1/. Iiaja vsak četrtek, form mu je .*» K na leto. (Za Nemčijo 4 K, иа Ameriko in drugo t njo državo 0 K.) — PoBamo7.no fctovilke ho piodninjo -——— po l(l vinarjev ■ SlovensKemu fjudsivü v pook in zim. Spi si in dopisi se posiljaio: l rednistvn „Domoljuba" Ljubliana. KopMareva ulica. Narornina гек1пта«чц- in i"-&erati pa Upravništvu ..Domohuba* -Ljubljana. Kopitarjeva ulica - V Ljubljani, dne 11. fammja 1017. Prva potreba. Padla je beseda o miru, prisrčno «aželjena, od milijonov pozdravljena. Hvala Bogu! Čast in zahvala našemu cesarju Karlu, ki jo je plemenit, lju-JUeznipuIne skrbi prežet — spravil v javnost. Oglasila se je Amerika, švk««, Španska in druge države, ki trpe kljub temu, da same niso v bojnem viharju; vse žele miru in so pripravljeno delati zanj. Izpregovoril .je iznova z očetovsko milino Kristov namestnik na. zemlji. Oglasili so se tudi naši nasprotniki. Trda je njihova beseda; mir odklanjajo, češ, da zdaj še ni čas zanj, da bi mir, ki bi se zdaj sklenil, ne bil trajen, nego da bi bil tak, kakršnega hoče Nemčija. V trdi, grenki lupini je pa .vendarle majhno jedrce, saj pravijo tudi sami, da jim gre za stalen, vsesplošen mir. Svojih vojaških porazov ariočejo priznati; napadajo nas in nam žugajo, a beseda o miru zato no bo zaspala; v srcih narodov, katerih vlade no jo zdaj odklonile, bo žarela in se vncmala vsak dan bolj, dokler ne bodo njihovi vladarji in vlade izprevideli, a svoje požrtvovalnosti. Tako recimo: posamezniki so zagrešili tu in tam pri vseh, in pozamezniki so zavoljo tega obrekfi cele narode. Obojni so grdi in vredni obsodile; nezvesti zaslepljonei, pa tudi nesramni obrekovalci, ki so iz umazanih namenov, v boju za krivico pritiskali madež izdajstva krvavečim narodom na čelo, tudi našemu. Najdlje se je držal očitek nezanesljivosti, ali celo nezvestobe Čehov. Pretekli teden se je pa o priliki, ko se je uradno naznanilo, da jo cesar pomilo-st.il dr. Krainafa in tovariše, poluradno povedalo tudi, za kaj so bili obsojeni, obenem pa poudarilo, da jo češki narod v svoji ogromni večini izpričal svojo zvestobo. Veseli smo tega. Tako pravimo zategadelj, ker so s tem enkrat za vselej izpodbita tla, na katerih so hoteli nekateri v naši državi posameznim narodom na škodo izsiliti notranjo pre-osnovo. Ti morajo obmolkniti in vse zoprno napihnjeno govorjenje, da se more država zanesti le na en narod, je zdaj brez podlage. Dobili so se ljudje, ki so govorili, da bo treba cele narode takorekoč kaznovati in jim vzeti celo to, kar so pred vojsko imeli pravic. Ni seglo daleč tako govorjenje; strast, ki ga je rodila, jo imela, kakor vselej, le kratko pot. Zato je danes mogoče, da hladno in trezno izpregovorimo o tisti zahtevi, ki pravijo o nji nekateri, da je prva in poglavitna potreba v državi, o nemškem državnem jeziku. Nemški radikale! so šli tako doječ, da so rekli: Prej no sme biii državnega zbora, preden se to no reši. Ko '.ii so z nemškim državnim jezikom pla vali vojni dolgovi in pozidala podrta seliš ;a, obsadili opustošeni gozdovi in zarav-nale granatne dolbine, bi nič no rekli. Tudi to je menda res, da naši junaki niso zmagovali z nemškim državnim jezikom, ampak vsled bistroumnega vodstva in lastne hrabrosti. Pravijo, da bi nemški državni jezik pravzaprav le malo izpromonil na tem, kar se že zdaj izvršuje, ne da bi imeli kak zakon za te». Po vseh osrednjih uradih na Dunaju se uraduje v nemščini; notranji uradni jezik urad z uradom je že zdaj skoraj brez izjem nemški. To je res, toda ravno zavoljo tega pa smemo obrniti to reč: Čemu siliti nekaj, kar je že tukaj? Čemu dražiti brez potrebe? Nobene izpremembe v notranji politiki ne sme biti na slabše, na škodo narodom, ki sestavljajo državo. Zdaj srno po zakonu enakopravni; nič so torej ne sme zgoditi, kar bi en narod postavilo nad druge in s tem izpodbilo enako pravico vseh, da žive in se razvijajo. Ču.jemo sicer, da bi se nemški državni jezik dal državi, ne pa nemškemu narodu, toda kaj lahko bi ostala ta trditev samo v besedah, v dejanjih bi se pa vse drugo pokazalo. Vsak državljan mora imeti prosto pol do vseh državnih služb. Nemec, Slovenec, Hrvat, Romun, Poljak Rusin in Čeh — vsi imajo tu enako pravico. Sposoben mora seveda biti za svojo službo, tudi v tem, da zna jezike, ki jih v nji res potrebuje. Kdor je sposobnejši, naj ima prednost; druge mere ne sme biti. Ii Ali nas pit ne uči izkušnja, da bi se v tem oziru moglo pokazati So mnogo hujše reči, nego jih zdaj izkušamo. Čehi in Poljaki, o katerih se pa napoveduje, da bodo v Galiciji dobili popolno samostojnost, bi ne čutili tega tako, kakor Slovenci in Hrvatje, ker imajo tudi med višjim uradnišivom vse polno svojih ljudi. Ti bi pač tudi državni jezik razlagali brez nasilstva, brez nagajanja. ЛН bi se pri nas tudi tako godilo, ko imamo na vodilnih mestih ubogo malo sinov svojega naroda. Ali ne bi bila nevarnost, da l)i vsled nepopolnega znanja neimviiie naš človek ne prišel niti v najpriprostejše služabniške službe, ali celo ne v delo državnih podjetij, in bi imel tu iz dalje pri-potovavši Nemec prod pravice pred domačinom Slovencem ? Zapisali smo že v »Domoljubuv, da bodo zlasti invalidi morali dobili državna služabniška mesta. Ali naj se za. vsako skromno službico .pri železnici, pri pošli, ini financi itd. zahteva popolno znanje nemščine v besedi in pismu? Ali bi bilo to ravno sedaj, ko vseh narodov sinovi trpe in krvavr, umestno in pravilno? Potrpeli mora 1 j ud sivo, potrpljenja bo pa neba tudi državi zavoljo tisiili, ki so tvegali svoje življenje in izgubili svoje zdravje v obrambi skupne domovine. Država ima par svoje nolrehe, a prva in neminljiva njena potreba je imeli zadovoljne narode, po vojski pa celiti rane, ki jih je zasekal krva\ meč. !z novoletnega pastirskega lisfa avstrifsErfh Mmm. Vojeke. in vera Veliko jih je, ki Bogu očitajo vojsko. Bog je pravičen, K pravičnosti pa spada tudi kaznovanje. Pa naj kdo reče; da človeški rod ni zaslužil biti kaznovan! Saj se ,e vendar že povsod kar javno bil boj proti Bogu in njegovim zapovedim. Kazen za splošno spridenost pa чога biti splošna: zato moramo vsi trpeti. Zato ne delajmo Boga k rivega vojske, ampak trkajmo na svoje prsi in recimo -grešili smo«. Družinsko in javno življenje je biio ponekod že bolj pagansko kakor krščansko. Skrbimo, da postane zopet krščansko. Sicer je pa med svetom še mnogo dobrih kristjanov, katerih čednosti so sp v zadnjih letih kazale v raznih dobrih delih. Sedaj morajo tudi ti trpeti, navadno še več kakor trpe brezbožneži Njihovo t r p-Ijenje je spravna daritev za hudobije sveta, obenem pa tudi v i r z a s 1 u -ž e n j a za nebesa. Posebno nespametno in bogokletno je govorjenje: »Zakaj Bog ne naredi konca temu krvavemu klanju?!« Pred vojsko so trdili, da jim Boga ni prav nič treba. Moderna kultura bo prinesla človeštvu neizmeren napredek in večni mir. Ko pa je ta kultura brez Boga namesto večnega miru prinesla najstrašnejšo vojsko in namesto napredka najsurovejše barbarstvo, sedaj zahtevajo od Hoga, naj on poseže vmes njim na ljubo, ki so ga pahnili z vladarskega prestola. Kaj pa naj vendar Bog stori? Ali naj pošlje svoje angele z nebes, da posežejo v boj? Ali naj stori čudež? Saj so vendar učili, da čudežev ni! Ali naj vzame sovražnim vladarjem in ministrom piosto voljo? Kdo ne izprevidi, kako krivično je, očitati Bogu, kar je zagrešila človeška hudobija proti njegovi volji. Človeški rod je leta in leta grešil proti Bogu: za vse te brezštevilne grehe sedaj ta rod sam sebe kaznuje. Kakšne namene hoče Bog doseči, ko jc to vojsko pripustil, nam ni znano. Vendar se lahko reče, da bo ta vojska — podobna hudi bolniški operaciji — prinesla v marsičem zdravje bolni človeški družbi. Najhujša bolezen v človeški družbi je bila nebrižnost v veri in spridenost v nravnem oziru. Ravno v tem se kaže že neko zboljšanje. Države so splošno spoznale, kolikega pomena je zanje sv. cerkev. Sv. vera se je izkazala kot najkrepkejša opora prestola, kot zmagovit prapor v boju, kot vir ptave domovinske ljubezni. Božje in cerkvene zapovedi so prišle do večjega ugleda. Prej so se norčevali iz cerkvenega posta; sedai zapoveduje država še strožjega. Novi avstrijski mini,s a predsednik Ciam-Martinic se misli utrditi in ustaliti s pomočjo nemške narodno zveze, kršč. soeialcev, članov hrvatsko-slovenskega kluba in s pomočjo Poljakov. Tudi Čehi mu baje ne bodo nasprotni, ker žele svojo politiko postavili na zdrava tla, zlasti odkar so izgubili M" • aryka in Kramara. Ententa je odgovorila: Miru ne maramo. Pač pa listi prinašajo nekako mirovne pogoje angleškega ministrskega predsednika Lujda Džorža, ki si jih je najbrže izmislil kak predrzen angleški časnikar, ker tako nesramnih pogojev resen človek ne bi mogel sestaviti. Med drugim se n. pr. zahteva ne le odstop vsega od Nemčije zasedenega ozemlja, marveč Anglija hoče še vse nemške naselbine zase, potem še za vsako izmed ententinih držav nekaj, ter 200 milijard mark odškodnine v gotovini, zraven pa še povrnitev pogreznjenih ladij. Vojni svet v Rimu. Te dni »o se posvetovali v Rimu odlični možje: prišel je tja angleški ministrski predsednik Lojd Džorž; z njim so se udeležili skupnega posvetovanja angleški minister Milner, francoski in italijanski ministri ter zastopniki teb držav. Nekateri sodijo, da se namerava skleniti skupna ofenziva proti Avstriji; drugi, da hočejo preprečiti, da ne bi. Italija sklenila posebnega miru. Najbrž pa gre za vprašanje miru in odgovor, ki naj ga dajo ameriškemu predsedniku Wilson u. Besede in dejanja. Venomer zatrjujejo Angleži, da velja njih boj tudi zaščiti in varstvu manjših narodov. Na Grškem je pa njih početje uprav nasprotno temu vpitju. Zahtevo na zahtevo pošiljajo ubogim Grkom, vse naj bi morali prepustiti Anglc-žem in Francozom: železnice, orožje, topove, ladje, zraven pa naj bi se skrili v brloge, če že nočejo v strelske jarke, da bi prelivali kri za Angleže in Francoze, Tako ravnajo, zraven pa blokirajo obrežje Grčije in še naprej vpijejo, kako hočejo braniti in ščititi male narode. Te dni je ententa poslala novo noto Grčiji, v kateri zahteva, naj grški kralj zniža število vojaštva na najnižje stanje ter ohrani le toliko mož, da bo za policijo. Vso municijo, orožje in topove naj pa spravi v Pelopo-nez (južni del Grčije). Zraven teh zahtev je še mnogo manjših: na primer da se morajo iz zaporov izpustiti vse osebe, ki so bile zaprte zaradi veleizdaje, vstaje, zarote ali podobnih prestopkov. — Angleži hočejo gospodariti, kakor bi Grki ne imeli svoje vlade in svojega kralja. Na Ruskem ni vse tako svetlo, koti se slika. Neki potnik, ki je prišel h Stoekholma, pripoveduje, da premožni ljudje ondi vsekrižern stavijo, da bo po ruskih mestih meseca februarja vstaja vojaštva, če se ne sklene mir. Morajo že vedeti ali slutili, kako je zavrelo med ruskim vojaštvom, ko je po prvem veselem poročilu o ponudbi mint, ruski car oklical, da hoče še nadalje prelivati kri. Mimogrede omenjamo, da je na Švedskem med bogataši polno velikih stav, da bo meseca juniju — mir. ! Svetovna vojska. 15 raji a — padla. — Dobrudža v,s» osvojena. — liusi se umikajo čez reko Soret. — Napredovanje avstrijskih čet fe/j Karpate proti Foksani. — Odbiti ruski napadi pri Klgl. VOJSKA Z ITA! I.JO. Na goriškem bojišču nič novega. Na koroški in tirolski fronti se pa morajo boriti vojaki z debelim snegom in plazovi, ki zahtevajo več žrtev kot sovražni ogenj. RUSKO-ROMUNSKO BOJIŠČE. Na Poljskem in v Galiciji je položaj neizpremenjen. Le na najsevernejšem delu fronte pri Rigi in okrog Friedrichstadta j so bili večji boji, kjer še vedno napadajo ruski bataljoni. Napadi so bili odbiti: J Nemci so ujeli 1300 Rusov. Boji v Karpatih. V Gozdnih Karpatiii I je precej mirno; pri Dorni Vatri pa pre- | cejšen topovski ogenj. V ovinku, ki ga tvorijo Karpati med vzhodno Sedmogra-ško in Romunijo, so pa dosegle avstrijske čete lepe uspehe, Rusi so pričakovali napada severno od tam pri Očni, general Gerock je pa udri s svojimi četami čez zasnežene Karpate, skozi pragozdove, v zelo težavnem ozemlju naravnost proti trdnjavi Foksani. Glavna sila te skupi"0 je že dosegla vznožje Karpatov v ozemlju j zapaclno od mesta Odobesci. Tu je bilo ujetih več stotin sovražnikov. Ob Seretu. Falkenhajnova armada potiska sovražnika neprestano proti Seretu v dveh smereh: proti Foksani in proti severovzhodu proti mestu Namoloza. Ju-gožapadno Namoloze so se sovražniki utrdili pri vaseh Rimnicerni, Slobociji in Rotestij 4. januarja pa so pruski bataljoni naskočili in vzeli te utrdbe. Zaradi porazov severozapadno od Foksani in pri Namo-lozi se Rusi pripravljajo že na to, da popuste svojo brambno črto ob Seretu in jo postavijo k Prutu. Na novega leta dan je Falkenhaynova armada zajela 1300 sovražnikov in mnogo vojnega blaga. Brajla padla. Donavska armada je dosegla 4. januarja lepe uspehe. V polkrogu okrog Brajle od severa proti jugu do Donave so bili sovražniki napravili utrjeno mostišče, za katero so se bili trdovratni boji. Ruska konjenica je napravila drzen izpad, da bi zadržala zavezniško prodira-1 njej toda njene velike žrtve so bile zastonj. Vržena je bila nazaj in zavezniške čete so naskočile sovražne okope. Od se-verozapada in od jugozapada so pritiskali zavezniški oddelki, obenem so posegle v boj iz Dobrudže od desnega donavskega brega zmagovite bolgarske čete. Mesto in pristanišče so obstreljevali težki bolgarski topovi. Avstrijski oddelki so pritiskali ju-gozapadno od Brajle. Pri odseku Roma-nul-Giurgeti je bila sovražnikova brambna črta najprej predrta; sovražnik se je moral umakniti v drugo postojanko proti cesti, ki pelje iz Latinula v Brajlo. Toda zavezniki so tudi to takoj napadli in jo po I srditem boju zavzeli. Sedaj Rusom in Romunom ni kazalo, drugega, kot izprazniti Brajlo. Preden so to storili, so zažgali ve-! čino romunskih tovarn. Nemške in bol-^ garske čete so nato vkorakale v Brajlo, i ki je največje izvozno pristanišče ob Donavi. Rusi in Romuni se tu sedaj na celi ; črti umikajo čez Seret. Več kot 1500 ujetnikov je v teh bojih prišlo v roke zaveznikov. Vsa Dobrudža osvojena, tako poroč? nemško uradno poročilo 5. januarja. Rusi so se skušali držati v kotu, ki ga tvori Donava pri Braili in Galacu, da bi tu branili omenjeni mesti. Toda Bolgarov ni bilo mogoče zadržati. Najhujši boji so se bili za utrdbe pri Macinu. Na novega leta dan sta padli dve prednji utrdbi Macina, 2. januarja so bolgarske čete osvojile višino 364, nato so se sovražniki umaknili v utrdbe tik pred mestom, pa tudi te so jim Bolgari iztrgali, zasedli Macin in potiskali bežeče sovražne oddelke proti severu. Po kratkem boju so zmagalci osvojili Jijilo in iVacareni in s tem osvojili vso Dobrudžo. Uničena srbska divizija v Dobrudži. Srbski list iz Odese poroča, da je bila v zadnjih bojih popolnoma uničena srbska divizija, ki je bila po večini sestavljena iz prostovoljcev. Ta divizija je mnogo trpela že v prejšnjih dobruških bitkah; pri Isac-ceji in Tubeji je pa bila obkoljena in deloma ujeta, deloma pobita; njen poveljnik, srbski polkovnik Gadžič, jc padel. Usotla romunske armade. Romunska armada je sedaj popolnoma razdeljena med ruske čete; poveljujejo ji sedaj ruski generali, Lahko se trdi, da samostojne romunske armade ni več, Njene izgube so straš-fte. S precejšnjo gotovostjo se lahko ce- nijo romunske izgube nad 300 tisoč mož. Italijanski časopis »Stampa« ceni ostalo romunsko armado še na 100 tisoč mož. Ti ostanki romunske armade so danes glede vseh potrebščin navezani na Ruse, ki pa sami niso bogvekako založeni. Romuni ne bodo mogli več izpopolniti svoje armade. Od petih romunskih dopolnilnih okrožij imajo zavezniki zasedene tri popolnoma in četrto deloma. Radi hitrega prodiranja naših armad niso mogli na begu odpeljati za orožje sposobnih mož. MACEDONSKO BOJIŠČE. Na vsem macedonskem bojišču se vrše le topniški boji in posamezne praske patrulj. FRANCOSKO BOJIŠČE. Tudi na francoskem bojišču ni bilo posebnih bojev. Pri Ypernu močnejši topov- »Iverr.ia«, ki je vozil čete in blago v Solun. 155 mož je utonilo. Radi bi, pa, pa . . , Saj nikomur ni prikrito, kako si žc!e miru Rusi, kako Italijani, pa tudi Francozi in Angleži, iz-vzeinši morda nekaj procentov raznih špekulantov in političnih vehedravcev. Ker ententine države vedo, da so odspo-daj, se morajo seveda na prsa biti in kričati: Kaj? Mi mir? Nazaj nam dajte, kar ste nam vzeli, plačajte vojno odškodnino, vse male države, ki ste jih polomastili, vpostavite nazaj, potem vam pa podamo roko! — Vsakdo se mora smejati taki predrznosti. Za novo letp je ententa po- KAŽIPOT K MIRU IN ENTENTA. Pot je znana; naj stopijo nanjo! ski ogenj, ob Sommi posamezne praske, ob Mozi in pri Verdunu je pa nekoliko bolj živahno. Francozi so poskušali večkrat vzeti nove nemške postojanke na »Mrtvem možu«, toda njihovi napadi se jim niso posrečili. DOGODKI NA MORJU. Torpedirane francoske bojne ladje, Francosko mornariško ministrstvo v svojem uradnem poročilu priznava, da je nemški podmorski čoln potopil francosko križarko »Gaulois«. Ladja se je potopila v pol ure. Neki nemški podmorski čoln je v enajstih dneh potopil 11 parnikov, med njimi 15 tisočtonskih, ki so vozili .premog na Francosko in v Italijo, V Sredozemskem morju je bil 1, januarja potopljen velikansk prevozni parnik slala odgovor, ki se v njem odklanja mir. Da vidimo, kako se ji je našopiril greben, čujmo samo en odstavek iz odgovora: »Zvezne države, ki popolnoma vejo, kako težke, a potrebne stvari zahteva ta ura, ki so trdno zvezane med seboj in ki z njimi popolnoma soglašajo njih narodi, odklanjajo, da bi se pečali s predlogom, ki ni iskren in brez vsake važnosti. Še enkrat naglašajo, da ni mogoč mir, dokler jim ne bo zajamčeno, da se popravijo pre-kršene pravice in svobodščine, da se prizna načelo narodnosti in svoboden obstoj malih držav.'< — Štirizveza je pokazala dobro in resno voljo za mir. Kri, ki bo še tekla, pride torej na glavo sporazuma. Španija je izjavila, da bo povsod zraven, kjer se bo pospeševalo človekoljubno delo za konec sedanje vojske. Dejansko bo pa posegla vmes takrat, ko bo upaii, da bo posredovanje imelo uspeh, Tedenske novice. Pozor! — Potrpljenje! V zadnjih dneh s« >e pri npravnišiva nakopičilo toliko poštnih nakaznic, polož-aic in norih raročilnih dopisnic, da ob najboljši Tolji niti s sodelovanjem nalašč najetega pomožnega osobia hipno ni moč ostreči vsem cenjenim naročnikom. Vzroki zakasmtTe so pa še druži: Prvič tudi pri c. kr. poštnohranilničneEi uradu na Dunaja, kakor tudi na glavni pošti ▼ Ljubljani vsled ogromnega prometa ne gre vse sproti in gladko naprej ter se položnice in n£-aznice dostavljajo kasneje, nego v rednih razmerah. Drugič je velik nedostatek v tem, ker mnogo cenj. naročnikov, ki spo-roče izpreraembo naslova, ne pristavijo prejšnjega naslova. Dalje se oglašajo n o -v i narocni'd potom položnic ter ne pove- \ do, da so list naročili nanovo. Iskanje po : knjigah pri tisočih tfJdh pošiljatev je sila zamudna. Pripomniti je tudi, da je sedaj v vojnem času redno obratovanje na železnicah večkrat moteno, — Pri pošiljatvah po '-nakaznicah' naj se napravi naslov samo tistega lista, ki ga naročnik naroča in plača, ne pa kar skupno: upravni-štvo 'Siovenca-, ^Domoljuba« in »Bogoljuba--. Prosimo torej potrpljenja it. uvaže-včinj«! 40.6001 Vsem cenj. naročnikom, bre'cem in prijateljem »Domoljuba« naznanjamo veselo novico, da smo prve letošnje številke tiskali 40.000 izvodov. Vsi. ki srno v tej armadi, srno lahko ponosni, ponosno je pa še posebej uredništvo. ki se bo potrudilo, da bo list po mcžno^ti vsestransko ustrezal. Zloba ali kaj? Nedavno se je peljalo v gorenjskem vlaku več ženic. Ena je drugim razkladala visoko vojno politiko ter pristavila nekako takole: »Saj ni čuda, če se Lahi tako dolgo vojskujejo. ko jih papež podpira z denarjem. Ljudje vs<»ga sveta dajejo papežu, on pa ta denar obrača za vojsko proti nam! — Ko srno to culi in sicer iz ust nekega sopotnika, smo se z začudenem zgrozili in zaklicali: Ali je mogoče. da se med našim ljudstvom najde taka zaslepljenost! — Ne moremo si tega drugače razlagati kakor tako, da se nahajajo med dobrimi Slovenci zlobni potepenci, ki hočejo s takimi lažmi trgati ljudem zvestobo do sv. Cerkve, prepojiti jih z jezo in sovraštvom do njenega poglavarja — sv. očeta ter jih tako odtujiti verskemu življenju. Govorjenja, s katerim se na tak satanski način krati in jemlje čast ter dobro ime sv. očetu papežu, pač ni treba zavračati. Svoj čas so sejavci verskega razdora vrgli med svet očitek, kakor ua je papež kriv vojske. Ker se je tudi navadnim ljudem ta grda laž zdela le predebela, so zdaj isti skriti rvarii «e-Rh pc.novi izmišljotini, češ. papež daje Lahom denar za vojsko i. dr Odgovarjamo: Kdo se je boli nri- ravnaH £\М Se W" ^^ ™п,Уро-ravnali, kakor sv. oče? Kdo «e ie bol i prizadeval, da bi se končalo straS Prelivanje krvi, kakor zopet sv , Benedikt XV.? Papeža, tožiti zaradi ; vo;.tke more :e neumna nevednost ali pa brezmejna, globoka hudobnost. Da si zakleli sovražniki sv. Cerkve izmišljajo take reči, ni čuda; tako so vedno delali, in tako bodo delali, ker drugače bi morali priznati svoje zmote; a žalostno je, da verjamejo take reči ljudje, ki se imajo za katoličane. Nekateri so mu zarnprili, da je poslal podpore tudi v sovražne dežele. Toda komu je poslal podporo? ALi dr-■ žavarn za kanone? Poslal jo je ranjencem. sirotam, zapuščenim materam, j>a prav tako v naše, kakor v druge j dežele. Poslal 'je božična darila našim vojnim ujetnikom na Italijanskem, pa prav tako tudi italijanskim ujetnikom j v Avstriji. Papež je poglavar vesoljne I Cerkve, oče vseh katoličanov ter ljubi ! enako nas, kakor tudi katoličane drugih držav. Hudo mu je le, da njegova beseda, ki jo je že večkrat položil na mizo vojskujočih se poglavarjev, ni našla odmeva. Že pred letom jc zakli-cal: »Blagoslavljam tistega vladarja, ki bo prvi ponudil roko za mir.« Cerkev je vzvišena nad vse narode in države, je katoliška (vesoljna). Zato papež ne more naklanjati svoje ljubezni temu ali onemu narodu, tej ali oni državi, ampak mora bili oče vseh, kar je tudi ves čas te dolgotrajne vojske dovolj jasno izpričal. Amnestija. Izšla je cesarjeva na-redba, ki zaukazuje deloma splošno amnestijo (pomiloščenje) deloma }>o-miloščenje posameznih oseb. ki so bile kaznovane pred civilnimi sodišči. Podobno ugodnost je cesar naklonil tudi vojaškim osebam, obsojenim pri vojnih sodiščih. Peto vojno posojilo je z 10. januarjem zaključeno. Če sodimo po tem, kolikor se je podpisalo samo na Kranjskem, mora biti uspeh docela povoljen. Samo pri Kranjski deželni banki je bilo do i. jan. podpisanih čez 12 milijonov kron. Vojno knhinjo z meščansko hrano je otvoril aprovizačni odsek v Ljubljani. Kosilo bo menda stalo 1 K 20 v., večerja 1 K. Nova izprememba. Predsednik urada za prehrano Kokstein je odstopil. Cesar je imenoval na. njegovo mesto načelnika vojnega proviantnega urada polkovnika Antona Höfer za — ministra, ki bo sedaj vodil urad za pre-hranitev avstrijskega prebivalstva. Vremenski preroki so se doslej za to zimo slabo obnesli. Obetali so sneg a smo imeli neprestano solzavo mehko vreme in deževje. Pobožični dnevi so pa bih deloma tako prijetni in krasni, da bi skoraj prej mislili na Velikonoč, kakor na Božič. Sv. Trije kralji so prinesli nekoliko bele odeje, ki je pa tudi hitro izginila. ?°™tna s oce Vojaške novice. Vojno povelje cesarja Karla. Cesai Karel je izdal 5. januarja naslednje armad-no povelje: .-.Vojaki! Znano vam je, da sern hotel skupno s svojimi zavezniki pripraviti pot za mir, ki po njem ves svet hrepeni, Odgovor naših nasprotnikov je do-šel: ponudeno roko zavračajo, ne da bi poznali naše pogoje. Zopet se obračam, bojni tovariši, na Vas! Vaše orožje je govorilo jasno in odločno že skoraj 30 mesecev, ki so za nami. Vaše junaštvo in Vaš pogum naj govori še naprej. Ni še dovolj žrtev, še novih zahtevajo. Naši sovražniki so vsega krivi. Bog mi je priča! Štiri kraljestva naših sovražnikov ste skupno z našimi zavezniki že razrušili, trdnjave podrli in premagali, dalekosežno ozemlje priborili. Kljub temu begajo sovražni veljaki svoja ljudstva in armade z upanjem, da se bo usoda le še zaobrnila. Na noge! Na Vas je, da napravite železen obračun! Poln ponosnega zaupanja na mojo oboroženo moč stojim pred Vami kot poveljnik. Naprej z Bogom! Dano na Dunaju, 5. januarja 1917- Karel.« Po pozivnem razglasu »P« zaukazane ponovno prebiranje vseh v letih 1898 do 1892 rojenih črnovojniških zavezancev se vrši na Kranjskem; Dne 15. in 16. januarja 1917 v Ljubljani za sodna okraja Ljubljana (izvzemši mesto Ljubljana) in Vrhnika; dne 18. januarja v Črnomlju za sodna okraja Črnomelj in Metlika; dne 19. in 20, januarja v Rudolfovem za sodna okraja Ru-dolfovo in Žužemberk; dne 22. januarja v Trebnjem za sodni okraj Trebnje; dne 23. januarja v Mokronogu za sodni okraj Mokronog; dne 24. januarja v Kostanjevici za sodni okraj Kostanjevica; dne 25. januarja v Krškem za sodni okraj Krško; dne 26. januarja v Radečah za sodni okraj Radeče; dne 27. januarja v Litiji za sodni okraj Litija; dne 29. januarja v Višnji gori za sodni okraj Višnja gora; dne 15. januarja na Jesenicah za sodni okraj Kranjska gora; dne 16. januarja v Radovljici za sodni okraj Radovljica: dne 17. januarja v Kranju za sodna okraja Kranj in Tržič; dne 18. januarja v Škofji Loki za sodni okraj Škofja Loka; dne 19. in 20. januarja v Ljubljani za mesto Ljubljana; dne 22. in 23. januarja v Kamniku za sodna okraja Kamnik in Brdo; dne 25. in 26. januarja v Ribnici za sodna okraja Ribnica in Velike Lašče; dne 27. januarja v Kočevju za sodni okraj Kočevje; dne 18. januarja v Vipavi za sodni okraj Vipava; dne 20. januarja v Postojni za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče; dne 22. januarja v Logatcu za sodne okraje Logatec. Lož in Cerknica; dne 24. januarja v Idriji za sodni okraj Idrija. Zahvala. Dobili smo veliko pisem z za- ! hvalo našim slovenskim vojakom,' ki so > nam poslali že toliko lepih in iskrenih po- f zdravov ter voščil za novo leto. Da ne bo« ) mo tratili prostora, objavimo samo sledečo ; zahvalo, kateri so več ali manj podobne tudi druge: »Mnogokrat prebiramo v .De- moljubu« in »Slovencu«, kako nam Vi, slovenski vojaki pogostokrat pošiljate svoje tople pozdrave in voščila. Mi čitatelji >Domoljuba«, slovenska dekleta in žene ter vsi ostali domači se Vam iskreno zahvaljujemo za to. Pošiljamo Vam prav tako prijazne pozdrave z domače zemlje ter želimo, da bi bilo novo leto — leto srečne vrnitve na dom.« S fronte na prestol ministrskega predsednika. Novi ministrski predsednik in kmetijski minister grof Clam-Martinic je služboval v začetku vojske kot ritmojster nekega domobranskega kavalerijskega polka kot ordonančni častnik pri nekem višjem štabu. Leta 1915. se je javil za službo na fronti ter je odšel kot stotnijski poveljnik na bojišče; vojskoval se je v Srbiji, Črni gori in južnih Tirolah, kjer je naposled obolel za tifusom. Ko je okreval m se mislil vrniti na bojišče, ga je pa pokojni cesar poklical za načelnika kmetijskega ministrstva in sedaj je postal načelnik vseh avstrijskih ministrov. Iz ruskega ujetništva so se oglasili: Iv. Pišk, doma iz Pečin; Ivan Carli in Anton Jan, Ivan Trušnovič, vsi doma iz Slapa. Pišejo, da so zdravi ter da jim ni slabo. Žele pa, da bi že kmalu prišli domov. Strelci c, kr. etapnega baona 201 se najprisrčnejše zahvaljujemo vsem blagoduš-nim darovalcem za lepe božične darove. Hvaležnost do Vas, spomin na dom in ljubezen do domovine nam podžiga kri, da gremo z veseljem za dom med bojni grom in tudi z upanjem, da se še to leto povrne-| mo zmagoslavno na svoje domove. V ime-j iiu vseh: Žitnik Jože, poddesestnik. Boj z zverjadjo, V Besarabiji se je peljal ruski stotnik s svojim slugom na fronto. V bližini nekega velikega gozda ga napade tolpa sestradanih volkov. Stotnik je imel sabljo in samokres, sluga je bil pa brez orožja. Ker so bile sanke nizke, je bila nevarnost tem večja. Divje živali so se lotile konja, ki ga je sluga neznansko podil. Stotnik se je branil in streljal, kar se je dalo, Ko je konj opešal, je oddal stotnik še pet dobro merjenih strelov in šele nato se je osfala druhal oddaljila. Mrtvih je bilo 20 mrcm. Izpod snega. Črnovojnik Ivan Cerkve-nik naznanja svoji materi sledeče: »Zaboj-ček s cigaretami in drugimi rečmi sem dobil. Da se pošta tako zakasni, je vzrok prevelik sneg, ki ga je padlo tukaj na metre. Dne 13. decembra smo bili 24 ur pod snegom. Po večurnem delt! so nas šele drugi dan izpod 9 metrov debelega snega odkidali in vun izvlekli. Ni dosti manjkalo, pa bi se bili zadušili; a hvala Bogu, nesreče ni bilo nobene. Sedaj smo se bolj v nižavo pomaknili, da smo pred plazovi na varnem.« — Vojak Franc Likeb je pisal dne 30. decembra 1916 s tirolskega bojišča: Tu na južnotirolski meji je zapadel po višinah 6 do 8 m debel sneg; v nižavi ga je do 2 m. Ker je bilo južno vreme, se je na vrhovih Sneg utrgal; ogromen plaz je drl v dolino. Podsul je vse, kar je srečal. Zakopal je nekega vojaka, ki je pa živel pod snegom celih 13 dni, ker je imel slučajno štiri koščke kruha in nekaj cigaret pri sebi. Medtem se je preril kvišku skoraj do površja. Re-silci so ga. izkopali šele 13. dan. Tega časa pač ne bo nikdar pozabil. Ponesrečeni vo- jak trdi, da bo vedno hvaležen Mariji, ki mu je pomagala, da ni obupal. — Franc Hämerle, vojni kurat iz predarlske škofije, piše iz bolnišnice v Inomostu svojemu škofu: »Le posebni božji pomoči pripisujem, da sem rešen in še živ. Ko sme šli iskat nekega ponesrečenca, nas je (mene in pet mož) zajel nov plaz, ki nas je potegnil s seboj ter vrgel čez pečino v 400 m globok prepad. Jaz edini sem mogel koj vstati ter drugim iz sneženega groba pomagati in jim podeliti sv. zakramente. Sem namreč imel vse potrebno pri sebi. Sam sem imel precejšnjo rano na čelu, ki sem jo opazil šele, ko mi je kri curljala po licih. Praporščak poleg mene je bil na mestu mrtev; neki drug vojak je kmalu nato umrl.« V slovo Vinkotu Podobniku. Roka se mi trese, ko Ti pišem ta mrtvaški list. Oprosti duša, da se Te spominjam šele danes, ko zro moje oči na gomilo in na leseni križ s Tvojim imenom. Ljubil sem Te kot največjega prijatelja, kot najbolj značajne-ga med nami. Izdihnil si dušo na visoki gori, zadet od italijanske krogle. Pač malo sreče si užil v svojem življenju v primeri s trpljenjem. Spominjam se o tej žalni priliki, kako sva večkrat skupaj sedela in sanjala o zlatih časih! Sedaj sem sam tukaj in gledam tja v tiste pečine, kjer je že Vsak kamen oblit s krvjo, kjer je tudi tebi bila zadnja ura. Prestal si, dragi Vinko! Kaj čaka mene, ne vem. Ali mi bo dano, da še dalje romam po tej poti žalosti in trpljenja!? Bojim se, da ne omagam. Če mi je odločeno, da pridem za- Teboj — potem na svidenje! — Na bojišču, 1. januarja 1917. — Pepi Marolt, četovodja. Postrezite, Agata Frandolič (Kröllen-dorf 21, P. Ulmerfeld, N. Oest.) poizveduje, kje bi se nahajal Anton Frandolič, desetnik pri 87. pp. Vojskoval se je na romunskem bojišču. Napadena francoska ladja. Neki nemški podmorski čoln je pri Malti torpediral francosko vojno ladjo »Verite« (4870 ton). Ladja je težko poškodovana in so jo morali spraviti pred pristanišče. Krogla, ki širi mraz. Ententino časopisje s presenečenjem pripoveduje, da so v Nemčiji sestavili posebne topovske krogle, ki povzročijo strašen mraz, kamor padejo. Računar-i trde, da je bilo v Napoleonovih vojskah na dan povprečno 235 mož mrtvih in ranjenih, v nemško-francoski vojski 875, v rusko-japonski 292, v sedanji pa 6336. V sedanji svetovni vojski, tako pravi neka družba za preiskavo vojnih posledic, je bilo doslej približno 4,600.000 mrtvih, 11,200.000 ranjenih, 3,400.000 invalidov. — Kljub temu države v ententi ne marajo slišati o miru! iKrez« je ime belcu, ki ga je zajezdil cesar Karel v Budimpešti, ko je šel na »kronski grič«, da, je z mečem zamahnil na vse štiri strani sveta. Tega Kreza so že poprej naučili na vso zunanjost, da se ne bi plašil. V konjušnici so napravili podoben griček, igrala je godba, glasili so se rogovi, ko je cesar za vajo poizkusil čilega visokega belca. Na dan kronanja je imel »Krez« krasno, z zlatom vezeno opravo, ki je bila tudi že v rabi pri kronanju 1. 1867. Iz letnega poročila »Zadružne Zveze« v Ljubljani za leto 1915. je razvidno, da je imela Zveza pod svojim okriljem 585 zadrug, ki imajo skupno 410.200 deležev.' L. 1915. je imela »Zveza« 159,331.418 K 18 v. prometa. Hranilne vloge naših posojilnic so znašale 25,707.462 kron 70 vin., posojila pa 12,042.049 K 72 v. To je v primeri s prejšnjimi leti velikanski napredek. Samo denarni promet je bil v letu 1915. za 79,787.003 K 08 vin. večji kot 1. 1914. Hranilne vloge so narastle za 10,300.000 krön. Posojila so s* znižala ža približno 1 milijon. Zlat rudnik. Na Šbtnograškem so zopet pričeli z delom v zlatem rudniku : Kathausberg, ki je bil več let opuščen. Na dan izkopljejo več sto' kilogramov rude, 'iz katere dobivajo zlstto. Strokovnjaki upajo, • da Se bödb z modernimi pripravami dosegli -ugodni rezultati in da se bo delo izplačalo. Kako bi bilo . . , Zasedeni kraji, kjer so se začasrio ugneždili Häfijärti, že okušajo sadove laškega odrešenja. List »Os-servatore Romano« se pritožuje, da laška vlada v zasedenih krajih uvaja proti-cerkvene naredbe, odpravlja redove in izključuje pouk krščanskega nauka iz šol. — Tako so Italijani urno pokazali pravo lice. Tu jmamo jasen dokaz, kaj bi nas čakalo, ako bi nam Lahi ugrabili naše zemljo. Plini so se viieli v premogovniku blizu mesta Budišin v Nemški Šleziji. V jami se je nahajalo ob eksploziji 120 mož, ki so večinoma vsi izgubljeni. Več ponesrečencev so že izvlekli iz rova. Tri vasi zasute. V dolino Ankasca ob italijansko-švicarski meji se je privalil z bližnjih pečin velikansk. snežni plaz, ki je zasnl in porušil tri vasi. Pokopanih je bilo do tisoč oseb, ki jih je vojaštvo odkopavalo. Delalo je noč in dan, a je bilo delo otežkočeno, ker so se plazovi ponavljali. Proti vojski in proti vladi so v Sil vesti 'ovi noči demonstrirali v Padovi in v Milanu. Značilno je, da nočne straže niso nastopile zoper demonstrante, marveč je moralo priti vojaštvo, da je razpršilo številne množice. Zimsko perilo. C. kr. trgovinsko ministrstvo je odredilo prisijno ponudbo za zimsko perilo in za blago,, ki je pripravno za moške srajce, jopice i. dr. Do 30. aprila bo še sprejemala Av-stro-ogr. banka nikljevi 20vinarski drobiž. Važna beseda. List »Stampa«, glasilo znanega bivšega mirovnega ministra Gio-littija v Italiji, je imel med drugim nedavno ta-le odstavek: »Če bo vojska trajala še naprej, bo Evropa popolnoma uničena. Vojska se mora končati. Če se bo še dolgo nadaljevala, bi bil mir pfttem »mir smrti«, Evropa pa eno samo pokopališče.« Izkaznice za krompir. V Berlinu dobi gost krompirjevo jed v hotelu ali gostilni le, če se izkaže z listom; izvzeti so le potniki, a ti morajo imeti krušno karto. Pšenica cvete nevtralcem na Švedskem, Danskem in Norveškem. V Stok- liolmu vlada med • meščanskim prebivalstvom tako razkošje in mčemumost, da sc je čuditi. Bogate ženske se kar kosajo v nakit ju, zlatnini in dragocenih oblekah. vsem čitateljem 'S noni, srečnejše novo KU P,?n Tcrnei mnoKO srčnih pozdravov. Z Bogom! .Urnej Škrabec. Ajdovcc. Tatovi na delu. V enem tednu so tatovi napadli 5 hiS in razen ene, kjer so jih pravočasno odpodili, vse bolj ali manj okradli. Silijo skozi okna v prostore, kjer nihče nc spi. ter kradejo obleko in živila. Naibrže delajo to cigani, ki nas vedno nadlegujejo. Podnevi se skr'vajo po hostah, ponoči pa gredo na lov. Nujno ie potrebno, da hi oblast dovolila zanesljivim ljudem nositi orožje. Iz Tržiče. N'edävno je bila odlikovana s srebrno Častno svetinjo Bdečoga k riga gdf. Zofija Pire, prednici :dekliike Marijine družbe. Ivojih dragih .|„. macih. Mod vsemi zbranimi som bil jaz clini .Slovenec. \ sobi so nas že fäkal« darila. Ob polnoči in dopoldne sem bil pri sv. maši kjer liani je zopet svirala godba. — Drugače se imam se precej dobro; zdravje se počasi vrača m utrjuje. Dolgčas mi je večkrat. Za zabavo nam je največ citanje; O. kurat nam prinese knjig, seveda največ nemških in hrvaških, Vča- sil dobimo tudi kakšnega »Slovenca« v roke a to so bolj redki časi; seveda ga potem boH »Slov° kT"' "D°m in S.VeU m Jo poslala »Slov. kr.«,-. soc. zveza« iz Ljubljane. Hvala lepa! Pa se Še knj spomnite na nas. - Voščim Slike m črtice z bojišč. Pismo iz Galicije. (Piše poročnik Jože Barle.) Bojišče, 30. 12. 1916. Celo v Galiciji bi bilo skoro lepo, če je človek v rezervi! Vojak smatra za iepo, če mu le vsak čas ne brence krogle okrog ušes. če vsak trenutek ne udarjajo prana le okrog' njega, če eksplozije min ne stresajo zemlje! lako se človek odvadi razvajenosti! - Moji prijatelji in znanci v ljubi domovini se mi čudijo, če pišem: »V rezervi se mi godi imenitno!« V lepili mirnih časih se je človeku godilo kakor malemu bogu, jm se je. še komaj pohvalil, da se inu godi »imenitno«. Tako so se časi izprenie-nili! Meni se na primer godi sedajle prti v dobro. Poslušajte! Stanujem v hiši, pravi, pristni ga-liški hiši. ki je sicer iz blata, pa vendarle hiša in ne v podzemeljski jami; spim pod streho, resnično slain-ito streho, čeprav na klopi za mizo; vsak dan se lahko pošteno umi jem; vsak teilen lahko menjam perilo; ko grem spat, se lahko mirno slečeni, ne da bi se bilo ponoči bali alarma; dobim vedno gorko menažo itd. itd. Vsega lega v liniji ni bilo in zato se mi sedaj zares »dobro« godi! Poleg' tega imam tukaj mir pred miši, ki so mi hotele, v liniji odgrizli ušesa; koinis so mi tako ves objedle. Ne moti me celo lo, da moram, kadar je južno vreme, spati v dežnem plašču, ker streha juopušča. Dogodilo se mi je celo, da mi je v častniški obednici začelo kapljali naravnost v juho. Gospodje so se od srca smejali, jaz sem se pa kislo držal. Včasi skoi'o pozabim, tla setn na. bojišču. Takole zvečer na urinier! Pridem otl večerje, odložim bluzo, obujeni copate, sedem k mizi, berem kako knjigo kadar jo imam) ali časopise, pišem dragim in znancem v domovini pa, se mi zdi, kakor tla sedim kot študent v mali mestni sobici in študiram. Ali pa pridejo kolegi in tedaj mečemo tarok, da se krese! Naj še povem, kaj se mi je bilo včeraj dogodilo! Dopoldne sem s kom-panij-o stavil rezervna kritja; celo dopoldne sneg, pomešan z dežjem, in dež, pomešan s snegom. Samo do kože moker sem popoldne prišel domov. Doma sem se brž preoblekel in obul copate. Zvečer je bilo treba iti k večerji, kaj storiti? - »Nu,« se naenkrat oglasi moj buiš, ki je močan kakor vol in velik, da bi bil lahko Goliatov brat, »čini drugega, to se že napravi!« In hočeš nočeš rrfe vzame štupo-ramo! Samo svetiti sem mu moral, ker je bilo tema. lako sva jadrala, jaz visoko gori na njegovih Širokih piečah z električno svetilko v roki. Predno sem mogel ugo valjati, me je že sredi častniške obed- nice postavil na tla, trčil s petama, sa^ Iutiral in odšel. Gospodje častniki s<) najprej obstali kakor okameneli, nato je pa zbruhnil smeh, da sem se bal, tla, popadajo pod mizo. Moj burš pa ju drugi dan dobil za plačilo od častnikov, polno cigaret, ter se je široko smejal, ko jih je kadil. Božič pri slovenskih iantih na ironti. (Rastislav Ernberiza.) Krasna, jasna noč. Mrzla burja, ki tu navadno brije, je utihnila; čuti se le lahni dih južnega vetriča. Nebroj zvezdic miglja na modrem nebu vse lepše, kot sicer. Žarometi pošiljajo namesto lune svetle žarke po strminah in pečinah, pokritih z debelo sneženo plastjo. Sedaj je kakor v solncu razsvetljena vsa zapadna stran, da bi v dalji lahko uzrl beneško ravan in Jadransko morje. In vendar drugega ne vidiš kot tisoče zvezdic in belo, sneženo odejo, v, kateri se blišče različno barvane lučice, To so naša taborišča. Poglejmo notranjščino naših bivališč. V enem taborišču je prostora za 50 mož. Sezidano je dokaj močno s kamenjem in apnom. Vsaka stena ima eno okno. Na eni strani je lepo izdelan vhod. Pokrito ic s tramovi in deskami. Debela plast snega leži na strehi in ledene sveče obdajajo stene od Л-rha do tal. Kakšna je ta koča — na sveti večer? Svečana svetloba ti skoro vzame vid. Človek; ki žrvi le v hribih, bi ob vstopu skoraj mislil, da je zašel v začaran grad. Prvo, kar. opaziš, so preprosto, a vendar nenavadno lepo izdelane božične jaslice. V slikah, ki predstavljajo božje Dete in njegova reditelja, svete Tri kralje, pastirje, ovčice, ne najdeš nobene umetnosti, pač pa v sestavi hriba, travnika, okraskov in drugih pruiklin. Na vsaki strani jaslic visi na steni s suhimi cvetlicami ovenčana slika Matere božje z velikim napisom; Vesele božične praznike! Fantje sede in stoje krog jaslic ter se pogovarjajo, kako je bilo včasih o Božiču doma; ugibljejo, kako neki je letos -doma, nekateri pa nepremično zro na jaslice. No. Jaka, sedaj pa ti kakšno povej,« se oglasi eden izmed sedečih. Vsi se obrnejo na Jakata. > Pa bom, če se ne boste smejali. Kaj pa naj povem? Kako so me Rusi nazaj poslali, ker so si mislili; Ta je preneumen, takih ne maramo. No, kako sem neumen, sem jim kmalu pokazal. Še tisti dan sem jih sam deset ujel . . . Čakajte, tisto bom raje povedal, kako sem šel k Lahom za fante po vodo. Fantje so bili žejni jaz pa tudi. Vzel sem posodo in šel. Kar naenkrat zavpije nekdo pred mano . . , sem že pozabil, kako, Ko je videl, da nimam puške, ni hotel streljati, ampak je samo kričal name. Štirikrat sem mu povedal, da grem za fante po vodo, pa ni ničesar zastopil. Ni me hotel pustiti naprej, dasi sem mu ponudil kos kruha. Kruh je vzel, a za drugo se ni zmenil. Mene ujezi pograbim za njegovo puško in mu jih dam par za ušesa, da se )e .. .« »Habt Acht!« zavpije nekdo pri vratih. Vsi se obrnemo proti vhodu in molče vstanemo. »Ruht!« veli naš došli poveljnik, nato pa v prijaznem, veselem tonu izpregovori: »Kranjska dežela želi nam vsem vesele božične praznike in srečno novo leto. Pošilja nam tudi 500 kron. S tem denarjem je kupil g. polkovni poveljnik cigarete za vas.« — Srce nam je igralo veselja pri teh besedah; nasmehnili smo se zlasti, ko je imenoval »cigarete«. Nato nadaljuje: »Še nekaj, fantje! Večina izmed vas je molila današnji večer doma vse tri dele rožnega venca. Prepričan sem, da bo nocoj vsakdo izmolil vsaj en del rožnega venca, če ne več. Me boste ubogali?« »Da,« se oglasimo vsi hkrati. Odšel je. Ostali smo zopet sami. Kmalu sem opazil, kako so šepetale ustnice pobožno molitev in v marsikaterem očesu se je zablestela solza. Približala se je polnoč; fantje še bde in pojo božične pesmi. Šele proti jutru so polagoma utihnili. »Angelsko petje se čuje v višavah, mir se naznanja ljudem po nižavah,« mi je zve nelo po ušesih, dokler me ni premaga spanec. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'V/o brez kakega odbitka. Uradne ure od Mulntiis 1. popoldne. Glej Inserat! етрш ллмек гарш Divja Barbka. (Božena Nemcova. — Posl. A. (Dalje.) Z.) Lizika se je naslonila na Barbkino ramo ter otožna molčala; nekaj bi rada povedala, pa si prav ne upa z besedo na dan. Visoko nad njima je plaval škrjanček žvrgoleč svojo drobno, gosto in dolgo melodijo ter po svoje slaveč božjega Stvarnika. Izza vršičkov zelenega drevja so padali prvi prameni solnčne oble na probu-jeno naravo, Jakec je stopil pred svojo kočo, glas njegove trombe je vzdramil Liziko in Barbko ter ju klical na delo. Barbka bi rada spravila svojo zamišljeno tovarišico v prejšnjo živahnost ter pravi: »Pojdiva in veseliva se lepega, solnčnega dneva; topla solnčna gorkota naj ti prepodi nepotrebno žalost.« »Ali se mi pozna, da sem razburjena?« vpraša Lizika. »Kaj se ti ne bi poznalo, ko si drugače vedno vedrega lica, jasnih oči, sme-jočega obraza, ko ti beseda sicer vedno gladko teče z jezika!« »Samo, da bi moja tetka ne opazila in ne povpraševala po vzroku,« reče boječe Lizika. »Gotovo bi se jezila, mene pa še bolj razdražila.« »Kaj pa te tako bega in moti? Meni vendar lahko poveš!« »Naj bo. Vidiš, ljuba barbka: Teta mi hoče obesiti na vrat onega graščinskega oskrbnika, saj ga poznaš, jaz pa ne maram in ne maram, da bi se vezala za celo življenje, če vidim, da bi ne bilo dobro in tudi ne prav zame,« »Zakaj pa bi ne bilo prav?« se začudi Barbka. »Povem ti naravnost. V Pragi je lečil in zdravil tetico zdravnik, ime mu je Oro-slav, ki sem ga večkrat videla, ko je prišel obiskat bolnico. Jaz se nisem drugače brigala zanj, kakor če i» velel in prosil, da sem prinesla tetici iz lekarne kako zdravilo, ali vode, da si je roke umil. Ko je bila praška teta že zdrava, mi je pa jela pripovedovati, da se je zdravnik odločil stopiti v zakon z menoj, če bi bila jaz zadovoljna. Izpočetka me je to nenavadno in nepričakovano vprašanje kar osupnilo in nisem mogla ničesar odgovoriti. Teta mi začne prigovarjati, češ, kako vešč zdravnik je Oroslav, kako ga bolniki vsekrižem kličejo na zdravniško pomoč, kako vesten, natančen človek da je, in vrhulega — kar je najvažnejše — kako dobrega srca je in kako skrbno izpolnjuje svoje dolžnosti kot dober katoličan. Kljub vsemu temu se nisem mogla odločiti za tako važen korak, zlasti ker nisem vedela, kakšnega mnenja bi bil striček župnik. Počasi me je pa ta misel le obvladala in sama nisem vedela, kedaj sem se sprijaznila z njo. Rekla sem teti: »Ako ima resno voljo, bi bila tudi jaz zadovoljna.« Napačno je pa bilo, da se nisem poprej posvetovala z gospodom stričkom. Prepričana sem tudi, da bi bila teta Pepca hudo vznevoljena, ako bi izvedela, da sem jaz Oroslavu dala besedo, ki je sedaj ne smem prelomiti.« Barbka v svoji preprostosti vpraša prav po otroško: -Ali je Oroslav bogat?« »Kaj bogat? Tega ne vem. Poglavitno je, da je poštenjak, vesten in dober človek.« »To je res. Ali Pepca hoče, da se omožiš z bogatim ženinom in se tako dobro preskrbiš za bodočnost.« »Ne, ne. Raje bi umrla, kakor pa vzela človeka, ki mi ni po srcu, ne po volji, ne — kakor sodim — po božjem namenu.« »No, saj ne bo tako hudo,« de Barbka. »Ako poveš stričku, kako je in kako dober in blag človek se ti je. ponudil za ženina, se bo dal pregovoriti.« »Jaz jima tega ne morem povedati, kajti praška tetica mi jc zabičala, naj molčim, dokler ne pride pravi čas za možitev. Zagotovila me je, da poskrbi za najino srečo, če bi tudi Pepca branila. Ako bo imel Oroslav kaj sporočiti, mi bo povedal po praški tetici. Teta rtii iz Pfage zdaj res večkrat piše in zdi se mi,1 da se Pepci to zdi že malo sumljivo.« »To je prav lepo, da si tako uredila; na ta način se boš za možitev lahko kar-moč pošteno pripravila,« odgovori Barbka, Saj so nas tvoj striček v cerkvi večkrat poučevali, da se le po pošteni poti pride do srečnega in blagoslovljenega zakona.« Medtem prižene oče čredo okrog vogala, deklici se zganeta, Barbka pa reče: »Stopiva, stopiva, da naju ne bodo ljudje zopet po nepotrebnem obirali.« »Eh, naj govore, kar hočejo, saj nisva storili nič hudega. No pa pojdiva. Kmalu se bova kaj več pogovorili,« je dejala Lizika ter izginila za vrtom, (Dalje.) Gospodarske stvari. Gospodarski in tržni pregled. Kjer ni... Pogosto se očita kmetom, da vojsko izrabljajo le v svojo korist in nočejo meščanom niti potrebne hrane dati. Kako nespametno je tako očitanje! Kmet ima zdaj komaj toliko hrane, da sam z družino prav za silo izhaja; če pa vse da, nc bo spomladi mogoče delati. Krom pitja pri nekaterih še za seine ho boi Säj! je bilo lani po vsem svetu slaba letina."Ce so nekateri dolgove plačali, je to dobro znamenje; saj mora priti enkrat pravica na dan. Skozi leta in leta je kmet v lastno izgubo samo za druge delal. Če se mu enkrat malo boljše godi, je to le malo povračilo.; Pomisliti, je pa tudi treba, da se je izrabilo orodje; skoro povsod ima jo vse polomljeno. Izmanjšalo se je število konj, raztrgala obleka, zeml ja se je zaradi slabega gnojenja preveč izrabila, da bo zanaprej gotovo pešala; ženske in otroci so pa napeli skrajne sile, da jo bilo polje pravočasno obdelano. Na'šrt d'P2'ela j"e'vvpHmeri z malim obsegom rodovitnega polja dala loliko živine, zlasti prešičev pa tudi govedi, za mesta in vojaštvo, da sc z njo ne more nobena druga dežela primerjali. Kaj. je . potem, čudno, da žita in .krompirja primanjkuje? — Veliko zmešnjave naprdVijO' pri visokih gospodih podatki, koliko polja je bilo obdelanega z žitom, koliko s krompirjem in peso. Na tej podlagi izrnčunijo, koliko inia dežela še Žita im krompirja. Čudno, d,a «ie moro še kak pameten človek na take podatke.ozirati! Prodani svet. Kako se kmetom godi, nam kaže zdaj Štajerska. Tam je bilo v desetih letih (od 1. 1903,-1912.) 3252 kmečkih posestev , na dražbi prodanih in sicer v mori 55.103 hn, večinoma dobri srednji kmetje. Od te množine pride 585 posestev v mori 23.355 ha na Gor. Štajersko.- Tam so pokupili ta svet bogati graščaki in ga porabili za razširjenje lova. Za kmetijstvo je torej večinoma izgubljen. 1710 posestev (20 tisoč, 957 ha) pride na Srednje Štajersko, 957 posestnikov (11.631 ha) pa na Spodnjo štajersko, torej na slovensko kmete. Ta svet. so je večinoma parceli-•al. tPiiodani svet jo obširnejši, kakor •elo novomeško glavarstvo. 1)2 Belež na drevju. Nekateri gospodarji so opazili, da se zajec nikdar smreke nc loti. Poskusili so' s smrekovim lulijem oviti sadna drevesa. Veseli so bili, ko se je pokazalo, da se zajec ni prav nobenega takega drevesa lotil. V zadnjem času se je dokazalo, da beljenje z apnenim beležem škoduje. Skorja se posuši ali pa postane trda in grintava, mrčes se skrije v luknjice in je zaradi beleža Se bolj varen pred luidim mrazom. Osebna dohodnina. Vprašanja dobivamo, kako je z novim davkom, z osebno dohodnino. Ta davek je >> star; zdaj so z njim še kmete oblagodarili, .ker mislijo, da imajo več dohodkov. Če ima kdo res toliko dohodkov, kolikor so mu jili v davkariji naračunili, je davek opravičen, mora ga plačati. Če «e mu je pa preveč naštelo, naj pa zahteva od c. ki-, davčnega nadzorstva ••(po izjavi enega takega urada se prošnja zdaj ne kolekuje) pojasnila, kako so dobili podatke za davek. Ko to prejme, napravi lahko pritožbo. Vsaj za naprej mu bo pomagalo. Petrolej. V Romuniji so dobili toliko petroleja, da ga bo lotos k nam in v Nemčijo prišlo več milijonov vagonov. Pomanjkanje petroleja l>o torej kmalu ponehalo. Marsikateremu se je čudno zdelo, da je pri nas nastalo tako pomanjkanje petroleja, ko gn vendar v Galiciji na mesec do 7000 vagonov napravijo. Vzrok je v tem, ker so zdaj začeli stroje s petrolejem (z nafto, neočiščenim petroltrjeiri) krirtti; tiidi podmorski čolni imajo to kurivo, i:i Nemčijo je treba zalagati s petrolejem. škoda. Na Francoskem se je v pomorskih mestih pokvarilo 6 milijonov vreč ovsa. Sploh cenijo Francozi škodo, ki se jim je napravila vsled pomanjkanja premoga.,in vagonov na 4--5mi-lijard. * * ■ *• Koliko ol«a dajo solnčnice. Kmetijska šola na Grmu je dala v oljni mlin Trampuževih dedičev v Seniškem grabnu pri Medvodah 83 kg semena solnč-nic. Dobila je iz tega semena 13'5 litra olja in 6i kg tropin. Od 6 kg semena, ki je bilo zvejano, tedaj lepo in težko, se je dobilo 1 liter olja. Olje je lepe rumene barve in dobrega okusa. Stroški izdelave so znašali v te-rn slučaju za 1 lit er olja okroglo le 1 K, kur bodi v spodbudo vsem našim interesentom. -— V kratkem bo mogoče poročati tudi o uspeli u z bučnim semenom. Slinovka se je zopet pojavila v ne-kat erih krajih na Štajerskem, tako n. pr. v občini Cerknica pri Št. Ilju v Slov. goricah, ter v nekaterih občinah lipniškega glavarstva. Zivinoždravniki .priporočajo živinorejcem, naj obelijo hleve z apnenim beležem, naj splakne-jo tla, kjer živina stoji, večkrat z vodo, ki so vanjo dali nekoliko karbolne kisline; tudi se priporoča drgniti živini gobce s česnjom in domačim kisom. Лко se kje pojavi kaj sumljivega, je treba seveda takoj naznaniti županstvu ali živinozdravniku. Г)2 Razni sleparji skušajo izrabljati sedanje neugodne gospodarske razmere da ponujajo blago, ki nima prav nobene cene. Tako se čuje, da so bili ljudje že marsikje osleparjeni, ker so kupili navidezno milo, ki pa ni bito milo. Tudi vojaki so dobili na fronti med božičnimi darili koščke mila, ki pa niso dali prav nobene pene. Pozor pred takimi sleparskimi potniki! Za naše gospodinje. Kako se meso dobro posoli. Na 3 kile mesa vzemi 2 litra deževnice, 2 žlici sirupa (se dobi v drogeriji), par strokov česna, 20 gramov solitarja in '/» kg soli. To zmes je treba prevreti in ohladiti, potem pa zliti na meso, ki mora biti naloženo prav na tesno v čisti kadi. Na vrli deni pokrov in par kamnov. Vsak dan otllij salamuro, obrni vsak kos mesa in polij zopet s salamuro. Pozimi porabiš salamuro lahko še za drugič. Preden obesiš meso v dim, se mora na zraku osušiti. Dim od premoga ga pokvari; piegorak dim ga zapari. Ako visi meso predolgo v dimu, je suho in trhlo, če se premalo podkadi, se pa ne drži in nima okusa. Čez poletje se drži suho meso dobro, če visi v zraku na hladnem ali če ga deneš v peč, kjer skozi vleče, ali pa v pepel. Mušic.e in muhe ne smejo blizu. Da se ne lotijo suhega mesa muhe, ga zdrgni z stolŠe-ni.m lavor.jem in brinjem. Snažnost povsod. Ako prinese prodajalka na trg jajca, ki so kar povaljana v kurjeku, niso niti v sedanjem času pomanjkanja in reve, ni,: kaj vabljiva-Umazano jajce je dokaz, da biva umazana kokoš v umazanem k urniku. V rednih in mirnih časih se tako blago težje spravi v denar. Umazano jajce tudi ne čaka tako dolgo. Po umazanem jajcu dobi celo jed slab okus, kajti-kokoš, ki biva v nesnagi, nima ne slastnih jajec, ne slastnega mesa. Umazana jajca so čestokrat vzrok, da se pokvari vsa zaloga. Vsako jajce je treba umiti, preden se kuha, da ne pride slab duh v jed. Umazana jajca, ki so določena za trgovino, je pa treba izbrisati s cunjo namočeno v kisu. Da se doseže snaga, je treba kur-jek pravočasno odstranjevati iz kurni-ka. Kurjek daje gnoj prve vrste, ki se obnese, kamor se dene. V velikih gospodarstvi!! spravljajo posebej kurji in posebej gosji gnoj. TudiI pri zobobolu doseže Fcllerjev dobro- Г $, ' fe?Čni "uid г ™ »Elsa-ftuid« Tu-1"1"' lastnosti. Drgniti se mora z v ™»K k ■ ",en? bombaža se dene suh?« Л V- b°,lcie, uho ter sc nlt0 obveže s ufiinek F T i" kma,U SC P°kaže bo1 Višajoči I.™«. Evc,nt"elne .Pon°vilve zobrtbolu se obvar- dom P J ■ П "b z »Elsa flui- dom«. Predvojne cene: 12 steklenic lega iudi sicer mnogostransko vporabljajočega domačega sred l" po lja povsod franko za 6 kron lekarnar E. V. Feiler, Stubica, Elsa trg it, 16 (Hrvatska). Tedenska pratika. Četrtek, 11. jan.: Sv. Teodozij, opat (f 529). — Sv. Higin, muč. Petek, 12. jan.: Sv. Ernest, škof. — Sv. Benedikt, škof (f 690). Sobota, 13. jan.: Sv. Veronika, dev. (f 1497). — Sv. Bogomir. Nedelja, 14. jan. (II. po Razgl. Gosp.): Ev.: O ženitnini v Kani Galilejski. Praznuje se god sv. Hilarija, škofa (f 368). — Sv. Feliks, muč. Ponedeljek, 15. jan.: Sv. Pavel, pušč. (t 341). Torek, 16. jan.: Sv. Marcel, muč. — Sv, Izidor, pušč. (t 389). Sreda, 17. jan.: Sv. Anton, pušč. (f 356). Solnce vzhaja ob 7. uri 56 min. — zahaja ob 4. uri 23 min. Luna zadnji krajec 16. jan. ob 10. u. 42 m. zvečer. Sv. Anton puščavnik. »Pojdi, prodaj, kar imaš, daj ubogim, pa boš imel zaklad v nebesih; potem pojdi in hodi za menoj!« Te besede sv. evangelija je 191etni mladenič Anton obrnil nase, razdal svoje premoženje revežem ter se podal v egiptovsko puščavo. — Na potu čednosti je imel zelo hude boje s hudobnim duhom, ki se mu je prikazoval v podobi nemarnih žensk, včasih pa v podobi strašnih pošasti. Z zaupanjem na božjo pomoč in z znamenjem sv, križa je vse te napade stanovitno odbijal. Kruh in voda, to je bda njegova edina hrana, ki jo je užival šele po solnčnem zahodu; včasih so pretekli dnevi, preden je kaj zaužil. Volčja koža mu je služila za obleko. Kljub temu, da je v samoti živel, jc zaslovelo njegovo ime. Km.ilu se je zbralo okrog njega več učencev, so ga posnemali v molitvi in zatajevanju. Dal se je pregovoriti, da jim je bil duhovni voditelj. Bil je do skrajnosti ponižen. Ko so mu cesar Konstantin in njegova dva sinova lastnoročno pisali, je rekel: »Vi se čudite, če so nam knezi poslali pismo; toda čuditi se ie tembolj treba, da je Bog po svojem lastnem sinu z nami govoril!« Ko je živel že 70 let v puščavi, mu jc prišlo na misel, da pač nihče ni tako dolgo služil Bogu v puščavi, kakor on. Toda spoznal je, da je v puščavi še popolnejši mož, ki ga je tudi kmalu našel. Ta mož je bil sv. puščavnik Pavel. Ko sta se sešla, sta ves dan in vso naslednjo noč ostala sk upaj v bogoljubnih pogovorih. Končne reče sv. Pavel sv. Antonu: »Meni se bliža zadnja ura; Bog te je poslal, da me pokop-Iješ.« V resnici je svetnik kmalu umrl, sv, Anton je pa še živel okrog 16 let ter za-pustM ob svoji smrti do tisoč učencev. Sv. Anton se je o skušnjavah tako-!c izrazil: »Hudobni duh je zelo slab, ako se mu znaš ustaviti. Trese se pred postom, molitvijo, pred ponižnostjo in pred vsakim dobrim delom. Že samo znamenje križa zadostuje, da uničiš njegovo zvijačo.« Srečnejše novo leto! S koroškega obmejn. gorovja pošiljamo podpisani slovenski fantje vsem poštenim Slovenkam in Slovencem prisrčne pozdrave, obenem želimo obilo sreče v novem le*ui Cclovodja Franc Belec, Mengeš; patruljni vodja Ivan Knapič, Vrhnika; lovci Franc Brenčič, Vrhnika; Lovrenc Filipič, Horjulj; Vid Puhar, Št. Vid pri Ljubljani; Krapež Nikolaj, Kostanjevica; Koželj Joško, Kamnik; Joško Kovač, Blat. Brezovica pri Vrhniki. — Srečno novo leto želimo vsem iDomo-ljubovim« bralcem in bralkam, kakor tudi našim staršem, bratom in sestram in vsem poštenim slovenskim dekletom slovenski topničarji: Franc Kramar iz Matene pri Igu; Jernej Papež iz Hinc pri Mokronogu; Janez Arhar iz Vrhnike; Matevž Kucler z Viča pri Ljubljani; Alojzij Dacar iz Kamnika; Franc Križaj iz Rovt pri Logatcu; Ivan Bla-gotinšek iz Lokvic na Štajerskem; Anton Prajnč iz Vitanja na Štajerskem; Franc Kastelič, četovodja, Knežja vas pri Trebnjem; Ivan Mule iz Nadleska pri Rakeku. — Živio! Vse za vero, dom, cesarja! — Srečno 1917 žele slovenski fantje 17. pp., 4. stot-nije vsem Slovencem in Slovenkam ter čilateljem »Domoljuba«; Četovodja Janko Koželj, Tihoboj; desetniki; Janko Smuk, Vič; Tepina Lojze, Spod. Šiška; Janko Koienc, Mirna; Jože Koritnik, Šmartno; poddesetniki: Zelene Miha, Horjulj; Plahutnik Franc, Litija; Čampa Baltazar, Ribnica; Smuk Andrej, Vič; Žugič Ivan, Sv. Križ pri Kostanjevici; Pole Tomaž, Mojstrana; desetnik Jerele Anton, Sutna; telefonist Karel Sajovic, Motnik. — »Sveta noč, blažena noč!« Ta spev je odmeval po revni zemlji vsepovsod. V duhu smo bili z vami, ko ste se radovali ob ljubkih jaslicah v mili domovini. Marsikdo izmed nas pa praznuje božične praznike že tretje leto na bojišču, na zvesti straži ob naši divni Adriji, katero hočemo varovati pred sovražnim navalom in jo ohraniti Avstriji. Vsem somišljenikom žele srečno novo leto sledeči možje in lantje c. in kr. trdnjavskega topričarskega polka: A. Cretnik, četovodja, Frankolovo pri Celju; Oman Franc, Žabnica pri Škofji Loki; Kokolj Matija, Sv. Venčcslav pri Slov. Bistrici; Eigner Albin, predstrelec, Ruše pri Mariboru; topničarji: Karni-čar Franc, Železna Kaplja; Švegclj Franc, Goriče pri Kranju; Novak Franc, Hrastje pri Št. Jerneju; Martin in sin Alojzij Rihelj, Geržeča vas pri Krškem; Skvarča Leopold, Godovič; Ivan Markezič, Pregora pri Buzetu, Istra; Mihael Račič, Gornje Skopicc pri Krškem; Aleksander Martinčič, Matc-rada, Istra; Ivan Šusteršič, Zagorje pri Št. Petru; Frane Srebot, Mala Pristav»; Janez Tegelj, Iška Loka pri Igu; Jožef Terlep, Dobernič; Janez Av-gostin, I.okvica; četovodja Janez Troha, Spodnja I.ipnica. — Vesele in srečne praznike in mirno novo leto žele slovenski pionirji vsem slovenskim fantom in dekletam v domovini; obenem se zahvaljujemo za redno prejemanje »Domoljuba«: Pionirji: Franc Čeme, Kožarje pri Ljubljani; Urh Anton, Podlipa pri Vrhniki; Franc Jemec, Seno-žeti ob Savi; Franc Panjan, Loka-Črnomelj; Ivan Založnik, Notranja Gorica pri Brezovici; Ferdinand Kišič, Božje pri Oplotnici; Avgust Zobec, Sv. Ema pri Rogaški Slatini; Matija Lenartič, Sv. Jurij ob Kčavnici; Ernest Gregorič, Vogersko pri Gorici. — Tretji Božič praznuje na bojišču Fr. Bučar (domobranski pp. 27.) od Sv. Duha pri Krškem. Želi vsem domačim, zlasti svoji družini srečno novo leto. Svoji ženi in hčerama pa: »Bng naj čuje nad vami vedno!« — Voščila za novo leto pošiljajo naslednji vojaki 27. pp.: poddesetnik Ivan Kopač, Žiri; deset. Franc Gerbec; deset. Nv. Bartelj; inft. Ernest Habe, Ljubljana; F. Parapat; Rud. Kastelic, Ljubljana; enoletnik Otmar Ogrin, Ljubljana; Jož. Drganc, Krvavčji vrh; četovodja Fr. Homec, Spod. Šiška. — Iz zasneženih tirolskih višin pošiljajo novoletna voščilo in žele skorajšnjega svidenja: Žibert Matija, Raka; Štemnihar Matija, Litija; Jos. Vezjak, Maribor; Jan. Dušen, Istra, vsi pri oddelku strojnih pušk. — Pri municijskemu oddelku težkih topov so spominjata svojcev s srčnimi voščili in s prošnjo do ljubega Boga in Matere božje Jakob Peternelj iz Stare Oselice in Anton Urbas iz Poljan pri Škofji Loki, — Naši 17ti, ki se merijo z Lahi, voščijo za novo leto vse dobro in mir. Podpisani: Grmek Alojzij, Velenje; Jankovič Ivan, Tomišelj; Seb. Lipovec, Gorje; Rihard Orel: Weiss Al., Kostrevnica. Veselo svidenje po končani zmagi! — Blagoslovljeno, mirno leto 1917. žele sibi in nam naši vrli brambovci 17. pp. na tirolskih pečinah: četovodja Marolt Pepi, desetnik Klinger Vinko; poddesetnik Kolb Ciril; inft. Jel-kar Franc — vsi Dolenjci. Dalje desetnik Volčič Iv., Ljubljana; Kastelic Joško, Zatična; Rus Alojzij in Jožef Sever. — Z italijanskega bojišča vo-ščiio mirne dni novega leta: Karel Kastelic, Polš-nik pri Litiji; Jož. Udovč, Št. Janž na Dolenjskem, Oblak Avgust, Dole pri Litiji; Grčar Stanko, Sv. Križ pri Litiji; enolet. podd. Hrovat Silv., Žužemberk; Florijnnčič Fr., Trebelno; Flajs Jan., Št. Janž; Grčar Iv., Dole pri Litiji; Poljanec Andrej, Bled; Al. Strah, Litija; Al. Smole. Kremenca pri Ljubljani. — Fantje 17. pp. pri strojnih puškah žele vsem mirno novo leto. Pozdravljajo};p<\cldesctnik Jan. Gašperšič, Železniki; poddesetnik Fr. Rihar, Polhovgradec; infanteristi: Ivan Mislil, Št. Vid pri Vipavi; Jož. Hrovat, Žuždmbčrk; Matevž Košir, Črnivrh pri Polhovem Gradcu; Iv. Strniša, Tržič; M. Žalic, Sinjivrh pri Črnomlju, -r- Iz dunajsko bolnišnice voščijo veselo novo leto: M. Skuinavec, Bodešče; Jos, Vidic, Ribno; Fr. Skinder; Fr. Štal-ker. — Slovenski fantje 27. dom. pp. visoke gorske stotnije št. 13 pošiljajo nebroj srčnih pozdravov vsem bralcem in bralkam »Domoljuba« z visokih snežnih planin, obenem pa voščimo srečno novo leto! Desetniki: Ivan Rozman, Boh. Bistrica; Primož Peterman, Gorje; Jožef Rutar od Tolmina; poddesetniki: Jan. Ažman, Št. Peter; Matija Noč, Radovljica; infanteristi: Viktor Zaman. Trebnje; Josip Želko, Cegalnica; Leopold Matičič, Rakek; Josip Bobič od Kostanjevice; Ivan Kuhar, Grad; Josip Lindič, Škocijan. — Želimo srečno novo leto vsem bralcem in bralkam »Domoljuba«! Tudi v naš sicer bolj samotni kraj prejemamo vaš list, katerega prav z veseljem prebiramo, ker nam prinese vse polno novic iz domačega kraja. Pošiljamo srčne pozdrave vsem Slovencem in Slovenkam: Jožef Klemenčič, Poljane; poddesetnik Rudolf Brajar; poddeset. Anton Malnarič, Semič; Robas Lovrenc, Šmartno; Košič Franc, Mirno pri Bledu; Svetina Jožef, Bled; Stolfa Vincenc, Komen; Kern Franc, Komenda; Brukšel Franc, Vinica; Bitenc Henrik, Št. Vid; Verzel Anton, Maribor; Baluder Ivan, Istra; Zupan Franc, Bled; Oblak lv„ Št. Vid; Šturm Anton. Davča; Nanut Franc, Gorica; Burnik Iv., Mengeš; Jankovič Iv., Bled. Na zdar! — Slovenski fantje in možje iz Poljske želijo vsem čitateljem »Domoljuba« srečno in veselo novo leto. Korp. Počivalšck Josip, Imeno, Spodnje Štajersko; korp. Tratnik, Vodmat-Ljubljana; podd. Benigar Jos., II. Bistrica; podd. Krajnc Alojzij, Bučka; Medja Lov., Češnjica; Kozina Jos., Kor-min; Branjkovic Ant., Pazin; Tomaž Škorjanc, Štajersko; Maroh Iv., Tramberg, Štaj.; Krebelj Fr., Ostrožno Brdo; Andrej Smolej, Koroška Bela; Šušteršič, Černivec, Brezje, Gorenjsko. — Od delavskega oddelka na severu pošiljamo vsem znancem voščila za novo leto slovenski fantje in možje: Ignacij Likar iz Vojskega; Franc Bonča iz Zadloga pri Črnem vrhu; Janez Kristan iz Zagorja pri Št. Petru; Anton Strubelj iz Zdenske vasi pri Dobrem polju; Ludvik Košmrlj, Loški Potok, — Srečno novo leto želimo vsem prijateljem, znancem in bralcem »Domoljuba« slovenski fantje 27. dom. pp. na italijanskem bojišču: korp. Anton Slivnik, Gorje pri Bledu; korp. Franc Osterman, Mala Bučna vas, Dolenjsko; inft. Peter Štupnikar, Slavina; Iv. Klemenčič, Pečine pri Sv. Luciji; Miko.lič Gregor, Kresnice; podd. Fr. Jerman, Zapoge; Rudolf Kovač, Domžale; Andrei Cundrič, Polšica-Bled; podd. Valentin Gregorčič, Družinska vas. — Tudi mi, boreči se za svojo ožjo in širšo domovino, pošiljamo z italijanskega bojišča najsrčnejša voščila k novemu letu vem znancem in rojakom, posebno Dolenjcem: J. Poderžaj. četovodja; J. Grdin, podd.; Štefane J.; Vadnial J., strelca; Staudohar P.; podd. Mašič J.; Bižal Peter. — Srečno novo leto, boljše kot letošnje, želimo vsein bralcem in bralkam »Domoljuba« Janezi 17. pp.: Franc Krašovec, četovodja; Joško Poznik in Ivan Modic, desetnika. — Voščiva veselo, srečno novo leto vsem bralkam in bralcem »Domoliuba«, posebno pa našim vrlim dekletam iz Strug in Dobrepolj: Josip Pugelj iz Strug in Ivan Škulj iz Ponikev. — Srečno in veselo novo leto želimo fantje 17. pp. vsem bralcem in naročnikom »Domoljuba« ter iim pošiHamo najiskrenejše pozdrave: inft. Jožef Udovič, Trebnje, Dol.; Kastnlic Franc. I.uče na Dol.; Berdajs Franc, Št. Vid, Dol.; Rebolj Franc. Ig; Triler Franc, Kranj; Tavčar Ivan, Št. Lenart; Ciuha Andrei, Dobrova pri Ljublj.; Jožef Kosmač, Moravče; Krašovec Martin, Moravče; Božič Anton, Št. Jernej, Dol.; Čebašck Alojzij, Trboje. — Srčne pozdrave in iskrena voščila za novo leto—pošiljajo vsem bralcem in bralkam našega Huhega »Domoliuba« slovenski fantie in možje na italijanskem boiišču: korp. Franc Fajtl, Franc Prosen, NaMo; Ahlin Franc, Malo Mlačevo; Jernej Lazar, Radeče; Grčar Franc Dole pri Litiii: Sirk Martin, Liberca pri Lit.; Potočnik Andrei, Selca nad Šk. Loko; Kamellšek Jožef, Semič; Golobič Iv.. Semič; Rufrnr Jožef, Škocijan; Tavčar Matevž, Šk. Loka: Cedilnik Pavel, Krašnia; Rejc Jožef, Tolmin; Štancar Karel, Škociian: B»rič Iv., Dalmacija; Г)|»г Anton. Drav-ljc pri Ljublj.; Dovšfek Franc, Mokronog; Bonačič Karel, Split; Hribar Franc, Krašnja; Rakovec Fr., Kranj. — Iz armadne delavnice se oglašamo slovenski fantje, m možje, želeči »Domoljubovim« bralcem, ženam, staršem, bratom in sestram srečno novo leto: Jan. Anderle z Breznicc na Gor.; Fr. Cotman iz Trzina; Fr. Golinar od Sv. Križa; Jan! Reis od Sv. Benedikta (Štaj.). — Fantje 87. pp. se tudi spominjajo »Domoljubove« armade, želeči za novo leto blagoslova z nebes: Kajnik Jakob, Sv. Anton v Slov. gor.; Bož:č Iv„ Sav. dolina; Grad« Josip, Št Rupert; Založnik Fr., Pohorje; PeleJinšek Martm; Mar.n.č Fr.; Pere Al;; Podpečan Vinko. — brcne pozdrave pošiljamo pred odhodom na bojišče slovenski fantje, 3. sap. bal. vsem slovenskim fantom m mozein, zvestim ženam in poštenim dekletom: Jožef Novak, Žužemberk; Zaje Franc Ljubljana; Rak Ivan, Bošianj; Novak Franc Češ-novar Anton, Studenec; Bučar Ivan, Št. Jernej-Strniša Karel in Medvedšek Alojzij, Radeče; Kor-dan Franc, Št. Rupert; Komovec Ivan, Kozinec Mihael, Sevnica; Vinko Benda, Šmarca pri Kam-mku. — Prisrčne pozdrave za novo leto pošiljamo vsem slovenskim poštenim dekletom podpisani slovenski fantje iz strelskih jarkov ob morju: Poddesetnik Anton Weiss, strelci: Janko Doltar, Fr. Planine, Miko Cindrič, Lož; Leopold Kočevar iz Črnomlja; Plut Rudolf, Horvat Leopold iz Metlike in desetnik T.aifar Mirko, Črnomelj; četovodja Jože Vranešic, Tribuče pri Črnomlju; Janez Petek, Vir pri Domžalah. Pozdrav tudi našim staršem, ki so vsi naročniki »Domoljuba«. — Svojim staršem, bratom in sestram in vsem kranjskim dekletom pošiljajo najlepša voščila za novo leto branitelji S soške fronte: Vadnjal J.„ Zagorje na Krasu; Li-kovič J., Podlog; Hudelja J., Knežina; Kunič Peter, B^lčji vrh; Bahor Matija, Knežina pri Draga-tušu. — Pozdrave pošiljajo zdolaj podpisani notranjski fantje in možje iz strelskih jarkov: Četovodja Jakob Stigel; poddes, Jan. Kumer; inf. La. zar Anton, Drnošek Anton,. Grcščak Jožef; Ga-brijelčič Jožef; Pirnat Ant., Reternik Fr., telef. Fr. Slana, inf. Jonkolo Ant. — Srečno 1917 želita vsem znancem in »Domoljubovim« bralcem inf. Anžlovar Štefan, Št. Vid pri Z., in Anton Zupančič, Grosuplje; oba že tretje leto zdrava na bojišču. — Po vrnitvi s prijetnega dopusta pozdrav vsem domačim: Jožef Samsa iz Sp. Retij; Ivan Zaje, Soteska pri Ljubljani; Ivan Svašnik, Podpre-ska pri- Dragi; Ig. Rom, Semiž: — Iz ujetniškega taborišča »Sigmundsherberg« na Niž. Avstr., kjer stražijo ujete Lahe, pozdravljajo domačini: Poddesetnik Otoničar, Podslivnica; Fr. Otoničar, Be-čaje; Matija Zalar, Osredek; Matičič, Dolenjavas; Ivan Marinšek, Grosuplje; Čopič, Volk Jožef, Gregor Kohal, Vipavci. — Novoletna voščila pošiljajo svojim staršem, bratom, sestram, prijateljem in znancem telef. Pavlič Jože, Ljubljana; Oborstar Rud., Jelendol pri Ribnici; podd. Karel Dolamič, Sv, Križ pri Ljutomeru; Mih. Gregorič, Podzemelj. Pozdravi iz Rusije. Vetiko ujetnikov 17. in 27. pp. i. dr., ki od doma v Rusijo ne dobe nobenega sporočila, pozdravljajo-, tem potom (po naroČilu vmivšega se invalida Dominika Gornika, sedaj Eggenberg, Gradec) vsem cenj. bralcem »Domoliuba« najsrČiiejš^ pozdrave ter se spominjajo večkrat »Domoljuba«, -ti gi zdaj nogrešajo. Največja tolažba zanje so pisma in sporočila od doma, ki so pa redka. Vsi žele,, da bi se srečno vrnili v domovino. To in ono. Smejali so se. Med knjigami, poslanimi na fronto, so bili tudi razni koledarji. Vojni kurat Ort-ner jih razdeljuje. Slučajno mu pade oko na tirolski koledar »Tirol. Kl. 1916«, ki ima poltio slik, zraven je pa bilo pripisanih nešteto zanimivih opazk. Daroval ga je neki trgovec in posestnik, ki ja odkrito zaprisäval svoje misli v koledar ter pod vsakovrstne podobe in slike. Iz vsega se vidi, da ima pohabljeno nogo, drugače pa je poln vojaškega duha — in še neoženjen. Na prvo stran je zapisali »6og Vi; ati bo kmalu nehala vojska; ko bi mi Bog dal favne .berkleVpa grem koj na fronto.« Na naslednji strani je zaznamenoval stanje svoje živine v hlevu; naštel je glave po imenih: Seka, belša, rjavka itd. Nadalje toži in jadikuje, da delavcev in voznikov niti za drag denar ne more dobiti. Ü.4H«!i Tpčne,: krepke in značilne so zlasti njegove opazke v oddelku »Razgled po svet"«. Pri popisu umora prestolonaslednika Franca Ferdinandi je na- pravit opazko: »Zanj in za njegovo soprogo bi bil Jad umrl.« — Pod cesarjevo podobo stoji: > Naš ljubi, dobri očka!« — Pri podobi Viljema II. se je odrezal: »Je že prav; le daj jih luidimanc!«-- Kralj Peter je dobil pokton: Ni nič vreden!« — Ruskega carja Nikolaja je počastil: Ti severni medved, pusti nas na miru!.. — Angleškemu kralju je zabrusil v obraz: Aha, bi nas rad; le potrpi, boš že dobil!.. — Belgijskega kralja pomiluje: »Osel, pa bi hil pameten!,< — Italijanskemu kralju Emanuelu svetuje: Jitdeževo vrv, pa se obesil« — Črnogorskega kralja pa kar podomače nažene: Tepec veliki. usekni se!« Ko je tako počastil kronane glave, se obrne do ekscelenc druge vrste. Pod Hindenburgovo sliko zapiše: »Ta je vaš! Ilötzendorfa pa s ponosom pokaže, češ: Ta je pa naš!/ — Avstrijskega prestolonaslednika, sedanjega cesarja, spoštljivo nagovori in mu želi: Bog ohrani! Sreča junaška!« — Velikemu knezu Nikolaju zaluči v obraz: .Tc ne maram! Pojdi tia, kjer poper raste!« — Francoskega generala Joffreja ošvrka bolj narahlo ter ga vprašuje: No štefnač, kako je kaj s ,g'šeftom' ? Ali bo kaj doplačati?« — Lordu Kitschenerju je zapisal na čelo: »Štorklja neumna, zavržena.« — Francoskemu generalu Frenchu je dal pod nos: : Cirkusdirektor! — K r.liki neke kneginje je pa samozavestno napravil naslednjo opazko: »No, čedna si že. pa še napol toliko ne, kot moja nevesta.« Zmagoslavje posebne vrste, l eta 1082. je bila pomorska bitka pri La Hogue, ki jo je kralj Jakob 11. s suhega opazoval. Združeno francosko- j nizozemsko brodovie je bilo poraženo; Angleži so se veselili zmage. Zmagovalec admiral Rüssel je bil povišan za grofa oksfordskega. Zmago je ta mož proslavil s svojem parku v Chippenhamu na čudaški način: Dal je izkopati široko, Štiri čevlje globoko jamo. Dno je dal napraviti iz najboljšega ccmenta, stene pa obložiti z lepimi kamenitimi ploščami. Ta bazen je hil kakor malo jezerce, ki se je dalo po ceveh razgreti. Rüssel je dal vanj > vliti cele množine raznih žganih in nežganih tekočin: 4 okshofte žganja (okshofl drži nekaj čez dva hetkolitra), 8 ok'hoftov vode, 25.CÜ0 citron, 40 ste- ' klenic limonadnega izvlečka, 13 stolov sladkorja. 5 funtov niuskatnih orehov, en sod hudega -Malaga.-vina. Tako je nastalo celo jezero kipečega : puncaV to šumečo pijačo je dal še pomešati 300 funtov suharja (prepečenine), nato pa oklicati: Vsakdo, ki hoče praznovati zmago in piti kupico izbornega .punta', naj pride v Chippenharp Okrog 6C00 ljudi se jc zbralo v senčnatem parku zraven j nenavadnega jezera. Dve mali, lični gondoli sta plavali po jezercu; v niih so veslali štirje bajno oblečeni čolnarji ter nudili vsakemu, ki je pristopil, čpšico narodne pijače. Gorko poletno solnce, . angleška žeja ter prekipevajoči: veselje nad zmago: vse to je imelo lak uspeh, da je bilo jezero drugi dan prazno. Šegavost v vojni. Prijatelju. Doma smrčite na blazini perni, korli pa moje so na tleh v kaverni; pod dile sega nam ostudna luža, ki vojne kvarni zrak nam še okuža. Čez dan ležimo — stlačeni slaniki, ponoči mahamo — čvrsti vojniki! Zdaj puška, bajonet in zdaj lopata je v rokah nam sred kamenja in blala, Nad glavami pa kakor suha toča odbijajo se krogle — muzka vroča. Žž-buin! ?,ž-bum pritiskajo kanoni, ki vžiga jih sovražnik Makaroni; a mi slojimo trdno kakor skala, da Trsla laška zver ne bo pobrala. Bog daj, da s soško bitko bi deseto odnesel jaz kot prej še celo petol Pri sv, maši tudi se me spomni, tako pomagaš v stiski mi ogromni. Župnik-infanterist Janko MaierUoler. ZA KRATEK ČAS. Zaradi varnosti. Soseda pride v hišo ter vidi da so otroci privezani: eden za mizo, drugi na posteljo itd, .Kaj se je pa zgodilo?« vpraša začudeno. Zena ji pojasni rekoč: »Ali ne vidiš, da se moj moz brije?« ' Lepota na viška »To ti rečem, da je gospo-lepa?« pa' da kmal" ne ho Najnovejše. Romunska trdnjava Foksani padla. Sedmi januar j« /.a rusko-romunsko arma-do usoden: zmagovitim avstrijskim in nemškim četam se jc posrečilo da so vrgle Romune in Ruse iz dobro učenega gorskega grebena Odobesci, nato pa z naskokom iztrgale sovražniku dve krepko hranjeni črti; slednjič so pa zasedle trdn)avsko meslo Foksani. S tem je padla zadnja trdnjava v južni Moldaviji (severozapadno od Brajlel. Ujetih je bilo 3910 mož sovražnikove armade, uplenjenih več topov in strojnih pušk. S tem, da je dosežena reka Seret, je dosežena prva strategično-važna naloga v Romuniji. Mesto Foksani ima 25.000 prebivalcev ter je središče žitne kupčije. ______ NAGELJ. Nič več ni mari mi za r.agelj, ki letos zgodaj je razvit; duhte lepo njegovi cveti, a čut je zanje mi ubit. Strmim otožno skozi okno; tam zadaj grom topov doni, za dom se tam preliva kri, mnog tam se s smrtjo zdaj bori. Kdaj pač utihne to gromenje? Kdaj bode počil zadnji strel? Kdaj vrne mir se v naše meje, v domove naših se dežel? Brezmejno takrat bo veselje, ko zmage nam zašije dan, ko spolnil Bog bo naše želje, ko boj krvavi bo končan. Zato pa, nagelj, le počakaj! Boš raje takrat lepše cvel, ko bom prioela te junaku, da boš na prsih mu duhtel. Dekle iz B u d a n j pri Vipavi. knjiga bo izbonio služila. Olajšala bo delo in prihranila marsikaj na davčnih izdat- • . i »4 1 1__________«ат^лЛ r.«,,.. .. 1 t VPRAŠANJA IN ODGOVORI. N. K. — Velen'e: Za našimi Amerikanci« pa ne moremo poizvedovati; hi bilo najbrže brezuspešno. Poskusite polom ljubljanskega drušLva »Dobrodelnost«, ki naj Iv se obrnilo na avstrijski konzulat v oni državi, kjer je bil mož nazadnje zaposlen. J. Š. — Dolinčice, Koroško: Glasnik najsv. Src- izhaja v Mariboru, tiskarna sv. Cirila. S. F. — Rodik: V tej zadevi bi Vam utegnila dati potrebna pojasnila »Mlekarska zveza v Ljubljani. Pišite na imenovani narlov. Dobre knlige. Kržič, Osmero blagrov ali nauk o srečnem življenju; cena s poštnino vred br. 1 K 90 vin., vez. 2 K 40 vin. Kdo si ne zeli srečno živeti posebno v stiskah in nadlogah današnjih dni. Časi gotovo niso umerjeni za srečno in mirno življenje »a vendar priča ta knjiga, da je mogoče do-sec, srečo tudi v dneh žalosti in nadloge. Zato je ta knjiga sedanji čas še posebno ^ mestu. Dob, se v Katoliški bulfva.nW Za sestavo napovedi o dohodnini, ki umljiva, 8 praktičnih^J^a. in p* "** "—— ' — «.um» kih, Malokomu so namreč znane določbe glede dovoljenih odbitkov, ki jih mora v napovedi uveljaviti, da se mu dovolijo olajšave in zniža davčni postavek. Knjiga velja 1 K 90 vin. s poštnino vred in se dobi v Katoliški bukvami v Ljubljani, Knjiga uradnih vlog. Obrazci politih nih, vojaških, finančnih, sodnih in drugih uradnih vlog. Sestavil Janko Dolžan. Cena 3 K, vez. 4 K. Kot že naslov sam pove, so v nave-deni knjigi obsegane vse vloge, katere' ra-bijo vsi sloji v vsakdanjem življenju. V knji. gi so navedene v bogati izbiri najrazlienej. še vloge na obrtno oblast, prošnje za uve-'javljenje vojaških ugodnosti, davčne napo. vedi in pritožbe proti odmeri davka, finančne vloge, tožbe in pravde, natančen po-uk o testamentu in vzorci oporok, zemlje-knjižne vloge, vloge na avtonomne oblasti, kot so občina in deželni odbor itd. Knjige ni niti treba priDOročati, ker bodo radi nje-ne izredne praktične unorabnostj po njej posegli itak vs; sloji. Obsega tudi vzorce i.a napoved dohodnine, katero je treba vložiti v tekočem mesecu. LOTERIJSKE ŠTEVH KE. Gradec, 3. jan.: 2, 5. 54. 79. 24. Line, 5. jan.: 14, 62, 17, 82, 29. SKRIVALNICA. • Prva tovarna ur Jan Konrad t. In lir, dvor. zal. Brüx 1554 (CcJko.) NJkol ali jckl. urc na sidro K , Uli,siv. srebrno Hoskopt romont. uro s sidr. K 19-, 20■-. JJudilko. stensko ure v veliki izberi po nizkth ronali. :: letno pismeno jamstvo. - Pošilja po povzetju. Zam. dovolj, ali deilarnazaj. Vam J plačam I _________________ Jako Va-I j šib kurjih обев, braia-< vlo ш tl-de kože tekom 13 dni k korenino, brez | bolečin ne odpravi RIA-BALSAM. I Cona lončku z lamstvo-I nun pismom K 1*60, з| flončkl K 4* -, C lončkov K 6- 50. Kemony Kneohau J (Kasaa)r., poštni predal 1 i 1» Ogrsko. 1ÜO.COO zaliva^nie. lOO litrov elomate pijače! osvez, slastno m žepi gaseče si lanlio vsak sum napravi z ma|h stroški. V zalogi so a nana-s. jabolčni k;gi4'nlultiico.malinover. muškat ni lirt.šovee. poprovi niotovee. po-marnnčevee.. prvenčevee, višn evec. No- t n spoli ickl Ta dom. pijača so lahko piiej poleti hladna pozimi tudi vroča mosio -------—rnln« ali- zganja. Sestavino z nat. rmvod i stanoio 10 K ti-ankopo ijovzotiu Za ekonomi je, tvorme.e voejn gospod,, dohiviueo itd., nepreron vi-odn., ker to dolavi-a sveži ш no iipijani in njegova delazm nič no trpi Јчп. Groli rb, Kngcl-Di-ogorio, Brno 641, Moravsko krtino dobri ш solidni stron so suni. S „Gritzner" in „flfrana"! Piednosti i.rocjlj Cert tek, Disern.l «rod (Peilstidi). Pouk o vezenji 1 in krpanju irezplafiio v liiši. i Edino iovor. zaloga Šivalnih stroiev Josip S'eSeSSnc Ljubljena blizu Iranc. niosiu, 3. l-.lSa za vodo. IL-IlttUl ратпсчо. Ustanovljeno leta 1893. Ustanovljeno leta 1893. reg.strovann zadruga z orne,en,:;: jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Renini riaveJs plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- 4VI0 ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga clovoFufe posojila v odsekih na 7 lh, 15 ali 22 V2 let, pa tudi izven odsekov proti poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila noti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti na razpolago. Društveno InHno prfmoženje zraša колсет 1.1915 K: 519.848-40. Deležnikov je bilo koncem 1.1915 1924 s 15.61!» deleži, ki reyrezentuie.o jamstvene glavnice za 6,089.850 K. Nacelstvo Predsednik' AnflieJ Kilian, prcJat 111 stolni kanonik v l.jubliani. ,1. podpredsednik n. podpredsednik! B. Zlem ec. t" kr. prolcsci* v Tnubljani. 5Taro' Follak ml., tovarnar v l.jubtjani i'i 1 11 n I • Ivan Dolenc. ki protonu i v i iiibliiini Zajo Albin, c lir rae olieiial v l.jubliani Anton Krall tai-nik Zadružne zveze v l.iubljani- dr. KFerfcnr Alojzij, gimn prolesor v l.jubliani. «r. Jakob IVloliorle odvetniški ki.mlidiit v i.ioi.l.ani Or.Jran i н«, .oninili i i iiit.hnni Ivan tnšnilt. siolni kanonik v l.iuliliani Anton Sninifc.o 1(1 g pu.lesor v i uihlinni, ar. Viljom Solivseltzer, on einik v l.jubliani flr Ale* Učenlonlk prol. bogosiovia v l.jublinm Fran Vcrblo, c lir curii. i roi. v i iubJiani: lCnaclj Zaplotulk, katenot v l.jubljaai' Nadzorstvo: Pred sod II Ik : iinten Itržlii, e. lir prolesoi m naiior.ik v i iiibiinni _ Clnni; .finton Ca«ež kateliet v l,m- bliatu ■ K. Cinfcer, e ki lin rač oik iial v l.iiibliain Jvan Klaka.', prolesor v l.jubliani AvrnStln Zalo o kr rnč revi.leni in posestnik v i nbliani - , I ^ Ako še niste, ^ I I pošljite naročnino! J Nikskega zobsbola več, nobeni!. noi4 brez spanja. „Fides'-lajša bol pri votlih zol.eh kakor tudi pri i-ui1 r.loviat, rev mal. zobnih bole-čn ah, I. er so odrek a vsa sredstva. Pri i eurinelni ............. I Cena K i-ßo 3 tute K 4-—. C Mili K 5-50. - Nikal.e ----- zobne pihline več. Snežno belo /oiie I deseJete / 1 1.ТЛ (din m Heidorn. Takoji-Ii nOii.ek. Cona J K 5. listek I. K 5 (.EMENV, K a Belimi l.nošt. pr. ia-Z. 13 Ogrsko tegisisrsBana zssJrasa z sizbmejcno zacezo v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta štev. 6, nasproti hotela »Union« za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dopoldne od 8. do 1. ure in jih obrestuje po feioge v „L ssdski posojilnici" so рв-polnonta uarrio naložene, ker po&o-;iin>ca daie censr na warna posest»» na dežeti tn u nrestih. brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistih 4 krone 50 vinarjev na leto. »Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vknjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kiedit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. f 0 9 Rezernni zakladi znašalo oHrogio kron 800.000'-. SJanfc hranilnih »log {e bilo koncem leta !Sf5 23 mlHIonoo kron. Ä-. Izdeja konzorcij „Domoljub»1'. Odgovorni urednik Jožel GosUncar, državni poslanec. Tiskala Katoliäka t'BKarna,