razliko od Kisovčanov že odigrali dva prvenstvena kroga v nadaljevanju. Če so imeli v prvem krogu pri remiju z 1:1 proti Elanu veliko sreče (Baš je izenačil šele v 92.minuti srečanja), jim je sreča obrnila hrbet to nedeljo. Proti Železničarju iz Maribora so začeli slabo, saj so po 20-ih minutah že zaostajali, toda Vodeb je Zagorjanom vrnil upe na vsaj točko. Ko je že kazalo na zasluženo delitev točk, so domači v 93.minuti zadeli za zmago in sanj o točki je bilo konec.
Sicer pa Zagorjani v letošnji sezoni upaj« na uvrstitev okrog 5.mesta, kar pa bo ob sedanjem
Mali nogomet
igralskem kadru težko dosegljivo. Klub sta namreč zapustila Poglajen in Uranič, medtem ko sta novinca v klubu Trnjanin in Memič, na nek način pa za novinca težko označimo Kovača, ki se je vrnil v "staro jato" iz sosednjega Kisovca. Iz trboveljskega Rudarja se je tudi vrnil vratar Grošelj, ki pa bo ob Hacetu in Šolaji le stežka dobil priložnost. Zagorjani skrbo o obstanku ne bi smeli več imeti in tako bodo spomladanski del prvenstva odigrali neobremenjeno in jim bo pomlad služila kot priprava na naslednjo sezono, ko naj bi bili cilji z novozgrajeno tribuno višji.
Peter Motnlkor
TURNIR NA IZLAKAH PRIPADEL KISOVČANOM
V soboto in nedeljo, 11. in 12.marca, je na zunanjem igrišču ŠD Izlake potekal malonogometni turnir, ki sta ga skupno organizirali dve domači ekipi - AS Poropatič in Bistro Maln. Na turnirju so lahko nastopale le ekipe in malonogometaši, ki tekmujejo oziroma so registrirani v tretji ali četrti Zasavski ligi malega nogometa. V konkurenci 15-ih klubov je prvo mesto osvojila ekipa Bistro Slavi iz Kisovca, ki je v finalu s 3:2 ugnala še drugo ekipo iz Kisovca - Zlatoroge. Napisali bi lahko celo, da so kisovški člani premagali mladince lani razpadlega mladinskega moštva NK Svobode. "Mladinci” so proti "članom" vodili že z 2:0, a jim je v finišu zmanjkalo "zraka", tako da so turnir zasluženo osvojili njihovi starejši kolegi. Na turnirju so podelili tudi pokale za naj igralca,
strelca in vratarja. Vse tri lovorike so ostale v zmagovalni ekipi.
Naslov naj strelca je osvojil Marko Ravnjak, za naj igralca je bil izbran Blaž Gracar, naj vratar pa je postal Vasja Kurež. Tekme sta dobro sodila Izidor Božjak in Franc Grabnar, pa čeprav je bil slednji deležen nekaj več kritik. A sodniki sojih tako ali tako že navajeni. Predvsem od poraženih.
Rezultati polfinalnih in finalnih tekem: Bistro Slavi -Bistro Maln 3:0, Okrepčevalnica Gasilček - Zlatorogi 1:4 Za 3.mesto: Bistro Maln -Okrepčevalnica Gasilček 1:2 (strelci: Novšak za Maln ter Golob in Pirc za Gasilčka).
Za l.mesto: Bistro Slavi -Zlatorogi 3:2 (strelci: 2 Ravnjak, 1 Gracar; Kopušar in Vozelj).
Besedilo Igor Golte, sliko PRAV
Štirikratni zmagovalci (naj ekipa, igralec, strelec in vratar)
KISOVČANI UPAJO NA OBSTANEK
V jesenskem delu prvenstva nogometašem NK Svobode Kisovec, ki nastopajo v 1 .ligi MNZ Ljubljana, ni šlo tako kot so načrtovali. Pred začetkom prvenstva so tako trener Edi Navratil kot igralci upali na uvrstitev do četrtega mesta, ob koncu prvega dela pa je bil pogled na prvenstveno lestvico povsem v nasprotju z njihovimi pričakovanji. Z le sedmimi osvojenimi točkami so osvojili zadnje mesto. Iz lige naj bi izpadli dve ekipi, do desetega mesta, ki še zagotavlja obstanek v ligi pa Kisovčani zaostajajo tri točke. Čeprav je po koncu jesenskega dela že kazalo, da bo ekipo zaradi slabih rezultatov in še slabšega odnosa večine nogometašev do dela (prihajanje na treninge in tekme) zapustil trener, se to ni zgodilo. So pa zato klub v zimskem času zapustili trije igralci iz prve postave. Vinko Kovač je odšel k zagorskemu drugoligašu, Branko Guna na Vransko ter Ekrem Omerhodžič, ki je dobil delo v Nemčiji. V klub so prišli Sulejman Ibrič iz trboveljskega Rudarja, Safet Beganovič iz Zagorja, iz vojske sta se vrnila Blaž Čebin in Primož Hribar, v pripravljalnem
obdobju pa sta znova začela trenirati že lani registrirana Dušan Malič in Jasmin Veladžič. Z odhodom in prenehanjem igranja nekaterih starejših igralcev se je povprečna starost lanskega moštva dodobra zmanjšala. V klubu so povedali, da so z obiski in delom nogometašev na treningih zadovoljni. Odigrali so že tudi tri pripravljalne tekme. Proti Zagorju so igrali 2:3 (gola za Svobodo sta dala Aljoša Janežič in Blaž Gracar), v Litiji so s tamkajšnim tretjeligašem doživeli že drug poraz s 2:5 (gola za Svoboda sta dala Aleksander Kos in Gregor Vrtačnik). V soboto so se na domačem igrišču še enkrat pomerili z Litijo in še drugi izgubili, tokrat tesno z 0:1. Strelec edinega gola na tekmi je bil Simonič. Tudi Kisovčani so si ustvarili nekaj lepih priložnosti za gol, predvsem Malič, ki bi pri rezultatu 0:0 kar dvakrat lahko svojo ekipo popeljal v vodstvo. Bolj kot z rezultati prvih pripravljalnih tekem, so lahko v vodstvu kluba zadovoljni z dejstvom, da na tekme prihaja kar dvajset nogometašev, kar v jesenskem delu prvenstva ni bilo prav pogosto.
Igor Golte
LITIJANI KADETSKI DRŽAVNI PRVAKI
V nedeljo, 12.marca je klub malega nogometa Lesna industrija Litija organiziral finale državnega prvenstva za kadete v malem nogometu za sezono 1999/2000. Štiri ekipe, ki so se najprej skozi predtekmovanje (prvenstva po medobčinskih zvezah, potem pa še polfinale in finale na vzhodu in zahodu Slovenije) morale prebiti na finalni turnir in s tem v finale v središče Slovenije. Tako smo lahko v Litiji občudovali podmladek Tomaž Poetovia (Ormož), Orkana (Slovenske Konjice), Puntarja (Tolmin) in seveda domače Lesne. In kaj smo videli?
Zelo zanimive in kvalitetne obračune mladih igralcev, za nameček pa še tesne izide, ki so draž tekmovanja še povečali. Na končuje imela' največ znanja in vsaj sreče v prvem ^srečanju pri izvajanju kazenskih strelov prav domača ekipa, ki je v finalu premagala ekipo Orkana s 4:0. Dva zadetka je dosegel Grbič, po enega pa sta prispevala Osredkar (najmlajši in najmanjši na
turnirju) in Simič. Prvo srečanje na turnirju med domačo ekipo in Tomažem Poetovio je bilo po vseh videnih ostalih srečanjih tudi najkakovostnejše, lahko bi rekli, da je šlo za finale pred finalom. V rednem delu je bilo neodločeno 1:1, po kazenski!^ strelih so bili srečnejši domačini. Končni vrstni red: 1 .Lesna industrija Litija, 2.Orkan, 3.Tomaž Poetovio, 4.Puntar.
Vsekakor gre za lep uspeh mlade litijske ekipe, pri katerih bodo štirje igralci v novi sezoni že trenirali in si poskušali izboriti mesto v članski ekipi. Drugim pa preostane, da v naslednji sezoni spet posežejo po najvišjem mestu. In kdo so državni prvaki? Darko Tokič, Amel Velič, Adis Avdič, Anže Indof, Miodrag Adamovič, Jože Flus, Igor Osredkar, Željko Grbič, Elvir Macanovič, Dejan Simič, Damjan Bendra in Sebastijan Kotar, trener ekipe je bil Igor Čarman.
Stone Kokol)
3T)
Smučanje
ZAGORSKI PODMLADEK PO POTEH NAJBOLJŠIH
Kakorkoli že, smučarija je še vedno slovenski nacionalni šport številka 1. Tudi v Zagorju skrbijo za podmladek in tako mladi cicibani uspešno zastopajo zagorske barve. Pretekli vikend je bilo v Kranjski Gori zaključno tekmovanje letošnje sezone, 25. veleslalom cicibanov za pokal Hervis. Udeležilo se ga je skoraj 600 cicibanov iz cele Slovenije, med njimi tudi 14 cicibanov iz SK Zagorje, ki so dosegli odlične rezultate.
Cicibanke letnik 1994 in mlajše: 1. Nina Žnidar, 3. Katja Murne, 5. Hana Brvar, 14. Tanita Ostrožnik, 18. Eva Suša, 34. Tamara Navrbac, 35. Maja
Drnovšek. Cicibanke letnik 1992: 41. Nuša Klopčič. Cicibani letnik 1994 in mlajši: 41. Gašper Križnik, Cicibani letnik 1991: 32. Danej Navrbac, 33. Tilen Suša.
Krajnskogorski veleslalom je bil zadnji, v skupnem seštevku letošnje sezone pa je najvišje uvrščena Nina Žnidar na 12. mestu. Zagorski cicibani pa tudi po tekmovalni sezoni ne počivajo, ampak se pridno dvakrat tedensko pripravljajo na novo sezono. Treningi potekajo v telovadnici OŠ Ivan Skvarča v Zagorju, pod budnimi očesi trenerjev Ksenje Kranjc, Irene Murne in Nataše Žnidar.
Barbaro Rozina
KOTARJEVA SPET NA NAJVIŠJI STOPNIČKI
Na Rogli je v začetku marca potekala 5.tekma SLO SKI OPEN, kjer so se solidno odrezali zasavski smučarji.
Moški nad 60 let: 3.Franc Drnovšek (Zagorje), moški nad 50 let: 5.Srečko Forte (Trbovlje),
moški nad 30 let: 4.Igor Špajzer (Trbovlje), ženske nad 20 let:
3.Nataša Žnidar (Zagorje), 5.Beti Špajzer (Trbovlje), ženske nad 30 let: 4.Irena Murne (Zagorje), ženske nad 50 let: l.Heda Kotar (Trbovlje).	(pm)
Še enkrat na stopničkah
Čeprav je univerzitetna plavalna sezona v ZDA končana, se je Hrvoje Lušič iz Hrastnika / plavalec PK Ljubljane, prej PK RUDAR-ja/, ki že tretje leto študira v ZDA, samostojno udeležil v soboto na posamičnem in ekipnem Članskem prvenstvu zvezne države Ohio 2000/2000 Ohio Senior Championships/ v organizaciji USA Stvimming In-corporation, katero je potekalo v Oxford-u, Ohio, od 2 - 5.03.00.
Hrvoje je tudi tokrat plaval uspešno. V predtekmovanju je nastopil na 400yd mešano in 100yd prsno in si izboril finale. V večernem finalu si je z rezultatom 4:07,08 na 400yd mešano zasedel tretje mesto, kar je zelo lep uspeh. Žal je moral finale na 100yd prsno odpovedati /v predtekmovanju je imel šesti čas 1:00,35/.
“Udeležil sem se te tekme, da bi skrajšal mrtvo plavalno sezono med koncem univerzitetnega plavanja in mojega nastopanja v letni plavalni sezoni v Sloveniji. Žal nisem nastopil vse štiri dni, čeprav sem želel in bil prijavljen. Namreč imel sem velike težave s prevozom, ker v ZDA razdalje do okrog cca lOOkm nimajo javnega prevoza in ker nimam lastnega prevoza, je za mene bil veliki problem kako priti na tekmo. Tudi 100yd prsno sem zaradi tega odpovedal, ker je ta disciplina bila zadnja na sporedu in zelo pozno. Upam, da bo do moje vrnitve v Slovenijo še kakšna podobna tekma, katere se bom sigurno udeležil in s tem še bolj skrajšal mrtvo sezono,” je po tekmi povedal Hrvoje.
A.Lušič
Smučarski skoki
LEON GROBUAR SKUPNI ZMAGOVALEC POKALA MIR
V Mislinji se je končala poletno-zimska sezona v smučarskih skokih za dečke do 8 let. V poletni sezoni na skakalnicah, prevleenih s plastično maso, je bilo šest tekem. Za končno uvrstitev so štele štiri najboljše uvrstitve. V zimski sezoni so mladi "orli" skakali štirikrat, štele so tri najboljše uvrstitve. Z veseljem lahko zapišemo, da je z velikim naskokom konkurenco ugnal Leon Grobljar iz SK Zagorje-Kisovec. Osvojil je kar 640 točk, poleti 400 in pozimi 240. Drugouvrščenega	Žiga
Tomazina iz Tržiča je ugnal za kar 185 točk. Uspešno pa so to sezono skakali tudi drugi kisovški upi: Urban Javoršek je osvojil 7.mesto s 306 točkami (poleti 242, pozimi 64), Dejan Žujič je bil s 169-imi točkami 15., Jaka Prašnikar s 33-imi točkami 28., Miha Jesih z 31-imi točkami 30., Katja Požun in Manja Pograjc, ki sta prav tako skakali v tej kategoriji, pa sta bili 39. oziroma 49.
Rezultati SK Zagorja na zadnji tekmi za pokal MIP v Mislinji na K-13:	l.Leon
Grobljar (12.5 in 12.5m) 213 točk, 7.Urban Javoršek (12.25 in
12m) 203, 17.Dejan Žujič (11.75 in 11.75m)	194,	18.Jaka
Prašnikar (11.75 in II ,25m) 191, 20. Katja Požun (11.25 in Hm) 186.5, 37.Manja Pograjc (9.75 in 9.0m) 158, 4LMiha Jesih (11.75 in 11.25m) 148.5.
Ob koncu dodajmo še, da bodo po besedah trenerja začetnikov in dečkov in deklic do 8 let Boruta Markoška vsi njegovi varovanci prestopili v starejšo kategorijo, tako da nas bodo v prihodnji sezoni razveseljevali v kategoriji do 10 let. Obe deklici, Manja in Katja, pa ostaneta v kategoriji do 8 let. Če sta to leto premagovali tudi starejše fante, nikar ne bodimo presenečeni, če v naslednji sezoni ne doskočita tudi do stopničk. Že v tej sezoni pa je Katja prepričljivo zmagala v kategoriji deklic do 8 let, pred Katarino Kosma iz Žirovnice in Moniko Lesnik iz Kranja. Trener Borut je še povedal, da se bodo skakalci nekoliko odpočili po naporni sezoni, že kmalu pa bodo začeli s kondicijskimi pripravami in treniranjem tehnike skakanja. Za sezono, ki prihaja, želijo biti pripravljeni vsaj tako dobro kot so bili pred to.
Igor Goste
SLOVESEN ZAKLJUČEK POKALA SKI OPEN ZASAVJA 2000
V soboto, IS.marcajenaMareli potekala zaključna slovesnost letošnjega rekreativnega tekmovanja SKI OPEN ZASAVJA 2000. Organizatorji (Smučarski klub Zagorje - alpska rekreacijska sekcija) je z izvedbo tekmovanja zadovoljna, pravijo pa, da bodo v naslednji sezoni skupaj izvedli pet tekem, saj bodo tekmo organizirali tudi na Kalu.
Rezultate skupnih zmagovalcev po kategorijah smo objavili že v prejšnji številki, dolžni pa smo vam en popravek. V absolutni konkurenci namreč ni slavil Leopold Renko, kot smo pomotoma zapisali zadnjič, ampak Srečko Forte, ki je slavil z razliko 13-ih točk.
(pm, slika MM)

J.
It
DOMEN HRIBŠEK Z DOLA NAJBOLJŠI V UMAGU
Na turnirju v Umagu, kjer je sodelovalo 38 ekip iz Hrvaške, Slovenije in Italije, so odlično nastopili mladi Dolani iz RK Dol TKI Hrastnik. V kategoriji letnikov 1990 in mlajših so zasedli prvo mesto v zelo močni mednarodni konkurenci in postali mednarodni prvaki Istre v mini rokometu. V šestih tekmah so šestkrat zmagali in zasluženo osvojili pokal za prvo mesto, ki je hkrati tudi prvi takšen uspeh na mednarodnih tekmovanjih za dolski klub. Na poti do tega uspeha so premagali hrvaške klube Poreč, Rovinj, Umag in Rudar Labin, mlade rokometaše Celja ter ekipo Milana iz Italije.
ZAGORJANKE TOKRAT IZGUBILE
V 11. krogu državnega prvenstva so igralke ŽRK Zagorje gostovale v Žalcu in srečanje izgubile z rezultatom 35:21 (17:10). V zanimivem srečanju so Zagorjanke do 20.minute prvega dela srečanja držale korak z Žalčankami do rezultata 10:10, nato pa v zadnjih petih minutah niso dosegle zadetka, kar so Žalčanke izkoristile in z delnim izidom
Za ekipo Dol TKI Hrastnik so igrali: kapetan Rok Milinovič, Domen Hribšek,
Zmagovalna ekipa letnik 1 990 RK Dol TKI Hrastnik v Umagu
7:0 dobile prvi polčas s 17:10. Ko se je v začetku drugega dela srečanja poškodovani Violeti Kos pridružila še kapetanka Manca Jere, so igralke Žalca razliko večale in srečanje odločile v svojo korist z rezultatom 35:21. Za Zagorjanke so zadele: Nadja Korinšek 6, Jasna Medvešek 5, Manca Jere 4, Urška Šikovec 3, Tjaša Klukej 2 in Petra Ritter 1.
Ivan Ramšak
Jan Venko, David Jakopič, Peter Plazar, Gregor Lisec, Gregor Klemen, Matjaž Majes in Janez Habe. Trener eRipe je Marko Planinc, na turnirju pa mu je pomagal še trener Rado Venko. Domen Hribšek je bil proglašen za najboljšega igralca turnirja.
Na turnirju sta nastopili tudi dve ekipi letnikov 1989. A ekipa je trikrat zmagala in se na koncu uvrstila na četrto mesto, B ekipa pa je z eno zmago dosegla sedmo mesto. Najmlajše člane RK DOL TKI Hrastnik so spremljali tudi starši v avtobusu in v štirih osebnih avtomobilih.
Besedilo Fonči Moljk, sliko Natalijo Hribšek
TURNIR NAJMLAJŠIH KOŠARKARIC
V soboto, 11. marca so v Hrastniku začeli s turnirjem najmlajših košarkaric, ki jih sestavljajo mlajše deklice, učenke, 4.in 5.razreda. Tri ekipe so iz trboveljskih šol, ena je iz Dola in ena iz Hrastnika. Na prvem turnirju so zmagale Dolanke, naslednje tekme pa bodo 25.marca v Trbovljah.
Fonči Moljk
LEPA UDELEŽBA NA MEDŠOLSKEM TEKMOVANJU
Badminton
Badmintonsko društvo Spin je 11 .marca v Zagorju organiziral medšolski turnir v badmintonu, katerega se je udeležilo 27 tekmovalcev iz obeh zagorskih osnovnih šol, iz Izlak, Maribora in Trbovelj. Rezultati -dečki od 1. do 3.razreda: l.Alen Roj (Mar), 2.Žiga Zaletel (I.S.), 3.Matija Bebar (I.K.), dečki od 4. do 5.razreda: l.Jernej Marot (Trb), 2.Matic Drnovšek (T.O.), 3.David
Brvar (I.S.), 4.Klemen Štibenik (I.S.), deklice od 1. do 5.razreda: l.Ajda Pirnat (T.O.), 2.Klara Cestnik (I.K.), 3.Blažka Plahutnik Baloh (I.S.), 4.Sandra Cestnik (I.K.), deklice od 6. do S.razreda: Lika Medved (Mar),
2.	Dijana Šmon (I.S.), 3.Barbara Volčansek (I.S.), dečki od 6. do S.razreda: 1.Aljoša Jordan (Mar), 2.Simon Dvoršak (Mar),
3.	Jure Žagar (Mar), 4.Jernej Umek (Mar).
Poleg medšolskega turnirja so pri Badminton Spinu odigrali tudi 2.krog petega ciklusa tekmovanja. Trenutni vrstni red - I.moška liga: l.Tilen Omahne (Zag) 5 točk, 2.Iztok Ostrožnik (Zag) 4, 3.Gregor Cerjak (Trb)
3.
l.ženska liga: l.Maruša Hauptman (Lit) 1 točka, 2.Tamara Fresl (Zag) 1, 3.Branka Lebar (Lit) 1.
Kegljanje
POŠKODBE KROJILE USOpO TRBOVELJČANOV
S povsem uradnimi rezultati tekmovanja v LA moški ligi vas bomo seznanili v prihodnji številki, ko bodo kegljači Rudarja odigrali še zaostalo tekmo s Postojno. Če bodo osvojili vsaj točko, bodo četrti, sicer peti. Nekaj dni pred zadnjo tekmo smo na domu obiskali trenerja Rudarja Martina Kosa in ga zaprosili za oceno letošnje sezone. Povedal je, da glede na lanske rezultate, ko so osvojili celo drugo mesto in si s tem odprli vrata v Evropo, rezultati njihovih varovancev niso najboljši. Pravi, da je treba vzroke iskati predvsem v dejstvu, da so bili letos zaradi poškodb oslabljeni za lani njihovega tretjega igralca Mirka Mažgona, le pet kol je odigral njihov peti igralec Vojko Šeško, lani drugo najmočnejše orožje Robi Blaha pa je odigral 11 kol. Slednji vleče poškodbo kolena že vse iz lanskih priprav na Jesenicah. Drugi vzrok za nekoliko slabše letošnje rezultate pa je
zagotovo neurejena finančna konstrukcija kluba. Kegljači Rudarja namreč že vse od novembra niso prejeli ne hranarine, ne nagrad za dobre rezultate in ne potnih stroškov. Kljub vsem naštetim težavam pa sta letos svoje lanskoletne rezultate veliko izboljšala Bogdan Hribar in pa predvsem odlični Uroš Stoklas. Slednjega so letošnji rezultati kljub vse močnejši konkurenci znova popeljali v reprezentanco in upamo, da tudi na SP, ki bo na Poljskem. Ko je trener spregovoril še o načrtih za naslednje sezone, je omenil, da skoraj vsem boljšim kegljačem poteče dveletna pogodba, ki pa jo bo klub z skromnimi finančnimi sredstvi, ki jih ima na voljo, le s težavo obdržal v svoji sredini.
Rezultati - IV.kolo Rudar : Intercomerce 5:3 (5456:5410)
Po bolezni je znova dobro metal Stoklas in podrl 992 kegljev, izkazala sta se še Jerič (971) in Hribar (920).
18.kolo Konstruktor : Rudar 8:0 (5584:5210)
Brez Stoklasa in Blahe ni šlo.
V LA ligi za ženske je ekipa Saše Burje (Prosol Stiking) osvojila tretje mesto. V LB ligi za moške sta kolo pred zaključkom prvenstva tako Sinet Hrastnik kot Litija zmagala. Litija je s 6:2 ugnala Kovinotehno, Sinet z istim rezultatom Gradis. Pri Litijanih se je izkazal L.Novak (937), pri Sinetu pa Z.Drame (947). Litija je tretja. Sinet peti. V LB ligi za ženske, je ekipa Rudarja zmagala. S 5:3 so dekleta ugnale Slovan. Z zmago so si zagotovile kvalifikacije za obstanek v ligi. V 2.ligi vzhod za moške sta tako Rudar 2 kot Rudnik Hrastnik izgubila. Rudar je drugi. Rudnik sedmi.
Igor Gošte
ZAGORSKA KEGLJAŠKA TRIM LIGA
Tudi po odigranem 15.kolu je šge naprej v vodstvu ekipa TEVE Varnost Elektronika z 29-imi točkami, druga je ekipa Lenarčič-Kumplast 1 s 24-imi točkami in tretja prva ekipa ETI-ja z 20-imi točkami.	(ig)
CELERON 466
30"
WINDOWS 2000 PCs
Osnovna pLošča EM PII-PIII, ATX Intel Celeron 466MHz Procesor 32MB pomnilnika SDRAM 100MHz Trdi disk Fujitsu 6.4 GB Ultra ATA Grafična kartica ATI 3D 8MB, AGP CD-Rom enota Teac 40x, IDE Monitor 15" ADI Provista E44 Tipkovnica PS/2, Miška PS/2, FDD Ohišje Midi Tower ATX Zvočna kartica 16bit+ Zvočniki 80 Microsoft Windows 98
lAzl.goo SIT
CELERON 500
ar
WINDOWS 2000 PCs
Osnovna plošča EM PII-PIII, ATX Intel Celeron 500MHz Procesor 64 MB pomnilnika SDRAM 100MHz Trdi disk Fujitsu 8.4 GB Ultra ATA Grafična kartica ATI 3D 8MB, AGP CD-Rom enota Teac 40x, IDE Monitor 15"ADI Provista E44 Tipkovnica PS/2, Miška PS/2, FDD Ohišje Midi Tower ATX Zvočna kartica 16bit+ Zvočniki 80 Microsoft Windows 98
157.900 SIT


qX)
de^
l0da^0;rsJoVce

INTEL P-III 5QQ
WINDOWSe 2000 PCs
Osnovna plošča Intel Seatlle ATX Intel P-III 500MHz Procesor 128 MB pomnilnika SDRAM 133MHz Trdi disk Fujitsu 8.4 GB Ultra ATA Grafična kartica ATI 3D 8MB, AGP CD-Rom enota Teac 40x, IDE Monitor 15"ADI Provista E44 Tipkovnica PS/2, Miška PS/2, FDD Ohišje Midi Tower ATX Zvočna kartica 16bit+ Zvočniki 80 Microsoft Windows 98
212.000 SIT
Nudimo vam tudi:
-	Intel Procesorje od 466MHz do 750MHz
-	Vse vrste Intel, Matsonic osnovnih plošč
-	Vse grafične kartice podjetja ATI
-	Grafiče pospeševalce 3dfx ter Matrox
-	Zvočne kartice podjetja Creative Labs
-	Vse vrste mrežne opreme 3Com
-	Pomnilniške module od 32MB do 256MB
-	Fax/Modeme podjetij USR, Rockwell,...
-	Razno ISDN opremo -Monitorje EIZ0,ADI, Hansol,...
-	Tiskalnike Hev/lett Packard ter Epson
-	Potrošniški material za tiskalnike
-	Trde diske Fujitsu, Seagate, WD, IBM,...
-	Vse vrste CD-Rom, CD-RW, DVD pogonov
-	Ohišja AT/ATX od Mini do Big-Tower
-	Programsko opremo podjetja Microsoft
pemiunrl] 02X1
M sdf:
penGL
' J
Poleg prodaje in servisiranja osebnih računalnikov Vam nudimo tudi naslednje programske produkte:
■ Evidenca pošte - Skladiščno poslovanje - Materialno knjigovodstvo - Planiranje in krmiljenje proizvodnje - Glavna knjiga - Kadrovska evidenca - Upravljanje vzdrževanja -Vodenje evidence in stanja meril - Saldakonti	- Obračun obresti	- Blagajniško poslovanje	- Vodenje materialnega poslovanja
programe izdelujemo tudi po naročilu! Zahtevajte detalnejši opis ali predstavitev programa. Pdeg programov ponujamo tudi pomoč pri organizaciji in svetovanju.
--------------------------------------------------------------
Podjetje za svetovanje, inženiring in trgovinsko posredovanje
N,	Cesta 20. julija 2c, 1410 Zagorje
Tel.: 0601/64-611, Fax: 0601/64-660	E-Mail: info@tref.si, Internet: http://www.tref.si/
23. SUŠCA 2000

| č j: g ;
■f-\ r
Zadnje novice
MAŠA REDENŠEK DRŽAVNA PRVAKINJA V VSEH TREH DISCIPLINAH
V soboto in nedeljo, 18. in 19.marca, je bilo na Rogli državno prvenstvo za mlajše deklice in dečke v veleslalomu in slalomu. Obakrat je z najboljšim časom na progi (v konkurenci deklet in celo fantov do 13 let) zmagala članica SD Zasavje Maša Redenšek. Tako je državnemu naslovu v superveleslalomu iz prejšnjega tedna dodala še naslova v veleslalomu in slalomu. Tekmovanja pod državno zastavo na Rogli se je udeležilo 50 deklet in 94 fantov iz 37 smučarskih klubov iz cele Slovenije.
Mašin smučarski "hat-trick" v slogu Hermana Mayerja je skupaj z njenimi prejšnjimi odličnimi rezultati pripomogel k temu, da se trenerji, otroci, stašri in tisti, ki spremljajo smučanje v otroških kategorijah sprašujejo, kje imajo Zasavčani skriti ključ do uspeha in tolikšnega napredka.
Fantje iz SD Zasavje, ki v tej sezoni za razliko od Maše prvič tekmujejo v kategoriji mlajših dečkov, so na državnem prvenstvu za leto 2000 dosegli naslednje rezultate: Jan Lenart je bil v SG (superveleslalom) 20., v VSL (veleslalom) 10. in 21. v SL (slalom). Aljaž Lazar je bil 24. (SG), 20. (VSL), v SL je odstopil. Matic Medvešek je bil v SG 39., v VSL 23. in 35. v SL. Beno Hren je bil v SG 35., v VSL 39., v SL pa 40.
Točke, po katerih se razvrščajo smučarski klubi v Sloveniji v pokalni razvrstitvi pa so doslej prispevali tudi mlajši, ki tekmujejo v kategoriji do 11 let starosti. To so Marija Topole, Anja Forte, Jernej Sirk, Žiga Kastelic in Martin Brici. Naj povemo, da trenutno zaseda Smučarsko društvo Zasavje 15.mesto od več kot 40 klubov, ki se udeležujejo pokalnih tekmovanj.
Tudi naraščajniki, to so otroci do 9 let, so v nedeljo, 12.3.2000 tekmovali v Kranjski Gori za pokal Hervis. Tekmovanja se je udeležila nekaj manj kot 600 otrok iz cele Slovenije. Tega najbolj množičnega tekmovanja v alpskem smučanju v Sloveniji so
se udeležili tudi otroci iz SD Zasavje in dosegli naslednje rezultate: Urška Ahac je bila pri svojih letnikih 5., Maruša Rezar
8.,	Nikita Vrbnjak 20., Andraž Lazar 26., Matic Vozel 19., Dane Berger pa se je uvrstil v drugo polovico tekmovalcev svoje kategorije. Pri kategoriziranih cicibanih je bila Marija Topole 7., Anja Forte pa 24.
Jani Lazar
ZAGORJANKE V POLFINALU DRŽAVNEGA PRVENSTVA
V	12.krogu državnega prvenstva v rokometu so igralke ŽRK Zagorje gostile ekipo PUV Nivo Celje in v derbiju kroga v izenačenem srečanju iztržile neodločen rezultat 17:17 (9:9). S tem izidom so si Zagorjanke zagotovile 3.mesto v skupini in sodelovanje na polfinalnem turnirju, ki bo aprila v Žalcu. Zadetke so dosegle: Manca Jere in Nadja Korinšek 5, Jasna Medvešek, Petra Ritter in Violeta Kos 2 ter Urška Šikovec 1.
Mlajše deklice letnik 88 pa so sodelovale na zadnjem turnirju v Ljubljani v organizaciji RK Polje. V prvem srečanju so dosegle prepričljivo zmago proti ekipi Škofje Loke z rezultatom 12:7. Zadetke so dosegle Špela Peterlin in Lea Medvešek 4, Dinka Fazlič 2 ter Maja Mervar in Ivana Mimič po enega. Z zmago so si zagotovile prvo mesto v skupini in sodelovanje na polfinalnem turnirju, ki bo v Zagorju 8. ali 9.aprila. V drugem srečanju so za Zagorjanke nastopile igralke, ki sicer ne igrajo veliko in srečanje proti ekipi Polja izgubile z rezultatom 14:8. Zadetke so dosegle: Špela Peterlin 3, Lea Medvešek 2 ter Neža Češek, Alma Avdič in Dinka Fazlič po enega.
Ivan Ramšak
FILIPIČU TRI ODLIČJA NA POKALNEM TEKMOVANJU
V	okviru Karate zveze Slovenije je v soboto, 18.marca v Žalcu potekalo prvo letošnje pokalno tekmovanje za mladinke in mladince. Skupno je nastopilo 150 tekmovalcev iz slovenskih klubov.
Najprej so nastopili v katah. Zaradi manjšega števila nastopajočih se je v finale uspelo uvrstiti večini Trboveljčanov. Po
dolgem času jim je uspelo osvojiti medalje v posamični konkurenci. Bronasti medalji sta osvojila pri mlajših mladincih Franci Ceferin in pri starejših Miha Kovačič. Ekipno so mlajše mladinke v psotavi Petra Jager, Maja Jagodič in Maja Sakelšek v svojem prvem uradnem nastopu osvojile 5.mesto, kar jim je lahko dodatna vzpodbuda za nadaljne delo. Ekipa mlajših mladincev v sestavi Franci Ceferin, Poldi Herman in Dalibor Filipič je z veliko prednostjo pred ostalimi tekmeci osvojila zlato medaljo, kar v katah predstavlja v zadnjem obdobju eden najlepših uspehov Trboveljčanov.
Nosilec srebrne medalje z EP v Celju (kar je dosedaj največji uspeh slovenskega mladinskega karateja) Dalibor Filipič je stopil na borišče kot prvi Trboveljčan. Trenerja Borut Markošek in Bogdan Simerl sta iz izkušenj vedela, da bodo vsi njegovi nasprotniki zelo motivirani v borbi z njim in sta zato Filipiča psihično predstavila na to situacijo. Že v 1 .kolu je sam spoznal, kako težko je to, saj je njegov nasprotnik Bogaljevič iz Ljubljane vodil še pol minute pred koncem borbe s 4:2. V zadnjih sekundah se je zopet zbral in s tremi akcijami preobrnil reultat v svojo korist s 5:4. V polfinalu se je pomeril z Novogoričanom Šklarabotom, ki je v začetku izkoristil darilo sodnikov in povedel s 3:1. Filipič je znova mojstrsko preobrnil rezultat nekaj sekund pred koncem sebi v prid. Želja po uspehu je gnala Novogoričana naprej in ta je v zadnji sekundi izvedel atraktivni udarec z nogo v glavo, za katerega so mu sodniki prisodili dve točki in s tem mu je verjetno pripadla najslajša zmaga v njegovi športni karieri. Filipič se je dolgo časa po končani borbi kljub osvojeni bronasti medalji jezil, nekaj časa na sodnike, nekaj časa pa nase. Ta dan je nastopil tudi v kategoriji starejših mladincev. Poraz pred finalom pri mlajših mladincih mi je dal dodatni motiv, da v kategoriji do 21 let, kjer nastopa letos pogojno, pokaže, da bo treba z njim resno računati pri sestavi državne reprezentance. Vse svoje nasprotnike, v glavnem starejše in fizično močnejše, je rutinirano premagal in zlata medalja je bila
zanj obliž na rano ob osvojitvi "samo bronaste medalje" v mlajši kategoriji.
Tudi ostali Trboveljčani so nastopili uspešno vsak v svoji starostni kategoriji, čeprav ta dan niso imeli športne sreče. Ostojič je izgubil v l.kolu, Ceferin pa v drugem po zanesljivem vodstvu in sicer zaradi nekontroliranih udarcev. Poldi Herman ter Miha Kovačič, ki je spet nastopil po krajši pavzi, sta oba izgubila borbi za finale šele po podaljšku. Osvojila sta bronasti medalji, kar je tudi zelo lep uspeh.
Po končanem tekmovanju sta bila trenerja Markošek in Simerl zelo zadovljna, saj so tekmovalci s sedmimi osvojenimi medaljami prikazali zelo dobro športno formo, tako da ni bojazni za dobre rezultate na tekmovanjih, ki sledijo.
Franjo Glavico
ZASAVSKI ŠPORTNI VIKEND
Košarka - Liga Kolinska, 26.krog: Zagorje - Kraški zidar 78:66
Nogomet - 2.SNL, 17.krog: Železničar (MB)
-	Zagorje 2:1
3.SNL - center, 14.krog: Rudar (T) - Fac-tor 0:2, Litija - Svoboda (LJ) 3:6
Malonogometni pokal NZS - polfinale, povratna tekma: Lesna Litija -Sevnica 2:1 (prva tekma 1:1)
l.SLMN, 17.krog: Lesna Litija - Orkan Zbelovo 7:2 Rokomet - l.B.SRL: Velika Nedelja - Avto Mikolič Trbovlje 27:29, Dol TKI Hrastnik -Preddvor 26:19, Sevnica
-	Šmartno 33:24.
ZGODILO SE BO
Nogomet, 2.SNL (IS.krog)
Nedelja, 26.3. ob 15.00: Zagorje - Aluminij Košarka, Liga Kolinska (28.krog)
Sobota, 1.4. ob 19.00: Zagorje - Rogla Atras
jr-
^ nr»lT
23. SUŠCA 2000
piše: PETER MOTNIKAR slika: PRAV
PRI MAZDINE SPIJO...
... kar so dokazali na dnevih 2.0 DITD 16V z 90 KM. Model odprtih vrat od 9. do 11.marca, mazde 626 1.8i 16V je na voljo ko so po vsej Sloveniji pripravili že od 2.999.990 SIT. Sicer pa so
dneve odprtih vrat. Mi smo se oglasili do Avtohiše Kržišnik v Zagorju, kjer smo tudi preizkusili novega lepotca - mazdo 626, katerega uradna prodaja se je začela ravno na 9.marec. Osnovni model 626 (1.8i 16V) vam ponuja moč 100 KM, možni pa sta še dve različici in sicer 2.0i 16V GT (avtomatik) s 136 KM ter
bili pri Avtohiši Kržišnik zadovoljni z dnevom odprtih vrat, saj nam je Roman Kržišnik v šali pripomnil, da je bilo obiskovalcev toliko, da niti ni vedel, s kom se pogovarja. Kakorkoli že, mazda 626 je tu, čakalne dobe ni, če le niste preveč izbirčni pri barvi.
MEDNARODNI AVTOMOBILIZEM MEDNARODNI AVTOMOBILIZEM
BMW PRODAL ROVERJA
Nemški BMW je v četrtek, 16.marca objavil, da je prodal Roverja. Slednjega je sicer kupila britanska investicijska družba Al-chemy Partners, toda britanska vlada kljub temu poziva k nakupu ponosa britanske avtomobilske industrije, ki se nikakor ne more rešiti iz rdečih številk. Alchemy Partners po mnenju britanske vlade ne ponuja odgovorov na nekatera pomembna vprašanja, saj je družba med drugim tudi napovedala, da bo odpuščala delavce. Sicer pa je BMW objavil, da je britanska družba kupec blagovne znamke Rover in MG.
BMW se je tako po šestih letih ljubezni z Roverjem odločil za razumljivo potezo, saj so analitiki napovedovali, da bo čez nekaj let izguba Roverja lahko potopila celo samo znamko BMW, česar
pa si pedantni Nemci nikakor ne morejo privoščiti. Kljub temu, da je bilo za pričakovati, da bodo Nemci obdržali vsaj visoko dobičkonosno proizvodno linijo land rover, je BMW objavil, daje to proizvodno linijo za 2,91 milijarde dolarjev že odkupil drugi največji svetovni proizvajalec avtomobilov -ameriški Ford.
Družba Alchemy Partners se je sporazumela z BMW-jem, da bodo pustili odprto tovarno v Covleyu, kjer bodo izdelovali nove minije in MG 75. Vendar pa je družba tudi napovedala, da bodo skrčili proizvodnjo iz načrtovanih 180.000 na 100.000 vozil na leto, posledica tega pa bodo odpuščanja delavcev v tovarni v Longbrydgeu.
ČISTA POT DO NOVEGA AVTOMOBILA...
...je poziv vsem lastnikom dotrajanih vozil, da naj se odločijo za zamenjavo starega avtomobila za novega renaulta. Pri Avtohiši Malgaj nadaljujejo lansko leto začeto akcijo in če boste do 31.marca pripeljali v njihov salon svoj avto katerekoli znamke, ki je starejši od 10 let in registriran in če se boste odločili za nakup novega renaulta, bodo vaš stari avto odkupili za 200.000 SIT.
DNEVI ODPRTIH VRAT RENAULTA
Pri Avtohiši Malgaj v Trbovljah so v okviru dnevov odprtih vrat Renaulta predstavili novi clio MTV z motorskima različicama 1.2 in 1.4. Česa revolucionarnega pri že tako dobro izpopolnjenem cliu niso iznašli, treba pa je omeniti, da so modelu MTV ob osnovni različici opreme RT dodali žaromete z dvojno optiko.
zunanja ogledala v barvi karoserije, radio in CD z upravljalnikom ob volanu, močnejše zvočnike, ozadje merilnikov v beli barvi in še kaj. Cena se giblje od 1.959.523 do 2.132.685 SIT. Poleg clia MTV so v salonu Malgaj predstavili še megane, berline šport, megane coupe šport in megane coupe luxe.
MEDNARODNI AVTOMOBILIZEM MEDNARODNI AVTOMOBILIZEM
ZAROKA GENERAL MOTORSA IN FIATA
Pretekli teden sta svojo "zaroko" objavila italijanski Fiat in ameriški General Motors. Po zaroki pripada General Motorsu 20% delnic koncerna Fiat avto,
Fiat pa si je v zamenjavo za svoje delnice prilasti 5% delnic ameriškega	izdelovalca
avtomobilov.
23. SUŠCA 2000
Sponzor strani:	Zagorje
ir.rnn j.GT, n
Zasavski frker
"KO B' MELAVSAJ DOBRE VILE..."
Hrastnik, 10.3. ob 14.45 uri je V.V. izTrbovelj vozila po lokalni cesti iz smeri Radeč proti Hrastniku. V Podkraju je zaradi neprilagojene hitrosti izgubila oblast nad vozilom, s katerim je trčila v drevo, nato pa zapeljala v reko Savo, kjer je z vozilom obstala. V nesreči sta voznica V.V. in sopotnik M.M. (prav tako iz Trbovelj), dobila sled poškodbe. Toda policisti so med ogledom kraja nesreče ugotovili, da V.V, ki je vozila neregistriran avtomobil, sploh še nima vozniškega dovoljenja, prav tako pa je vozila pod vplivom alkohola (vas to ne spominja na večkratni jack-
pot dobitek - samo da v minus). Zoper V. V. je bil podan predlog SP, zaradi vožnje z neregistriranim vozilom pa ji je bil izdan plačilni nalog. Policista so tudi ugotovili, daje bil tudi sopotnik v vozilu M.M. pod vplivom alkohola (1,29 grama alkohola). Ker je z zakonom o varnosti cestnega prometa prepovedano na prednjem sedežu voziti osebe, ki so očitno pod vplivom alkohola, je bil voznici V.V. naknadno poslan še en plačilni nalog (zagrožena kazen znaša 10.000 SIT).
POPOLNOMA UNIČIL AVTO
Hrastnik, 18.3. ob 15.55 uri je E.K. iz Hrastnika vozil osebni avto golf po regionalni cesti I.reda v Hrastniku. Ko je z vozilom pripeljal
v bližino Steklarne Hrastnik, je zaradi neprilagojene hitrosti trčil v kovinsko ograjo, katero je prebil in padel z vozilom v potok Boben. Zaradi suma telesnih poškodb je bil z reševalnim vozilom odpeljan v ZD Hrastnik in od tu v Bolnico Trbovlje, kjer pa poškodb ni bilo ugotovljenih. Ker so policisti posumili, daje E.K. vozil pod vplivom alkohola oziroma mamil, so odredili strokovni pregled z odvzemom telesnih tekočin, E.K.-ja pa podali sodniku za prekrške. Vozilo je bilo uničeno, zato so policisti na kraju samem odvzeli tudi registrske tablice.
TRČIL V PODPORNI ZID
Zagorje, 16.3 ob 16.55 se je zgodila prometna
Aufbiks
Zaman so bila naša predvidevanja o tem, da ste se aufbiksarji umirili. Verjetno je začetek pomladi na dan privrel potlačena čustva in tako spet poročamo o pretepih, pretepih in spet pretepih. Med aufbiksarji je tokrat tudi maškara in kar posebej pogosto opažamo v zadnjem času - zelo bojevite so postale pripadnice nežnejšega spola, celo do te mere, da ko se dve zravsata, kar perje frči naokoli...
^ Tokratno zbirko aufbiksov začenjamo 6.3. Ob 18.05 uri so morali policisti intervenirati v Ulici prvoborcev v Hrastniku, kjer seje Z.B. odločil, da bo doma pretepel ženo Z.D. Policisti so ženi izdali obvestilo o telesni poškodbi in jo napotili v Zdravstveni dom Hrastnik, moža pa so za spremembo od žene napotili k sodniku za prekrške.
£ 7.3. je občanka iz Litije prijavila nespodobno vedenje maškare. Maškara je zvonila in trkala na vrata. Ko ji je občanka odprla, jo je maškara rahlo s palico po roki. Policija je ugotovila identiteto maškare, epilog pa bo pri sodniku za prekrške.
^ 8.3. je občanka iz okolice Litije razgrajala pri sosedovih, kjer živi hči, zmerjala in kregala, tako daje prišlo do intervencije policije, ki jo je najprej odpeljala na PP Litija, nato pa v Ljubljano v bolj udobne prostore.
£ Gospodična, sicer občanka Litije, je bila s prijateljicami 8.3. na kavi v lokalu, kjer sicer dela kot natakarica. K njej je pristopila druga gospodična, jo pričela lasati, praskati in obtoževati, da ima nekaj z njenim fantom. Perje je frčalo, tako daje iskala zdravniško pomoč. Srečale se bodo pri SP-ju.
£ 9.3. v Hotiču je vodstveni delavec dal v podpis delavcu odločbo o vrednotenju dela. Le-ta je sklenil, dajo vzame domov in jo v miru prebere. Vodstvenemu delavcu to ni bilo všeč in gaje dvakrat okrog kepe. Svoje bo povedal pri SP-ju.
£ 9.3. ob 20.55 uri so morali hrastniški policisti intervenirati na Dolu, kjer je K.M. (isti kot iz kraje denarnice v Texasu) pijan razbijal po bankomatu. Sicer ni znano, ali mu bankomat ni hotel izpljuniti denarja ali pijače. Policisti so ga našli v klubu upokojencev na Dolu, kjer so z njim opravili razgovor, kaj pa je hotel od bankomata, bo razlagal sodniku.
£ 10.3. ob 23.uri so policisti odhiteli v gostinski lokal Point 21, ker sta gosta razbijala steklovino. Ugotovljeno je bilo, da gre za B.E. in A.K., oba iz Hrastnika. Ne bi bilo napačno, če bi jih zaposlili v Steklarni kot razbijalca odpadne steklovine...
^ 11.3. ob 02.30 uri so policisti intervenirali na Novi Log, kjer so ugotovili, daje F.J. iz Retja prišel do stanovanja bivše partnerice R.P., kjer je pričel groziti in brcati v vhodna vrata tako dolgo, dokler jih ni poškodoval. Policisti so F.J. odstranili, zoper nejga pa podali predlog SP, zaradi poškodovanja tuje stvari pa tudi kazensko ovadbo na ODT Trbovlje. Naš nasvet - bolj koristno bi bilo, če bi se F.J. spravil brcati nogometno žogo, vendar pa ga opozarjamo, da naj ne grozi sodniku, saj lahko prejme rdeči karton...
£ 13.3. ob 07.55 uri je bilo dolgčas H. A.-ju, ki je v Brdcah kričal nad S.N. in njenim možem ter se nedostojno vedel. Policisti so se z njim pogovorili, zadevo pa odstopili sodniku za prekrške. Morebiti bi zadevo lahko odstopili še kam drugam...
15.3.	ob 17.45 uri je FM. prišel na PO Zagorje ter povedal, da naj bi ga 2.3. pretepel znani občan ter ga lažje telesno poškodoval. Za storilcem policisti zbirajo obvestila in bo zoper njega podana kazenska ovadba.
£ 18.3. ob 02.40 uri je D.D. iz Hrastnika zaprosila za intervencijo, ker ji je izvenzakonski partner S.S. iz Hrastnika grozil in jo nadlegoval. Policisti so ugotovili, daje S.S. z spodbudo alkohola resnično nadlegoval D.D., katera je hotela med prepirom stanovanje zapustiti, S.S. pa ji je to preprečil, jo s hodnika odvlekel v dnevno sobo ter jo vrgel po tleh. S pogumnežem so se policisti pogovorili, o njegovem početju pa so obvestili sodnika za prekrške.
^JDa se tudi ženske znajo razburiti, priča naslednji primer. 18.3. ob 14.20 uri je B.L. zaprosila za pomoč policistov, ker seje do nje nedostojno vedla K.N. iz Hrastnika. Policisti so v Naselju Aleša Kaple 7 K.N. tudi izsledili in ugotovili, da seje pri obisku pri svojemu stricu res sprla z B.L. in so zato proti njej podali predlog SP-ju.
£ 19.3. so mladeniči prišli na PP Litija prijaviti, da jih je neznanec pred lokalom v Ponovičah prebutal. O dogodku še zbirajo podatke.
Marko Zmrzlak s.p.	Tel./fax: 0601/61-116
Zupančičeva 13a	GSM: 041/332-073
1410 ZAGORJE	e-mail:avtosver@ siol.net
-kleparstvo, ličarstvo -avtostekla -mešalnica lakov	-popravilo avtoplastike
-avtovleka	-odkup karamboliranih vozil
DELOVNI ČAS: pon. - pet. od 8. do 16. ure
LECHLER
C O A r t N G s
23. SUŠCA 2000
Iv td n. in ti n
nesreča na cesti Trojane - Izlake. P.D. je vozil proti Orehovici in na Trojanskem klancu zaradi neprilagojene hitrosti trčil najprej podporni zid, nato pa še v ograjo. Zoper njega sledi predlog.
STORILEC JE VEČKRAT KRŠIL ZAKON
Kostrevnica, 7.3. je občan pred hišo javil poškodovanje svojega osebnega vozila. Storilec je odklonil preizkus alkoholiziranosti, ni imel registriranega vozila, pa še brez izpita je menda vozil. Sledi predlog SP-ju.
IZSILIL PREDNOST
Šmartno, 9.3. ob 5.40 je blizu OŠ prišlo do hujše prometne nesreče. Voznik avta je izsiljeval prednost vozniku kolesa z motorjem, tako da ga je težje telesno poškodoval. Odpeljali so ga v bolnišnico, zoper povzročitelja bodo uvedli kazenski postopek.
UMRL MED TRČENJEM
Sava, 10.3. okrog 13.20 so bili policisti obveščeni, da je prišlo do nesreče v bližini Pasjeka. Voznik avta je iz neznanega razloga izgubil oblast nad vozilom, zapeljal najprej levo, potem pa desno v nasproti vozeč avto. Pri trčenju je izgubil življenje.
Kradejo kot srake
Trbovlje, 7.3. v dopoldanskem času so policisti obravnavali tatvino avtoradia na Vodenski cesti. Lastnik je oškodovan za
12.000	SIT.
Prav tako 7.3. je občan prijavil poškodovanje telefonske govorilnice na Leninovem trgu, kjer so na kraju policisti tudi prijeli enega mladoletnika in dva polnoletna.
8.3.	ob 14.05 vlom v avto zastava yugo. Iz vozila je bil odtujen GSM znamke ericsson in denar iz denarnice, avto pa je bil parkiran na Kleku.
18.3.	je bilo vlomljeno v trgovino Corning na Trgu revolucije, kjer je neznanec razbil steklo izložbe in odnesel dva predmeta v vrednosti 200.000 SIT.
Litija, 8.3. so vlomili v trgovino Mercator gradbeni <?enter. V lokal so prišli skozi okno na zadnji strani stavbe in pobrali vse, kar so lahko in da je le bilo na električni pogon. Podjetje so oškodovali za 500.000 SIT.
Hrastnik, 8.3. ob 21.30 uri je L.M. iz Hrastnika sporočil na PO, da mu je neznanec v gostišču Texas na Dolu ukradel denarnico. Policisti so ugotovili, da seje v lokalu nahajal K.M. iz Dola, kateri je naslednjega dne oškodovancu denarnico tudi vrnil. Kljub temu so policisti zoper njega podali kazensko ovadbo. '
Dol pri Hrastniku, 13.3. je S.S. prijavil, da mu je ponoči neznan storilec vlomil v golfa.
katerega je imel parkiranega pred Kmetijsko zadrugo na Dolu, iz njega pa ukradel avtoradio. Policisti in kriminalisti storilca še iščejo.
Ista usoda je dan kasneje doletela G.G.-ja iz Brdc, saj mu je neznanec vlomil v golfa, katerega je imel parkiranega pred stanovanjsko hišo, iz njega pa odtujil avtoradio z zvočniki in CD-ji. S tem dejanjem je G.G. oškodovan za najmanj 200.000 SIT, policisti pa storilca še iščejo.
Zagorje, 10.3. ob 8.52 uri je S.R. policiste obvestil, da mu je neznanjem storilec iz kleti stanovanjskega bloka odtujil gorsko kolo znamke rog dakota, rdeče barve z 21 prestavami. Za neznancem policisti še . poizvedujejo.
Litija, 10.3. je na delovišču v Zagorici neznanec ukradel 500 komadov spojk za opaž.
Zagorje, 17.3. ob 9.30 uri so bili policisti obveščeni o vlomu v brunarico SK Zagorje -Sekcije za skoke Kisovec. Preko noči je neznanec na silo odprl vhodna vrata in odtujil stensko uro in kombinirano oljno peč. Škoda znaša 20.000 SIT.
DVANAJSTLETNI JAMARJI SO JO POCENI ODNESLI
Raziskovanje jam spada med najbolj vznemirljive otroške igre, obenem pa so tudi najbolj nevarne. Gotovo niso mislili na posledice, ko so dvanajstletni fantje iz Hrastnika v ponedeljek, 6.marca spustili po vrvi svojega prijatelja M.R. v dvanajstmetrsko jamo. Kot so nekateri mediji že poročali, seje to dogajalo v popoldanskem času v nenaseljenem pobočju nad Riklovim mostom. Ko ga niso mogli izvleči, so ravnali, hvalabogu, razumno. Ob raznih nesrečah se otroci navadno prestrašijo in zbežijo, ti fantje pa so poklicali pomoč. V najkrajšem času so prišli gasilci, policisti in reševalno vozilo. Eden izmed gasilcev se je spustil do njega, da Sta skupaj pričakala strokovno pomoč - jamarje. Po zdravniškem pregledu so ugotovili, da jo je fant odnesel brez praske in tudi zdaj, po nekaj tednih, ni nobenih posledic, pravi ravnatelj hrastniške šole Nikolaj Toplak. Na roditeljskih sestankih, ki pravkar potekaj o, bodo spet opozarjali starše za večji nadzor nad otroki v popoldanskem času. Tokratna igra ni imela posledic, vedno pa, žal, ni tako.
OBRAVNAVALI SO JU
Policisti PO Hrastnik so obravnavali mladoletnika, kije 23.2. na športnem igrišču na Logu v Hrastniku odtujil mobilni telefon. Telefon je skušal prodati, nato pa gaje odvrgel. Policisti so mu v postopku zasegli mobitel, ki gaje drugi mladoletnik 14.2. odvzel na istem igrišču. Zoper oba je bila podana kazenska ovadba. Policisti pa
so ugotovili tudi, da oškodovanci prepogosto puščajo svoje stvari na igrišču brez nadzora.
Prav tako so policisti obravnavali D.K.-ja iz Hrastnika, kije našel izgubljeno denarnico M.B. Z bančno kartico je na banki dvakrat dvignil
10.000	SIT, tretji poskus pa mu ni uspel zaradi pozornosti uslužbenke. Zopernjegaje bila podana kazenska ovadba.
NAMESTO DA BI GA POPRAVUAL, GAJE PRODAJAL
Litija, 7.3. je državljan prijavil, daje dal BMW M3 popravljati občanu iz Tihaboja že meseca januarja. Ker dolgo ni bilo glasu, seje državljan pozanimal, kaj se z avtom dogaja. Ugotovil in prijavil je, da manjkajo platišča z gumami, pogonski jermen za klimo, skratka, gre za prodajo tujega avta po delih. Epilog sledi pri sodniku.
GROZIL Z RAZSTRELITVIJO STANOVANJA
11.3.	ob 15.30 urije bilo s strani stanovalca na Šuštarjevi koloniji 26 obveščeno, da sosed U.P. grozi, da bo razstrelil stanovanje s plinom. Na kraju je bilo ugotovljeno, da U.P. seje zaklenil v stanovanje, spustil plin in zagrozil, da bo razstrelil stanovanje, če bo kdo vstopil. Na kraj so bili napoteni gasilci in reševalno vozilo. Eden od gasilcev, ki je poznal U.P.-ja, je ta odprl vrata in policisti so ga prijeli ter odpeljali v ZD Trbovlje, nato pa v Ljubljano v Psihiatrično bolnišnico.
f	N
POLICIJA OPOZARJA
Kljub temu, daje bila uredba o prepovedi kurjenja posredovana občanom na več načinov, se vsi občani teh določil ne držijo. Tako je S.S. iz Hrastnika 12.3. okoli 11 .ure ob železniški progi Za Savo v Hrastniku kuril odpadlo vejevje in smeti, policisti pa so mu zaradi prekrška izdali plačilni nalog. Tudi v Zagorju so policisti v zadnjih 14-ih dneh obravnavali več kot 10 požarov in so povzročiteljem izdali plačilne naloge.
V Litiji so imeli gasilci tudi dovolj dela z več požari, policisti pa so zato izdali nekaj mandatnih kazni, Med drugimi je zagorelo tudi v vinogradu v Gabrovki.
Zoper vse kršitelje bo policija ukrepala dosledno, zato opozarjamo, da ne kurite na prostem, posebej ne v naravi, kjer je nevarnost, da se požar nekontrolirano razširi, še toliko večja. Opozorilo velja do preklica.
v____________________________________z
h
23. SUŠCA 2000
Tn fi J j
G& F. F j.
r —-------------— --------------------—----------------- — — — — — -i
• Mali oglasi v Zasavcu bodo še naprej zastonj. Izpolniti morate le priloženo naročilnico in jo ■ ■ poslati na naslov UredništvaZasavca,Cesta20.julija2c,1410ZagorjeobSavi.Objavilibomo ■ | le male oglase (največ 20 besed), kjer bo napisan točen naslov pošiljatelja. Brezplačno objav- |
I
Ijamo le male oglase za nakup ali prodajo osebnih stvari. Omrežno skupino pišemo takrat, ko je ponudnik iz druge omrežne skupine, ne iz 0601.
I
C$€
NEPREMIČNINE
T.UM!P[jQnp2
1420 TRBOVLJE
MIMJŠAMJVA1EJŠA POI PRI PRODAJI JAKUPU STANOVANJ, HIŠ, POSLOVNIH PROIHIIOVINPMEL
STANOVANJA, PARCELE
PRODAM parcelo 32 arov, 56m2 na lepi legi, dovoz do parcele, voda, elektrika in telefon, lep pogled na Štajersko, okolica Radeč, tel.: 85-361
PRODAM stanovanje v Trbovljah v izmeri 60 m2, CK, tel.: 041/989-456
PRODAM dve veliki parceli v
Knezdolu, cena po dogovoru, tel.: 27-024
PRODAM 700 m2 parcele v okolici Trbovelj, primerno za postavitev manjšega vikenda, tel.: 28-087 ali 041/929-269
ODDAM 2 sobno, opremljeno stanovanje v starejšem bloku v središču Trbovelj, stanovanje je centralno ogrevano, 2-mesečno predplačilo, samo za resne interesente, tel.: 29-347 ali 041/410-990
ODDAM 2 sobno stanovanje, opremljeno, centralna, v središču Trbovelj, tel.: 29-347 ali 041/410-990
V NAJEM dajem poslovni prostor, namenjen trgovskemu lokalu, tihi obrti ali pisarnam v Trbovljah, tel.: 35-726
AVTOMOBILI, DELI
PRODAM opel astra 1.4i TEAM 96/97, 5 vrat, metalik, garažiran, registriran do 1/2000, 1.lastnik, dodatna oprema, tel.: 0608/71-785 ali 041/551-344
PRODAM zastavo 128, letnik 87, cena po dogovoru, tel.: 26-656
Društvo Exlibris Sloveniae Dom Franca Salamona Janez Krajnc
VABIJO
na mednarodno razstavo ekslibrisov, ki bo na ogled do 7.4.2000 vsak dan od 7. do IS.ure v domu Franca Salamona v Trbovljah
Knjižnica Zagorje
VABI
otroke od 4 do 9 let na uro pravljic, ki bo v četrtek, 30.marca ob 17.uri.
DPM Trbovlje
VABI
na zel zabavno prireditev za vse otroke, ki bo v Delavskem domu Trbovlje in sicer.25,marca od 10.30 ure naprej.
Rudarski pevski zbor Loški glas
VABI
na pevski večer v petek, 24.3.2000 ob 19.uri v domu Kulturnega društva Kisovec. Večerje posvečen dolgoletnemu predsedniku, častnemu članu, zaslužnemu občanu občine Zagorje in opernemu velikanu Ladku Korošcu ob 5.obletnici njegove smrti. V programu bodo nastopili RPZ Loški glas, Ženski pevski zbor Svoboda iz Vižmarjev-Brod, MoPZ Fran Venturini iz Domja pri Trstu, gost večera pa bo Denis Novato, svetovni prvak na diatonični harmoniki. Koncert bo povezovala Vanda Kopušar, vstop pa je prost!
PRODAM opel astra 1.6i, letnik 1992, 107.000 km, 1.lastnica, nekaramboliran, odlično ohranjen, cena 900.000 SIT, tel.: 64-729 PRODAM volvo 340 GL, letnik
86.210.000	km, lepo ohranjen, cena
360.000	SIT, tel.: 64-729 PRODAM mercedes 300 E, letnik
89, 160.000 km, dobro ohranjen, cena 1.450.000 SIT, tel.: 64-729
RAZNO
PRODAM opeko modularc in kritino bramac, tel.: 041/707-850 PRODAM polkne za okna premične nove (zapakirane) za 50% ceneje: 50x50 za 1800 SIT, 70x80 za 2800 SIT, 80x110 za 3300 SIT, 80x130 za 4200 SIT, 100x130 za 5700 SIT, polkna za vrata 70x200 za 5900 SIT, tel.: 78-178 (po 19.uri) ODDAM raztegljivi kavč, potreben popravila, brezplačno, tel.: 63-272
PRODAM štedilnik gorenje, tel.: 26-625
PRODAM prikolice za prevoz orodja ali živali, tel.: 041/536-829 PRODAM otroški voziček inglesina - kombiniran, tel.: 26-247 (zvečer)
INŠTRUKCIJE
OSNOVNOŠOLCI! Pomagam vam pri vseh predmetih, tel.: 041/ 553-217
DELO
IŠČEM dekle za strežbo, tel.: 041/861-773
ZAPOSLIMO redno ali
pogodbeno trgovskega potnika na področju ZASAVJA za prodajo tehničnega blaga, prijave poslati na tel.: Vafra Commerce, d.o.o., Griže 125, 3302 Griže, tel.: 063/715/ 735
V letošnji sezoni oddamo počitniško prikolico IMV optima460 CP v avtokampu Čikat na Malem Lošinju, tel.: 32-410
Dekle za delo v gostinskem lokalu zaposlim. Plačilo 600 SIT na uro. Tel.: 041/ 730-731
ADROVIČ & ( o. Asfaltiranje in tlakovanje dvori{ dovoznih peti in d.n.o, Kamnik	parkiri{~, polaganje robnikov ter pralnih plo{-.
td.: 061/ 813^12, GSVt «1/680-751 Izdelava betonskih in karmitih {karp-
ir jiiUiOr/BazLr incDiA
Turistično društvo Mlinše
VABI
na sejem cvetja od 8. do 9.aprila med 8. in IS.uro na športnem igrišču na Mlinšah.
Ansambel Najlepši cvet
VABI
v soboto, 25.marca ob 20,uri na ples ob materinskem dnevu, ki bo v gostišču
Vidrgar.
Sokolsko društvo Zagorje
VABI
na aktivnosti, ki jih organizira in sicer na:
- telovadba za najmlajše (2-10 let) ob petkih od 18.00 do 19.00,
- rekreacijsko igranje košarke ob sredah od 18.00 do 19.00 in ob petkih od 17.00 do 18.00,
- rekreativna vadba za starejše (novo) ob torkih od 19.30 do 20.30.
Vse aktivnosti se dogajajo v telovadnici Sokolskega doma. Vljudno vabljeni!
[p BI ® [R KO
a ki ®
Kino Zagoijo
23.3.	- 26.3. GENERALOVA HČI (thriller), čet. ob
19.00,	ned. ob 20.00; 24.3. - 28.3. IVANA ORLEANSKA (zgodovinski), pet., pon. in tor. ob 19.00, ned. ob 17.00;
29.3.	POBEGLA NEVESTA (romantična komedija), sre. ob 19.00;
Kino Izlake
26.3.	IVANA ORLEANSKA (zgodovinski) ob 19.15;
Kino Hrastnik
23.3.	- 26.3. ZAČETEK KONCA (akcijski thriller), čet. in ned. ob 19.00, sob. ob 17.00; 24.3. - 26.3. NEMIRNA SRCA (romantična drama), pet. ob 17.00 in 19.00, sob. ob
19.00,	ned. ob 17.00; 27.3. - 28.3. NI KINO PREDSTAVE;
29.3.	- 30.3. IVANA ORLEANSKA (zgodovinski), sre. in čet. ob 19.00; 31.3. TISTA DRUGA SESTRA (romantična komedija), ob 17.00 in 19.00;
Kino Dol pri Hrastniku
24.3.	ZAČETEK KONCA (akcijski thrillera) ob 18.00;
31.3.	IVANA ORLEANSKA (zgodovinski), ob 18.00;
Kino Trbovlje
23.3. PREBUJENA VEST (INSIDER) (thriller), čet. ob 18.00 in 21.00; 24.3. - 27.3. POBEGLA NEVESTA (romantična komedija), pet. ob 20.00, sob. in ned. ob 18.00 in 20.00, pon. ob 18.00; 28.3. - 31.3. GLAVNA POSTAJA (drama), tor. in pet. ob 18.00, sre. ob 18.00 in 20.00, čet. ob 20.00; 31.3. KLUB GOLIH PESTI (psihološki thriller), ob 20.00;
Ime in priimek
Naslov
KšEFTI
INFORMKCItTE.
PO TELEFONU 0601 64 S50.
0601 64 166
IZPOSOJEVALNICA POROČNIH IN OBHAJILNIH OBLEK Z DODTATKI
»NEVESTA«
f\
H. TRATNIK s.p.
Mlinše 35C, 1411 Izlake Tel.: 0601/75-143, GSM 041/745-931 Odpiralni čas: ponedeljek - četrtek od 9-12 in od 16-19 i^re petek od 9-12 ure, sobota zaprto___________
Novo v Zasavju!!!
Servis avtomobilskih klim za vse vrste vozil, polnjenje klim, menjava filtrov, menjava kondenzatorjev.
UGODNE CENE!
S 0601/73-529
AVTOPREVOZNIK
Telefon: 0601/73-615 GSM: 041/405-828
Franc Ravnikar NAROF 32 1411 IZLAKE
ŠIVILJA ANA
Izdelovanje oblačil po naročilu
GSM: 041/ 395 301
MOJ ZDRAVNIK (napišite ime in priimek zdravnika/ce, ki ga/jo predlagate, zdravstveni dom): Če želite, napišite tudi, kaj vas pri njegovem/njenem delu še posebno navdušuje:
ZAHVALA
1. aprila 1999 se je iztekla življenjska pot dragi mami. stari mami in prababici
JUSTINI PETERLIN IZ TIRNE
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za pisno in ustno izrečeno sožalje ter spremstvo na njeni zadnji poti.
Žalujoči vsi njeni.
TRBOVLJE
i®

rgg
R-n-n
(O

ZA NA®
M VAS7A VAPNEJSI SVET

o>
VARSTVO PRI DELU VARSTVO PRED POŽAROM
FIZIČNO IN TEHNIČNO VAROVANJE MERITVE MIKRO-KLIME UPRAVLJANJE S STANOVANJI
STORITVE INVALIDSKE DELAVNICE
Dll=!
r5\_,
Podjetje za storitve in proizvodnjo d.d. Grajska pot 8,1430 HRASTNIK Tel.: 0601 54-021, Fax: 0601 44-075
RSEFTI
64-S50, 64-166
200 MAR KRT KA-Nfe
vse za rrte^le živali
Ulioa 1. junija 7, TRBOVLJE
e
iillltl!!!!«lllll
/ . \
Kontrola in nadzor
•	FIZIČNO VAROVANJE LICENCA št. 030498/F
•	REDARSKE STORITVE
« KONTROLA BOLNIŠKEGA STALEŽA
•	ODKUP DOLGOV
Pintarjeva 46,1410 Zagorje ob Savi
Samo URBANIJA
tel.: 041-638-950
ELEKTROTOM
SERVIS&TRGOVINA
Tomaž Draksler s.p.. Naselje na Sahtu 7, 1412 Kisovec
SERVIS VSEH VRST:
-bele tehnike -električnega ročnega orodja -generatorjev -malih gospodinjskin aparatov tel.: (0601)71-321, gsm:(041)507-321 PREVZAMEMO, POPRAVIMO, DOSTAVIMO
PNEUMATIC TRADE Jurij Plevčak s.p.
Trg revolucije 8b, Trbovlje, GSM 041 704 663
na zalogi 2000 kom. letnih gum različnih proizvajalcev za osebna vozila Vokohama, Sava, Goodyear, Hankook,
Nokia, Semperit. Na zalogi tudi alumnijasta platišča vseh dimenzij. Ugodne cene, plačilo tudi na tri čeke.
Odprto: 8-12h, 13-17h, sobota 7-13h.
V primeru lepega vremena peremo tudi ob nedeljah od 8-12h.
ZASTAVLJALNICA LITIJA
Toni Murn
Trg svobode 2 12/0 Litijo tel.: 061-881-362 gsm: 041-426-665
Gotovinska posojila na podlagi zastavitve: čeki, avtomobil, tehnični predmeti, zlato,
Realizacija kredita takoj!
Delovni čas od 9h do 1 6h,
RtiillŠIillK railBŠANs.p.
Farčnikova 13, ZAGORJE
Avtoličarstvo, Bar Bols, Prevoz oseb in stvari 0601/66 565 % 041/574 098
^ ZDRAVJE, DENAR, USPEH, PRIHODNOST, LJUBEZEN c
J3
m >
7 fldfl-Ajt-liR	17 \/AČIU TCTAV/	S
090-46-25
090-43-58
POKLIČITE NAS, |
POMAGALI VAM BOMO IZ VAŠIH TEŽAV
AGENCIJA
s.p.
tel.:063-412-493
Uredimo vam resno zvezo ali avanturo po vsej Sloveniji.
Če ste osamljeni, samski ali vdovi, željni samo avanture zaupajte nam, ne bo vam žal.
23. SUŠCA 2000
t)otlnr,Ti.o3
r
22.3.-20.4.
21.4.-21.5.
Čeprav boste imeli občutek, da so se vam prijatelji izneverili, ker vas niso pripravljeni poslušatei, vedite, da ste glede na to, koliko sami napravite zanje, pričakovali preveč. Ohranili boste dobro voljo in optimizem. Št.: 15. BIK Nikar ne ravnajte s sabo v rokavicah. Stvari, ki jih boste morali spremeniti, so nujne, sicer ne morete pričakovati napredka na nobenem področju. Bodite odločnejši in ne dvomite o vsem, kar zraste v vaši glavi. Št.: 18.
V osebnem življenju boste našli veliko zado-voljstva. Ne dovolite, da bi ga kaj skalilo. Za živčnost in zoprne obveznosti bo še veliko časa. Pred sabo imate tudi precej razburljivo ljubezensko življenje. Št.: 9.
Najpotraitajša vam bo zabava, ostalo bo moralo nekoliko počakati. Če imate odgovorno delovno mesto, bi bilo dobro, da razmišljate tudi o obveznostih. Samski Raki boste priljubljeni in obdani z oboževalci. Št.: 20.
Veliko vam bo do tega, da se uveljavite. Opirajte se na lastne moči, saj boste v tem primeru res zadovoljni z doseženim
je
22.5.-21.6.
24.7.-23.8.
uspehom. Kar ljubezenskem področju v preteklosti vznemirjalo, se bo tokrat razrešilo Št.: 5.
.	Ne zamerite
prijateljem, ker vam niso nenehno na voljo in se ne ukvarjajo z vašimi težavami. Morda pa so vas že prevečkrat videli takšne in vedo, da vam skoraj ni mogoče ustreči. Št.: 23.
24.8:-23.9.
/Vača bodočnost
Naredi dom sreoen, foa boš srečen o- doma.
(Spurgeoni)
Za to srečo se bodo potrudili starši osmih sinov in štirih hčera, rojenih v dneh od 6. do 18.3.2000 v trboveljski porodnišnici.
6.3.2000
Renata Kralj, Vegova 7, Litija - hči Liza
8.3.2000
Rozalija Šarkezi, Selo 1, Zagorje - sin Danijel Flus
9.3.2000
Irena Vozlič Prpič, Kersnikova 21, Velenje - hči Lora Prpič Gordana Lauševič, Pot F.Pušnika 2, Hrastnik - sin Matej Zečiri
11.3.2000
Urška Ostrožnik, Loke 36, Kisovec - sin Nejc Kreže Romana Žagar, Kol. 1 .maja 20, Trbovlje - hči Eva Majcen
14.3.2000
Marija Drmelj, Pevčeno 6, Rimske Toplice - sin Gregor Rasema Hogič, Borovniško naselje 2, Kisovec - sin Žan Zgonc
16.3.2000
Špela Mak Koren, Klek 11, Trbovlje - sin Jon Koren Alja Šardi, Brdce 58, Dol pri Hrastniku - sin Rok Udovč
17.3.2000
Milena Kosem, Trg F.Fakina 3a, Trbovlje - hči Tajda
18.3.2000
Jasmina Ašič, Novi Log 20, Hrastnik - sin Sergej
Opravičilo!
Iskreno se opravičujemo mamici Mileni Cukjati, Zg.Pihovec 5, Izlake s sinom Martinom, ker smo jo v prejšnji številki malo "preimenovali" in "preselili".
trgovina
Saša Pegan s.p.
Kisovec, Rudarska c.3 Tel.: 0601/71-303
Cvetje, darila...
odpiralni čas: od pon. do petka 16 -18 sobota 9-12 nedelja 10-12
r
M
V nekaterih stvareh boste dokazali, da ste močni, druge pa vas bodo spravile na tla. Nikar ne tekmujte z namiš-24.9.-23.10. ijenimi nasprot-iniki, ker se boste prehitro utrudili. Deležni boste pozornosti in naklonjensti nasprotnega spola. Št.: 24.
Pomembno je, da se umirite in si razjasnite, kaj vas žene v takšen način življenja. Nečemu se hočete izogniti, a se boste verjetno prav s tem prisiljeni soočiti. Z odkritosrčnostjo bi lahko rešili kar nekaj stvari. Št.: 3.
Do
določene stopnje so vaša prizadevanja za to, da bi bil samostojnejši in neodvisni, upravičena in razumljiva. Pomembno pa je, da pri tem pazite na postopnost in se ne spravljate v položaj, ki jim zaenkrat še niste kos. Št.: 19.
Na nekatere dogodke in ljudi Pač ne boste mogli vplivati,
24.10.-22.11.
23.11.-22.12.
21.1.-19.2.
kar pa še ne pomeni, da ste nesposobni. Dobro bi bilo, da 23.12.-20.1. svojih sposobnosti ne dokazujete tako, da pri tem tlačite druge, saj vam to ne bo prineslo nič dobrega. Št.: 27.
Ne prenašajte bremen svojih težav na druge in ne pričakujte, da jih bodo reševali namesto vas. Če se ljudje niso kar naprej pripravljeni ukvarjati z vami, to še ne pomini, da jim je vseeno, kaj se z vami dogaja. Št.: 4.
Življenje skušajte jemati drugače in prepričali se boste, da ni tako črno, kot se vam zdi Osredotočite se na lepe strani dogodkov in ne iščite pomanjkljivosti za vsako ceno Potrudite se ohraniti nova poznanstva. Št.: 10.
20.2.-21.3.
Ravno taisti zavod je objavil, da so poslancem v dr‘avnem zboru povečali plače za 6% ....
(Kot paradnemu konju - v plačah namreč - zavarovalništvu! HORUUK)
SATubolje...
ZASAVC - ev Ljubezenski trikotnik ... Kadrovske križanke bodoče združitve SKD, SLS IN SDS, torej, nekakšne „nove oblasti,, tako zelo spominjajo na že tolikokrat videno, na nekaj, z polno kompromisov in funkcij podeljenih "zaslužnim", torej tistim, ki več kot očitno delujejo bolj po strankarski, kot pa po profesionalni podobnosti. Tako imamo že pred to sparitvijo zelo, zelo zanimivo situacijo. Le-ta namreč že sedaj škripa ravno na tistih vzvodih bodoče oblasti, ki tvori samo srž obljubljenih demonkratičnih sprememb pred vstopom v Veliko Evropo ...
Jože Ovnik
Miša ga ima, naš direktor pa ne...
Signala namreč! (aufbikspress) PO ZASLUGI VRLIH LITIJSKIH SVETNIKOV JE KEGLJAŠKE ERE V LITIJI KONEC. (ŠLOGARCAPRESS)
Poglejte ubogo starko Litijo. V starem delu še kanalizacija ne po‘ira več. Pa največ prispeva v proračun. Delijo ga pa tujci. Seveda drugam. K sebi. Do kdaj še jevniška diktatura? (resignatorpress)
NADŠKOF RODE TAKO SOVRAŽI SLOVENSKO ŠOLSTVO, DA BO PRIPELJAL NOV PARLAMENT.
(Še ne vemo, ali bo le-ta govoril laško, latinsko ali pak morda francosko hooooruk?)
Ženili se bodo, svatovali le posvečeni, virman bo pa narod plačal! (Saj je Audija tudi! HOOORUK!)
STATISTIČNI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE JE SPOROČIL, DA SO SE V PRETEKLEM LETU OBČINSKIM USLUŽBENCEM PLAČE ZA 14% POVEČALE.
(Nezaposlenim pa so ravno toliko odtegnili.... HORUK)
PREDSEDNIK NAJBOLJ DEMOKRATIČNE STRANKE JE SKLICAL NOVINARSKO KONFERENCO.
(VSTOP IMAJO SAMO NOVINARJI Z AKREDITACIJO... DEMORUK!)
ZAGORSKI KOŠARKARJI MELJEJO
Košarkaška tekma med Zagorjani in Mariborčani je postregla s kar nekaj dogodki, kijih moramo obelodaniti tudi v likofu.
1.	Matjaž Tovornik, slovenski Jasikevičius,je neusmiljeno zadeval z vseh položajev, asistiral in tudi skakal. Kljub poznano dobri zagorski obrambi je dosegel kar 49 košev. Le Čop gaje nekaj minut dobro kril in ga prisilil, daje tudi ta stroj za doseganje točk zgrešil.
2.	Trener gostov Sergej Ravnikarje imel, tako je izgledalo, na igrišču vseskozi le štiri igralce, ki jim je upal kaj povedati oziromajih okregati. Matjažu ni namenil niti besedice.
3.	Andrej Čop, ta spreten in hiter košarkar se je ta večer izkazal z odlično obrambo in tudi kot strelec. Zadnjo trojko, v zadnji sekundi je v stilu NBA dosegel, ne boste verjeli, skorajda s sredine igrišča. In to brez kosti.
4.	Matjaž Tovornik je znanemu zagorskemu navijaču (v različnih športih) Acu iz Čolnišč, med tekmo pokazal s kretnjo, da mu ga bo dal po tekmi malo za popu.... če je to res storil, nam ni znano.
5.	Lepe in simpatične zagorske navijačice so dobro prenesle (z nasmeškom) nespretnost D.J. One med minutnim odmorom na igrišču, glasbe pa nobene.
6.	Matjaž Tovornik je star 40 let. Upamo, da ima sina, ki prav tako zadeva kot on. In, da se preseli v Zagorje.
P.S.; Nasvet navijačicam. Hlače pokajo po šivih. Zahtevajte boljši material.
POLITIKA IN MEDUI
Nedavno je bil za žlana nadzornega sveta časopisa Delo imenovan nekdanji poslanec LDS-a Jože Lenič.
Zdaj vem, zakaj Janko Lorenci in njemu podobni novinarji pravijo, da se v Delu ne bo nič spremenilo. Kar se politične usmeritve tiče.
POLITIKA IN ŠPORT
'e nekaj žasa nisem vedel, kdo je pravi trener mariborskih nogometa9ev: Jo§e Jagodnik, predsednik kluba ali Bojan Prašnikar. Sedaj vem. To je Jo§e Jagodnik, kije mimogrede tudi poslanec ZLSD, v mariborski mestni svet pa seje uvrstil na listi LDS.
POLITIKA IN KULTURA
Ko je dobitnica Prešernove nagrade, Svatlana Makarovič odklonila nagrado, so iz kulturnega ministrstva takoj v medijih obelodanili kulturniške (izjemne) pokojnine. Tudi njeno, ki sije upala odkloniti nagrado. V celoti. Da si njim upa kdo ugovarjati? To je pa že preveč.
POLITIKA IN SEX
Če drži, daje politika kur.., potem je tesno v povezavi s sexom. Saj že kar malo preveč "nateguje" narod.
NAGRADNA KRIŽANKA
FRIZERSKI SALON
"MATEJA”
IZLAKE 60 0601/73-794
DELOVNI ČAS
PONEDELJEK TOREK
SREDA
ČETRTEK
PETEK
SOBOTA
od 8'"' do 15°" od 13"” do 19"' od 8°° do 12“
REŠITEV OZIROMA GESLO nagradne križanke pošljite do	8.3.2000 na naslov:
UREDNIŠTVO ZASAVCA, Cesta 20. julija 2c, Zagorje ob Savi, s pripisom "NAGRADNA KRIŽANKA ŠT.4/ 2000". Fotokopij ne upoštevamo. Opozarjamo vas, da rešitve gesla, ki jih boste napisali na dopisnico, ne bomo upoštevali. V poštev bodo prišle le v primeru, da bo na njih izrezek gesla iz Zasavca!
Nagrade, ki vas čakalo:
1.	Kompletno žensko striženje Frizerskega salona Mateja Izlake
2.	Kompletno žensko striženje Frizerskega salona Mateja Izlake
TRBOVLJE
Ob četrkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 16.15 Prodaja po telefonu 17.00 Poročila 17.10 Ob Savi navzdol 18.00 Ob Savi navzgor 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Živ večer ob živem radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b petkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 9.15 Prodaja po telefonu 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila 12.00 Glasbeni koledarček 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Mladinski val 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sobotah
7.00	Dobro jutro 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Letni časi na Radiu Trbovlje
9.00	Poročila, popevka tedna 10.00 Kramljanja 11.00 Teden bil je živ 12.00 Kuhajmo z dušo 12.30-13.00 Poročila 13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.30 Glasbeni koktail 16.00 Moda, servis 17.00 Poročila 17.10 Sobotno popoldne 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 8.00)
Ob nedeljah
8.00	Dobro jutro 8.15 Duhovna misel 8.30 Servis, dežurstva, cicivrtiljak 11.00 Tedenski barometer 11.10 Viža tedna 12.00 Večno zelene 13.00 Čestitke poslušalcev, radijsko popoldne 14.00 Horoskop, kramljanje, zanimivosti 15.00 Prodaja po telefonu 15.20 Pregled dogodkov doma in po svetu 16.00 Prodaja po telefonu 17.00 Gost, kramljanje 18.00 Zasavskih 5+5 19.00
3. Kompletno žensko striženje Frizerskega salona Mateja Izlake Izžrebanci nagradne križanke 04/’2000
(nagrade prispeva Zasavc d.o.o.):
L: Praktična nagrada: JANJA SERŠA, VODENSKA 39, TRBOVLJE
2.	: Praktična nagrada: MILENA HUMSKI, UL.1.JUNIJA 21, TRBOVLJE
3.	: Praktična nagrada: MARKO PODKORITNIK, NOVI LOG 11, HRASTNIK
Vsem izžrebancem čestitamo! Nagrade oz.potrdila lahko dvignete na uredništvu časopisa Zasavc, C. 20. julija 2c, Zagorje od 27.3. do 31.3. 2000 od 9.00 do 10.00 ure..
Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b ponedeljkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 11.00 Poročila 12.00 Gostje -glasbeniki 13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Želeli ste... 17.00 Poročila 17.10 Radio na obisku 18.00 Polonina kramljanja 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b torkih
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Servis 12.55-13.00 Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika 16.00 Servis 17.00 Poročila 17.10 Šport na Radiu Trbovlje 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
0b sredah
6.00	Dobro jutro 7.00 Poročila 7.15 Jutro z ... 7.45 Časopisje 8.00 Tema, servis 9.00 Poročila, tema in glasba 10.00 Redaktorjeve minute 10.05 Radio na terenu 11.00 Poročila
12.00	Društvo prijateljev malih živali, servis
13.00	Poročila 13.15-13.55 Servis, popevka in viža dneva, radijsko popoldne 15.00 Zasavski dnevnik 15.20 Muzika-Muzika
16.00	Servis 17.00 Poročila 17.10 Upokojenci med nami 18.30 Servis 18.45 Zadnja poročila 19.00 Večer ob radiu 00.00 Noč z radijem (do 6.00)
* Obvestila - načeloma vsako uro pet minut pred polno uro med 8.00 in 19.00
PONEDELJEK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Oddaja ZLTV -izmenjava, 9:30 Zlati zvoki narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani,
12:00 V zrcalu - informativna oddaja, 12:15 Pesem domača - narodnozabavna oddaja, 12:45 SQ Jam - glasbena oddaja, 13:30 Gorenjske grče, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Nedeljsko popoldne (p), 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača (arhiv), 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 Zadetek v center; športna oddaja, 20:55 Moto šport mundial, 21:20 Adrenalin za vsak dan, 21:45 Zasavje danes - informativna oddaja+D67, 22:05 V Krogu - zabavna oddaja (p), 23:05 Videostrani
TOREK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Zadetek v center -športna oddaja, 9:30 Zlati zvoki -narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu - informativna oddaja, 12:15 Pesem domača, 12:45 SEM - Kako biti zdrav in zmagovati, 13:15 Brez šminke, 13:45 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Oder občutkov, 17:00 Gorenjske grče, 17:30 Moto šport mundial, 18:00 Adrenalin za vsak dan, 18:30 Zadetek v center - športna oddaja, 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 V živo, 21:45 Zasavje danes, 22:05 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 22:35 Glasbena oddaja C-Box, 23:05 Videostrani
SREDA
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Moto šport mundial, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača -narodnozabavna oddaja, 12:45 Kuhajmo skupaj, 13:15 Potujte z nami, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu - informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Brez šminke, 16:30 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 17:00 Glasbena oddaja C-BOX, 17:30 V živo (p), 19:00 V zrcalu -informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes - informativna oddaja, 20:25 Oddaja narodnozabavne glasbe, 22:00 Gorenjski biseri, 22:30 Zasavje danes -informativna oddaja+D25, 22:45 SQ Jam -glasbena oddaja, 23:35 Videostrani
ČETRTEK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan
(jutranji program), 9:00 Adrenalin za vsak dan, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača, 12:45 Brez šminke, 13:15 Resnice o vinu, 14:00 Videostrani, 14:45 V zrcalu -informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Ajd’ dijo - oddaja o internetu, 16:30 Gorenjski biseri, 17:00 Zlati zvoki, 18:30 Bingo Bongo - oddaja za mlade, 19:00 V zrcalu - informativna oddaja, 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača, 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes -informativna oddaja, 20:25 Aktualno, 21:25 Vaš oskar - oddaja o filmu (1. del), 22:10 Zasavje danes - informativna oddaja, 22:30 Vaš oskar - oddaja o filmu 2. Del, 23:00 Film tedna po izboru gledalcev, Videostrani
PETEK
Videostrani, 8:00 Dobro jutro, dober dan (jutranji program), 9:00 Gorenjski biseri, 9:30 Zlati zvoki - narodnozabavna oddaja, 11:00 Videostrani, 12:00 V zrcalu -informativna oddaja, 12:15 Pesem domača -narodnozabavna oddaja, 12:45 Oder občutkov, 13:45 Videostrani, 14:45 V zrcalu
-	informativna oddaja, 15:00 Dobro jutro, dober dan (p), 16:00 Priročnik za starše, 16:30 Pojdimo na Krvavec, 17:00 Bingo Bongo (p), 17:30 Aktualno (p), 18:30 Ajd' dijo - oddaja o intemetu+D57,19:00 V zrcalu
-	informativna oddaja (P2), 19:15 Iz stare skrinje: Pesem domača (P arhiv), 19:40 Videostrani, 20:00 Zasavje danes -informativna oddaja, 20:25 V krogu -zabavna oddaja, 21:25 Rezervirano za ..., 22:10 Zasavje danes - informativna oddaja, 22:30 Film tedna po izboru gledalcev, Videostrani
SOBOTA
Videostrani, 12:00 Čestitke naTVC, 12:30 Gorenjske grče, 13:00 Potopisna oddaja, 14:00 Aktualno, 15:00 Oddaja ZLTV -izmenjava, 15:30 V živo (p), 17:00 Priročnik za straše, 17:30 Glasbena oddaja, 18:00 V krogu - zabavna oddaja (p), 19:00 Pesem domača, 19:30 Pojdimo na Krvavec, 20:00 SQ Jam - glasbena oddaja. Videostrani
NEDEUA
Videostrani, 12:00 Čestitke naTVC, 12:30 Pojdimo na Krvavec, 13:00 Oder občutkov, 14:00 Kul-t-ura - oddaja o kulturi, 14:30 Zlati zvoki, 16:00 Nedeljsko popoldne na TVC (v živo), 19:00 Pesem domača, 19:30 Videostrani, 20:00 Film tedna po izboru gledalcev, Videostrani
SPOREDI
NAGRADNA KRIŽANKA -r NAGRADNA KRIŽANKA
SLOVARČEK' LARNAKA: pristanišče na jugovzhodni obali Cipra AMHARA: pokrajina v Etiopiji KREOLIN: razkužilno sredstvo KISLAD: kisla repa ali kislo zelje
POŠTENO JE POBEGNIL
Zapornik je pobegnil iz dobro varovanega zapora, iz katerega se ni do takrat izmuznila niti miš. Upravnik je poklical vodjo zavarovanja:
“Kako je mogel zapornik iz celice 1325 uiti?”
“Ključ je imel!”
“Kako, kako, ste že ugotovili, kje ga je ukradel?”
“Saj ga ni, saj ga ni. Čisto preprosto ga je priigral na kartah!”
NAPAKA
Mladi Marjan se je odpravil k jasnovidki, ki bere iz kristalne krogle:
“Vidini, da ste oče dveh otrok.” “Tako vi mislite, jaz sem oče treh!”
“Tako mislite vi,” mu odgovori jasnovidka.
GORENJSKA
Mož z Gorenjske je prišel v pralnico po delavsko haljo, vendar je bil račun nenavadno visok. “Kakšna nesramnost, račun je previsok! Saj sem dal oprati samo delavsko haljo!”
“To je sicer res, ampak v žepih so bili štirje pari nogavic in tri majice!”
...da je v mestu Lucera v Pugliji katedrala, ki so jo postavili v 14. stoletju in velja za romansko-gotski spomenik. Pri gradnji so uporabili material neke porušene arabske mošeje, ki je bila precej let prej zgrajena iz materiala neke cerkve, ki so jo podrli Saraceni.
...da je v Terrebonu v Kanadi 25. januarja 1981 neki Yvon Jolin z drsalkami preskočil 18 sodov, postavljenih eden za drugim. Skok je bil dolg celih 9 metrov.
...da se britanski dnevnik The Sun rad “okrasi” s kakšnim
protifrancoskim “okraskom”. Pred približno dvema letoma je tako v nekem članku napovedal vojno proti “francoskemu zadahu”, saj so Francozi veliki porabniki česna. Po mnenju časopisa je namreč “francoski zadah tudi zaradi tega najbolj grozen v vsej Evropi". Ko je članek izšel, je časopis za prvih 2000 francoskih turistov, ki bi prišli v Veliko Britanijo, pripravil 2000 ustnih osvežilcev. ...da je Jacob Bauser iz Biloxija v ameriški zvezni državi Mississippi v nekem lokalu med vrnjenim denarjem dobil tudi bankovec za dva dolarja, ki je bil na eni strani odtisnjen zrcalno.
v
Študent naj
Štipendijsko zavarovanje
Rentna zavarovanja
zavarovalnica triglav, d.d.
Po nakui
Kartica BA/Maestro1 nagrajuje.
Celje - skladišče
D-Per
6/2000
5000008210,6
COBISS ©
banka zasavje (/O
Vsi imetniki kartice BA/Maestro imate marca priložnost za privlačno nagrado! Od 1. do 31. marca lahko sodelujete v akciji, ki nagrajuje najzvestejše uporabnike kartice BA/Maestro. Z vsakim plačilom s kartico BA/Maestro, ste marca bližje bogati nagradi.
Kartica BA/Maestro vam omogoča popolno kontrolo nad stanjem na tekočem računu, saj jo lahko obremenite le do dejanske višine sredstev na računu. To je prednost tudi pri večjih nakupih, saj kartica BA/Maestro nima tedenskih ali mesečnih limitov, temveč vam omogoča izkoristek vseh sredstev na vašem računu.
Kartico BA/Maestro imajo vsi imetniki tekočih računov. Zdaj pa jo	Nagradna akcija bo potekala na oddelku prehrane v blagovnici
lahko s pridom izkoristite tudi za plačevanje na vseh prodajnih mestih	Živa, na Kidričevi 1 v Zagorju,
z nalepko BA in Maestro. Plačevanje s kartico BA/Maestro vam bo prihranilo zamudno pisanje čekov!
/O ) banka zasavje
----^ Banka Zasavje d.d., Trbovlje,
bančna skupina Nove Ljubljanske banke
Vedno prava rešitev