Listek. 191 sreča deček, ki žene kozo na pašo. Sreča dečka, ki nese koš gnoja. Zadene krošnjo na rame, ali zdi se mu prelahka.« — Glagol je še vedno prepogostoma prav po nepotrebnem potisnjen na konec stavka ; »Mojster pove*, da je prevzel zidanje zvonika in da bi ga rad prav hitro, lepo pa tudi močno sezidal« (18) namesto: ». . . . da bi ga rad sezidal prav hitro, lepo in tudi močno.« — »O tem pričajo tudi njena mnogobrojna imena, katere je po različnih krajih dobila« (20) namesto: », . . katera je dobila po različnih krajih.« — Slab je stavek »Tudi znam, da ako bi po gozda iskali jedilnih gob, ne pustili bi globanje« (26); prav: »Tudi znam, da bi ne pustili globanje, ako bi po gozdu iskali jedilnih gob.« — Neslovenski slove: »O postanku po-samez stoječega starinskega zvonika stare cerkve v Ptuji pripovedoval mi je . . .« (17); pi"av: »Kako je bil sezidan posamez stoječi starinski zvonik stare cerkve v Ptuji, to mi je pripovedoval . . . .« — Stavek: »Malo je manjkalo, da tudi njega ni potegnil za seboj (7) popravi tako-le: »Toliko da tudi njega ni potegnil za seboj,« ali: »Skoro bi bil tudi njega potegnil za seboj.« Stavek: »Ko je celo najpremožnejšim ljudem zmanjkalo živeža« (15) izpremdni tako-le: »Ko je celo najpremožnejšim ljudem pošel živež,« ali: »Ko že celo najpremožnejši ljudje niso imeli živeža« — Drugi pogreški bi bili: »In naposled tudi očeta za njeno roko prosi« (8; do cela neslovenski stavek. Pristni Slovenec bi rekel: »In naposled tudi očeta prosi, naj mu da hčer za ženo«). »Ko pripelje (nam. privede) tedaj grajščak . . . hčere« (9). »Ki sem si ga v svojem življenju z ropanjem pridobil« (12), namesto: «Ki sem si ga naplenil.« — ,,Z veliko slastjo (nam. 'j a k o slas.tno) je použila gladna četvorica" (14). ,,Od česa (nam. ob čem) se vdova živi" (15). ,,Sveti Bolfeuk je potoval enkrat (nam. nekdaj, nekoč) vrh pogorja i s kaj o č (nam. iščoč) mesta" (20). ,,Požrešno planejo nad (nam. na) mrtva trupla" (24). ,,Peroti sta ti vzrastli, rabi jih (nam. ji) pridno" (32). ,,V ta pesek pokoplji na jesen lepe zdravi? jabolka, pa tako, da se drug« druge ne bode dotikal«" (33*1. „. . . da obvarje zdravo potenje pred marsikatero boleznijo" (34.) namesto ,.marsikatere bolezni". — ,,Ze od mladih nog" (36) namesto ,,izza mlada, od mladih let." — „0 ja(!), danes je že dvakrat tepen bil. ' —Vprašanju ,,Ali mu je že kaj bolje? (ne boljie), odgovoril bi Slovenec: ,,Bolje", kakor tudi pravimo n. pr. ,,Ali si zvršil svoj posel ?" — ,,Zvršil". Omeniti je še nekaj drugih hib: ,,zvedzvši (13), od zdaj zanaprej (14) nam. odslej, zamore (14), od t?h dob (17) župauija (18; Pfarre = župnija), z vlovljenim jagnjetom (20) nam. z ujetim, ogoljufan (21) nam. osleparjen, prevarjen, naj z>sedem na zadnji voz (23) s preležanim čelom (23) nam. s prek/anim, saj vender pišemo klati, ne k^ati ! Rop arj i (23) nam. razbojniki, vtikovati (24) nam. vtikati, listnice (30), ptipogu/e} o (31) nam. pripogibajo. — Nekatere teh hib so bržkone tiskovni pogreški, katerih je v knjižici več nego dovolj. Rekli smo že o priliki, da je baš mladinskim spisom živo potrebno čistega vzornega jezika; to ponavljamo tudi danes in vselej bodemo grajali jezikovne hibe v takšnih spisih, zakaj človek bi ne verjel, kako globoko se vcepijo mlademu čitatelju! Sicer pa radi priporočamo ,,Zabavno knjižnico" in želimo od vsega srca, da bi podjetje g. Kosija uspevalo bolje, nego so uspevale dosedanje podobne zbirke ! Podpiralna zaloga vseučiliščnikov v Gradci je nastopila z lanskim akade-miškim letom dvajsetletnico svojega delovanja. Koliko je v tem času storila za blaginjo vseučiliške mladeži naše, znano je iz dosedanjih natančnih poročil dov61j vsakomur, kdor se zanimlje za društvo in zlasti za oni nddejepolni-naš narastaj, kateremu so namenjene podpore, ki jih društvo deli leto za letom v vedno večjih vsotah. To mu je bilo po sreči mogoče, zakaj zanimanje za društvo do sedaj še nikoli ni pešalo, temveč narasta leto za letom. Zatd je bilo moči v minulem akademiškem letu razdeliti vsoto, 192 Listek. kakeršne še nikoli prej, in vrhu tega glavnici dodati 200 gld. v gotovini. Vse imetje glavnice znaša tedaj 7200 gld. v pismih denarne vrednosti in 500 gld. v gotovini. Čistih dohodkov z obrestimi vred je bilo 1320 gld. 85 kr., iz prejšnjega leta pa je ostalo v gotovini 584 gld. 38 kr., torej skupaj 1905 gld. 23 kr. Troški so znašali 1036 gld. 72 kr., in gotovine je ostalo 868 gld. 51 kr., kateri so na račun prihodnjega akade-miškega leta v hranilnici shranjeni na obresti. V hranilnici je tudi vsota 500 gld.. katera je bila po odborovih sklepih leta 1889./90. in 1890./91. dodana glavnici v gotovini. Odbor je zboroval osemkrat in je rešil 87 (prejšnje leto 71) vloženih prošenj; odbiti sta bili dve, drugim 85im se je dovolila vsota 809 gld. Najmanjša jednokratna podpora je bila 5 gld., največja 25 gld. Podpiranih je bilo 18 (prejšnje leto 12) slovenskih vse-učiliščnikov: 8 pravnikov, 8 medicincev in 2 modroslovca. Po deželah jih je bilo 12 s Štajerskega, 5 s Kranjskega in jeden je bil s Primorskega. Koroškega Slovenca, ki bi bil prosil podpore, to leto ni bilo, in sploh ni bil nobeden vpisan na vseučilišči. — Na čelu prekoristnemu društvu je g. prof. dr. Gregorij Krek, njega namestnik je g. prof. dr, H. J. Bidermann, tajnik g. Bogomil Krek; odborniki so gg.: Vinko Stergar, Hinko Šuklje, Emanuel Dereani, Fr. Eller, Anton Kunst. IX. izkaz darov za Prešernov spomenik. *) Prenesek . gld. bgy2g Mžirica Nadlišek, učiteljica v Trstu............. ,, icr— Fr. Praprotnik, nadučitelj v Mozirji.............,, 1" — Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradci dne" 23. velikega travna 1891. leta.....................„ 5'5° Fr. Žmavec, c. kr. avskultant v Gradci ........... ,, t' — Anton Mimik, c. kr. poštni praktikant v Gradci.........„ r— Božidar Kurbos, vojak v Gradci..............,, f— Slovenski gimnazijci in obrtni učenci v Gradci dne" 12. grudna .... ,, 4 60 Skupaj . gld. 719-39 Ilirska doba v arheologiji. Se sedaj ni izginila iz šolskih knjig napačna trditev, da so v raznih prazgodovinskih dobah tudi razna ljudstva bivala po srednji Evropi, n. pr., da so bili prebivalci mostišč finske narodnosti, izdelovalci brona pa Kelti. In vender ni nič naravnejšega, nego da je jedno in isto ljudstvo prebilo vse razne kulturne dobe ter izpreminjalo svoje orožje, šege in stanovanja nekoliko zaradi napredujoče omike, nekoliko po zunanjem vplivu z Grškega in iz Italije. Najveljavnejši sedanji arheologi so tega mnenja, da se prebivalstvo srednje Evrope po zadnji ledeni dobi ni nič izpremenilo, nego da se je izpreminjala le njegova kultura, Samo ker se boje" Slovanov, trudili so se nemški učenjaki dokazati, da so neposredno pred Rimljani stanovali Kelti po južni Nemčiji in Avstriji ter so radi imenovali broneno dobo tudi ,,keltsko". Zgodovina pa ničesar ne ve o Keltih (odnosno Galcih) po naših krajih pred letom 400. pr. Kr., nego ve- samo" to, da so v starodavnih časih stanovali I lire i na obeh straneh Jadranskega morja in tudi na njega severni strani. Zato je najprej hrvaški arheolog Širne Ljubic, ravnatelj arheološkega muzeja v Zagrebu, imenoval broneno dobo ,,ilirsko", in temu so pritrdili tudi italijanski arheologi, ki so našli v severo-italijanskih nekropolah (n. pr. v Villanovi pri Bologni, ali pa v Certosi pri sedanjem bolonjskem pokopališči) popolnoma jednake starinske predmete, kakeršni se nahajajo na severni in vzhodni strani Jadranskega morja. Izrazu ,,ilirska doba" se tudi ne upirajo več novejši nemški arheologi, kakor je videti iz M. Hornesovega sestavka »Geographisch-urgeschichtliche Parallelen« (Mitthei- i) Glej »Ljublj. Zvon« 1891., str, 702.