«d HoMafS. .TKAK XXVIIL PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE chicago, i&l., Četrtek, 9. maja ki »o z lobisti in telegrami poplavile kongre«. Predsednik Roosevelt inpa zdaj pri-Ho, da izpolni svojo grožnjo in vetira bonusni jtkon. Senatna zbornica nima dvotretjinske letine, da bi zavrnila predsednikov veto | pod teto tef?a pritiska »o se liii. y Lorvfir, louisinnski dikta-jf bil vodja Patmanove sku-Bil je aktiven na vseh h in spretno vodil boj za 'tj* načrta. To se je od pričakovalo, toda zborni-bila presenečena, ko se je ti pridružil senator McAdoo Priporočil odobritev inflacij-bonusnega osnutka, o ka-k rekel, "da bo koristil tj deželi." ateljice v West Vir-tiniji se organizirajo ChtrlMon. W. Va. — Orga-^'riaia kampanja med uči-v tej državi zaznamuje- us|»ehe. V zadnjih » "iMocih je vstopilo v kra-unij,. Ameriške učiteljske ki je včlanjena v A-7' Savski federaciji, nad ^ učiteljic in ustanovi je-)* »ilo več novih unij. Kaston, predsednik "V,le d,,|»VHke federacije, j? «'a bo nadaljnjih B000 P? Priitopik, v un.je v pri- ISVV*h i" «i« bo- « koncu leta vst V organizi- ^novnih šo lah te drža-nad 15,000 uči- ^n* delavska tudi | federacija kampanji za irj ■ ^Vctv, Tt federal»* polici-110 <*riine pigmarje K ki I). C. - Fede-"'ene besede pri nominaciji svojih reprezentantov. ICjio • tretjino Članov višje zbornice bo v smislu premierje-vega načrta imenoval predsednik republike, ostali dve tretjini pa bosta indirektno izvoljeni v provincah. Zidje, ki plavijo, da tvorijo eno desetino prebivalstva, a so raztreseni po vsej deželi, ne bodo mogli izvoliti svojih predstavnikov in prav tako bodo prizadete narodnostne manjšine. Premier Stywek dejal, da bo novi volilni zakon preprečit strankarske spore in da bo poljsko ljudstvo dobilo sposobnejše predstavnike v parlamentu. PONOVNA MOBILIZACIJA ITAU-JANSKEARMADE Tri nadaljnje divizije poklicane pod orožje "REŠEVANJE AFRIŠKEGA PREBI- , VALSTVA" Turčija aretirala 48 zarotnikov Ankara, Turčija, 8. maja. — V zadnjih dveh dneh je policija aretirala 48 starovernih Turkov, ki so spletli nekakšno zaroto proti turškemu republikanskemu režimu. Vsi kolovodje te zarote so v zaporu. Letalska linija Praga-Moakva Moskva, 8.wiaja. — Cehoslo-vaška delegacija, katero vodi V. Raubik, direktor ministrstva za javna dela, je včeraj prispela v Moskvo z namenom, da aranžira ustanovitev nove letalske linije med Prago in Moskvo. Relifna korupcija odkrita v N* Yorku Imeniten slučaj bivšega tovarnarja New York. — Aldermanski odbor, ki preiskuje zadeve sumljivih relifarjev, je te dni odkril slučaj bivšega železarskega tvarnarja Adolpha Weissa, ki je v teku depresije trikrat bankrotiral in končno je dobil mestno relifno službo, ki mu je prinašala $45 tedensko, v istem času je pa sklenil pogodbo z mestnim oddelkom za parke za dobavanje železnine in drugih potrebščin v vrtni nos ti $66,000. Podjetni VVelss Je preskrbel relifno službo tudi svojemu svaku in zetu z dobro tedensko plačo. Pri zaslišanju je priznal, da je Rim, 8. maja. — Italijanska vlada je včeraj pričela z mobilizacijo nadaljnjih tisočev vojakov za službo v vzhodni Afriki in poslanska zbornica je navdušeno pozdravila izjavo pod tajnika italijanskih kolonij l^essons, v kateri je dejal, da je situacija v Abesiniji važen problem, Mki uključuje civilizacijsko misijo vse Evrope." Odredbo glede mobilizacije treh vojaških divizij vsebuje u-radni komunike, ki je bil sinoči objavljen. Informirani krogi pravijo, da ima Italija že sedaj nad stotisoč vojakov v Afriki In to število hoče podvojiti. "Italija mora gledati, da ae incidenti, kakršni so se pripetili ob meji italijanskih kolonij in Abesinije, ne bodo obnovili," je rekel LsMons. "Skrbeti mora, da ne bo kdo kršil obligacij, ki jih uključuje prijateljska pogodim." 1/e.ssona je dalje rekel, da A-bosinlja predstavlja najzoprnej-še zasužnjen je afriškega prebivalstva in zato je tutlogu Italije, da ga otme iz tega položaja. Čast Italije zahteva, tla takoj reši vse probleme njenih odnošajev z A-besinijo. Uradni komunike naznanja mobilizacijo treh divizij in to naj bo odgovor na mobilizacijo vojaštva, ki Jo Je odredila abe-sinska vlada. Vojaško silo, ki bo mobiliziratiu v Italiji, bo nadomestil letnik 191U, ki je bil poklican |x>d orožje. Ta letnik Je bil še enkrat prej mobiliziran, t<»da vlada je pozneje poslala mlade fante domov, sedaj pa jih je ponovno |x>zvalu v armado Ker enaki j postavil nacije na lai Bern, Švica, 8. maja. — Aleksander Kerenskij, ki je bil prednednik provizorične ruske vlade |m» prvi revoluciji v letu 1917, je včeraj pismeno nastopil kot priču proti hitlerjevcem v tukujšnjem procesu glede "židovskega protokola", Pred nekaj dnevi je nacijski zvedener Ulrich Flelschauer pričal pred sodiščem, da je bila ruska revolucija delo Židov. Kerenskij izjavlja v svojem pismu, da je U trditev bedasta in smešna, kajti v njegovi revolucionarni vladi ni Jiilo nobenega Žida. V tej pravdi tožijo židje švicarske na- Hitler znižal standard življenja Število brezposelnih je padlo in prav ^ tako delavski dohodki Berlin, 8. maja — V tretjem letu Hitler j evetgr režima ima Nemčija še vedno 2,400,000 re-giatriranih brezposelnih delavcev in pričakuje se, da bo število oseb, ki prejemajo breipo-selnostno podporo, padlo v prihodnjih meaecih. Ob koncu marca preteklega leta je imela Nemčija 6,034,000 brezposelnih, najvišje število v njeni zgodovini. Dohodki nemškega delavstva so lansko leto znašali ($7,240,- 000.000. 830 milijonov več nego \* 1033, toda število uposlenih delavcev se je v isti dobi zvišalo od trinajst na petnajst milijonov, kar pomeni, da Je povprečni letni zaslužek posameznega delavca padel na $468. To pa še ni vse, kajti upoštevati je treba, da so naciji uprizorili mnogo drugih naskokov na delavski zaslužek. To so bili "prostovoljni" prispevki v sklade za podpiranje bednih in za gradnjo bojnih letal, ko se je Nemčija odloČila za oja-Čanje svoje oboroiene sile v zraku. Poleg tega so |>oskočile cene Življensklm potrebščinam In tako so bili delavci udarjeni na vseh straneh. Povečanje števila regularne armade in ustanovitev delavske armade Je mnogo pripomoglo k reduciranju števila brez|>oselnih. Prej je regularna armada štela le 116,000 mož. sedaj pa jih ima 540,000. Možje, ki so šli v armado. so uštvsrtll priliko za u post i-tev brezposelnih. Nacijska vlada se je sedaj odločila za povečanje delavske armade mladih fantov \w deklet. Hlušenje v tej armadi je bilo do 1. aprila prostovoljno, sedaj pa je prisiljeno. Ta armada jrratl ceste, mostove In druge projek te. Delo pri teh projektih je naporno, plača pa je samo deseU centov na dun poleg proste hra ne in stanovanja. Zaeno z mobilizacijo delavske armade je bila iztisna odredba, ki se glasi, da nolH*n mlati moški ali ženska ne more dobiti dela v mestih, ako ne dokaže, da Je odslužil določeno dobo v tej armadi. * ADF poroča o relifni situaciji Šestina ameriikega pre bivalstva odvisna od relifa v teku svoje relifne službe nakupil štiri kožuhe In dva avto- clje, ki so raznesli vest, tla ob mobila zu svojo družino. Pre- stoji nekak tajni "židovski pro-iskovalni odbor je v strahu, da 'tt>kol", na podlagi katerega hoje takih slučajev še mnogo injčejo židje uničiti vse vlade in mnogo. I dobili oblast nad vsem svetom. Wt imrmu < C>H«.m Mm. ftifford Pinthot. Mfmvi Mv^« guvernerja |VnMylvinljr, je pridružil« delavrrm pri plketirgnju podjetja Nat^onsl Iti-folt Co. t New Vorie, kjer je »/bruhnila eUvka. VVashlngton, I). C. — (FP) Relifne mezde so bile potisnjene na tako nizko točko, da mora velik del rellfnega prebivalstva, ki danes šteje nad 22,000,000 oseb, nad eno šestino vsega pre hivaUtva, stradati. Najmanj 1, 500,000 otrok je iHMlhranjeulh lil |H>Kiedlce tega bodo občutil! vse življenje. ' To so nekateri zaključki Ameriške delavske federacije, ki jih (todaja v svojem |>oročiiu o re-lifu, o katerem pravi, tU je |m»» *tal največji ameriški biznis. Od zadnjega Julija do aprila m* je število relifarjev povečalo za milijon. Podatki o relifni Nihiacij! v večjih ameriških mestih dokazu-jejo, da ho proMilci novinci, ki *o ! iz/rpali zadnja urediva /.uradi j dolge brezposelnosti. V nekem I tipičnem mestu je preinkavit tlo-| gnala, ni l*rvečsls. ker »o zseno fMMtkočik cene živi j« 'IimMui potrebščinam KOMPANUSKA : UNIJA JE POKAZALA ROGE "Representacijtki" na- črt se krha DELAVCE JE MINILA POTRPEŽLJIVOST Kast Plttsburgh, Pa. — (FP) — Uprav« Westlnghouse Electric'Co. je alarmirana. Zgodilo je nekaj nepričakovanega — kompanijska unija Je v revoiti in lastniki so izgubili kontrolo nad njo, Kdo je že kdaj slišal, da bi kompanijska unija zahtevala zvišanje mezde za JUH odstotkov, dvojno plačo za delo ob nedeljah in praznikih in enako plačo za ženske, ki opravljajo ista dela kakor moški. Vse to in še več zahteva kompanijska unija. Delavce, ki so dolga leta sko-ro bres ugovora prenašali sika-ne, Je minila potrpežljivost, Kompanija Je Imela lep repre-zentacijskl načrt (kompanijsko unijo), ki ji je omogočal, da je po svoji uvidevnosti zniževal«-mezde In uvajala nove metode prigunjaštva. Končno so se pričeli nekateri del«vci puntati. V skupni konferenčni komitej so izvolili može, ki so pričeli gl«s-no protestirati proti mezdnim redukcijam. Ta komitej tvori deset mož in vsak teh z«stop« okrog tisoč deluvcev. Eden od teh reprezentantov Je pričel sklicevati konference, n« katerih se je r«zpr«vlj«lo o prltoi-b«h delavcev in drugi eo sledili njegovemu zgledu, ti tem ao bila kršena pravil« komp«niJske unije in uprava Jih je prepovedal«. Delavci pa se niso »menili za prepoved. Med desetimi reprezentanti, ki so bili izvoljeni letos, Je eden Anglež, ki Je bil aktiven v angleškem deluvskem gibanju predno Je prišel v Ameriko; dva sta socialista in eden Je komunist. Ta četverica Je vodilna sila v komiteju in sestavila Je deset zahtev, katere so odobrili o-stali člani in Jih predložila kom-puniji. V ultimatu pravijo, d« so izvoljeni reprezeriUnti delavstva in tla morajo kot taki zagovarjati njihove interese. Ce družba ne bo pristal« n« zahteve, si bo nakopala atAvko; Uprav« kompanije JeJte odgovorila na ultimat. Keprezeti-lantom delavstva Je predložila številke, s katerimi Je skušala dokazati, da ne more zadostiti vsem zahtevam, pristala pa bo na nekatere. Ta kompromis je bila že delna zmaga za delavce, toda Ih»J se Je šele pričel, pravijo njih voditelji. Centralna unija podprla stavkarje Hartford, Conn. — Poaebni komitej, Iti ga je imenovala tukajšnja centralna delavska unija, da nudi vso |»omoč utrojni* kom in drugim del«vcern, ki so Zttstavkuli proti C%»lt Patent Kire Arms Co , je naznanil, da bo v kratkem razpisal volitve v vseh iartford kili tovarnah glede o-kliea splošne stavke, da ne tako prinlll /vezo tovarnarjev na priznanje delavske pr«vk'e kolektivnega |togajanja. Američanka na tur-ikih poštnih znamkah Ankara, Turčija, M. maja. — V Hpomm na mednarodni ženski ongres v Istanbulu — prvi origren te vrnle, ki se Je vršil v l un iji *)e turška vlada izdala seriju poAtmh znamk. Vsaka znamka ima sliko odlične vo-diteljler mednarodnega ženskega iribsuj« N« eni teh zn«mk je tudi slika Jane Adama, zn«> menite ameriške hum«nit«rke. pionriT« PROSVETA THE FNI.HJIITKNMKNT II ASILO IN LASTNIK* NABODM |EDW«T» Or|M M m*4 v*WnM hr Umm W»W>I N«r**«t«« m 14r*jl»». «r*,r» ..»»•• Ohm>I I* MM M M* f I M M M* •• »-•• » «i»m ia OtMM |1M M arfa to« l> '» •• M*; m ' llM (Mat 1— a. tSUU» iMCutAKN^ »»•' u to »»< cto. HM HT t— _ ____pm A«c «• rj u titanrm vm*>m • priluAJl »atlai*« MtKIbKf nia M M'"««* i»MMTl»ta HIIikm »M «Mu». |*!'» M ••• kar ima allk ( ItMMM t 1'KOKV ITT A MIT M Ba la» A »a.. Ikbit« I (limita mcmnkh ot tli »mmmutbd fbkmm Drobiž ^ V Jugoslaviji bile zadnjo nedeljo "volitve" in zmagala je balkanska "demokracija" na svoj balkanski način. That's ali. • • • Predsednik Koosfevelt je čestital angleškemu kralju Juriju V. k pet i ndvajset letnici njegovega vladanja. V brzojavki je rekel, da se mu ljudstvo /družnih držav pridružuje pri tem čestitanju. Ta j«- iz trte izvita. Velik, večinski del ameriškega ljudstva ima preveč drugih skrbi, da M se brigal, koliko časa že vlada in kakšno kraljevsko figuro prav za prav iirra kralj Jure. , a ♦ • Hitler je — ali bo — dekretiral, da mora vsaka Nemka roditi štiri otroke. Verjamemo, da je Hitler zmoien tukuga dekreta, ne verjamejo pa. da je Nemčija zmožna kaj takega. Poročajo, da je v Nemčiji dva milijona več žensk ko moških in onem milijonov žensk je neomože-nih. Hitler mor« torej dobiti osem milijonov "čistih arijcev", da pomoti vse samske ženske — teh pa ne mor« vzeti od nikoder, če je v Nemčiji dva milijona manj moških v splošnem (tudi za Judovke!) ko žensk. Nekaj slutimo, a nočemo zapisati . . . Podivjani naciji so zmožni tudi tega . . . • • s Hoover, »lavni bivši inženir v Beli hiši, ki je prva tri leta velike krize mirno sedel in čakal, da,se kriza "nama izravna", se je te dni ponorčeval iz zakona za socialno zavarovanje, ki ga je pripravil Kooscvelt. Kekel je, da takšno zavarovanje Je najti v na* I h —• ječah, sužnji ga imajo in živali v zverinjakih. Z drugimi bsaedami: javno socialno zavarovanje se spodobi le za kaznjence, sužnje in živali! Svobodni ljudje se morajo sami zavarovati za sta-r za4ugi lloovrove "svobod«" in "krepkega indiv idualizmu" . . . .Hhut up! ♦ • • Našo klerikalno propagando strašno zaboli, če jo kdo drertne v njeno najbolj- ranjeno stran: katoliški fašizem na Primorskem. Tam namreč italijanski katoliški faAisti, (Hisvetni in duhovniški, na v*e mogoče načine zatirajo slovenske katolik*«. Nas« klmkalna propaganda lega ne vidi, vidi pa "strahovito satira-nje" katolikov v Mehiki in Rusiji. (O zatiranju v Španiji /daj molči, ker tudi tam klero-faAintl dane« zatirajo socialiste — in to je prav po njih sodbi f) Klerikalna propaganda zdaj jeclja, da na Primorskem je - politika, ml pa smo "demagogi". krr ne molčimo o tem. Kino! "Demagogi" kuhi tudi po drugi strani, ker ne protestiramo proti "utiranju" v Mehiki in Rusiji. TskAnn je. ncNramnost klerikalne demagogije! Mi pa odločno \/.trajamo pri svoji "dema-«<»W'H". / ilriiw«» UmimIo pri ra/Kaljanju mizer-ne klerikalne ndfioNt jj Ce katoliški fa-Ai/«in \ Italiji t/vaja teror nad katoliki drugih narodrtoMti i ttako kot nad »r prekriči in pretuli \Ke drugo! Mi vitrajamo: t'V je politiku prvo, naj bo s»- druyo! • • • k Itoji.ki, urejujejo "Ameriško Domovino" *«» m- t i trden poklonili "fathru" (pri njih Je Pather slovenska l*.«*.da'i r.i.ighlinu do tal in Ke thn Čevlja v (Is zaradi Utga, ker je detroit* »ki fatb« r" v logiki in * tU, ko opi-Zlli, da > (irill, /.ajc in M..lek "nizki kot Je nir#-k čr\ v zemlji", namn«, napram v I ko ke mu fathru . (Nizkega (•> črva ne opazi*, če ne grei \ zemljo!) To imenitno Atevilko a shraniti za tisti čas — 1u — ko ImhIh dotiri, nspredn no učeni tirat je pri tem li» "visokega" Cooghlina ns t kor j«- prišlo mahanje p<> ' koč tudi rsisok in «dlnKt\en Amerike" . . , Takrat •<» tuli Hmithovi 'Vrrand tHiys" šiKtični kulki, dsoe« "errsn>t Potrpi mo! I* je treba dotiro nords ni več daleč fino olikani in sil« 11 Pomagali a klatit i To pride — ka-"ithu. ki je bil ne-n, ,»mIiiiI tMireienik uredniki tegs h*t« kskor m>, klerofa-»' ('otighlinu. Glasovi iz naselbin Zanimive beležke O uspelem koncertu In delu Shnron-Farrell. I*a. — Koncert, ki ga je priredilo slovensko jievKko društvo Slavec je izpadel povoljno. Čeravno smo mislili, da bo udeležba mala radi slabega vremena, ko se je cel dan akoraj držalo temno in po-malem deževalo, vendar se je pa na večer nebo zjasnilo, tako da so mogli oddaljeni priti na zabavo. Koncert sam je izpadel v vseh točkah zadovoljivo, ravno tako je bila zadovoljnost od strani Slavca, ko smo videli, da so začeli prihajati iz naših bližnjih nanelbin (Struthers, Youngs-Umn, Girard, VVarren in celo iz Dne 4. maja smo pa poselili proslavo 30 letnice Proletarca v (Jirardu, 0. Spat obilo občinstva in spet obilo zabave. Naš gospodinjski klub priredi i . 1 domačo zabavo in kart no partijo I jeni vsi. O tem boste čitaii več na večer pred materinakim dne-ko bo poročal puhlicijski odbor. v<>m- to je v soboto 11. maja zve-Frank Kramar. 'er> Iffrale bodo razne kartne --* kdor »e mara igrati kart, (toopodinjftki klub vabi P* bo lahko igral domino. Dve Detrott, Mieh. — Bliža ae čas, d^ili sta na razpolago za vsako ko bomo spet lahko šli v naravo i«™* ** koncu iger pa se bo ser-in odložili zimske suknje. S tem viral prosti prigrizek, bo končana tudi sezona naiih' r>B« m maj® ^"»o •P*^ dramskih predstav do prihodnje posebnost! Tega dne pride-jeseni. Pred zaključkom letošnje J° k nam igralci iz Bridgcporta, zimske sezone bo ženHki gosj o- ° » M nadzorstvom s. J. 8no-dinjski klub SI)D prindll veliko J« Njihov -mu vsi, tako da bo Dom imel ne-1 Sodrug Snoj nam je obljubil, . . . . . . koliko denarja čez poletje vsaj da bo ta Program zelo zanimiv. Clev^anda) ravno Uko Je bil.' najpotrebnejše stvari. Ta ve- Zato pridite vsi naši in Snojevi udelrtba 100't i z naše našel b»- HeJjca ^ n€kaj nove)fa y naij prijatelji. Vstopnice v predpro-ne Sharon-Farrell in Wheat- naselbini. Ženski klub je šel o- <*aji 26c, pri vratih pa 35c. Pre-land. Presenečeni smo bili ve-, krog v^eh slovenskih trgovcev, »krbite si vstopnice v predpro-h<»Io, ko je bila dvorana napol-( da nabere v prid veselice par da- Pri ^,anih SND in pri čla-njena do zadnjega sedeža. Kljub: rjj. in pr^vsod smo bile dobrodo- nicah gospodinjskega kluba. Po slabim delavskim razmeram je šle ter lepo sprejete. Naši trgov- programu bo ples "do malih ur" bil tudi gmotni unpeh popolno-j cl so prispevali vsak po svojih zJutraj in seveda prosta zabava, ma zadovoljiv. ! močeh in nam želeli uspeha. Ka-' Dfrektorij Slovenskega doma Inkrena zahvala vnem, ki so kor «mo videle,Je v Detroitu 21 Je tu.di določil dva datuma za nar nam pripomogli do uspeha, na- slovenskih trgovcev in bb na na- Panike, Jn sicer 16. junija in šim trgovcem, ki so nam pripo- veselici tudi 21 dobitkov, ki mogli s svojimi oglasi (član- b(Jdo oddani Hrecnim posetnikom. stvo in naše rojake oj>ozorjam, In VKak dobitek je vreden od $1 da podpirajo tinte trgovce, ki dw *ft- Zato niislim, da si pač vsakdo mislil, da pride tudi on na našo veselico, kajti rmrda bo tudi on kaj dobil. Da, tako je! Pridite vsi, da se z nami zabavate in da odnesete enega izmed dobitkov domov! Upam, da bo dvorana v soboto 11. maja do zadnjega kotička napolnjena. Naš gospodinjski klub, odi»ek 8DD, bo naj)el vse svoje moči, da bo dobra postrežba, dobra zabava in splošno dobro razpoloženje za vse naJe posetnike. Za ples bo igral dober orkester. V zgornji dvorani bo igral Sun-ny«ide orkester, v apodnji pomagajo našim nloven.sk i m gospodarskim in kulturnim ustanovam), našemu gospodinjskemu klubu, ki je preskrbe! vitega dovolj za lačne ter vzel vse to delo v svoje oskrbo, najlepši zahvala pevskim zborom "Zrin-»ki" iz Farrella, Campbell Mu-sic klubu in campbellskim fantom za kvartete in duete, dalje hčerki Johna Ravana iz Girar-da za krasen ples, našim rojakom v- Girardu, ki ao pokupili vstopnice, posebno pa rojakinji (rantar iz Girarda, ki je največ vstopnic prodala, našim farrell-*kim in sharonskim rojakom pa za darila. Kot ste vi nam pripomogli, nekateri z delom, drugi z reklamo, tretji finančno, obljubuje-mo vam, kadar boste imeli kake prireditve, da bomo tudi mi vam na razpolago in smo vam pripravljeni uslugo vrniti. 0-pozarjam pa, kadar iellte imeti Slavca na vaši prireditvi, da mu sporočite vsaj mesec dni prej. Včasi se zgodi, da je Slavec po-| vabljen na dva kraja hkrati na eden dan. V takih slučajih je treba stvar predložiti seji. Gledali pa bomo, da bomo vam vrnili dobro za dobro. V imenu lievnkega zbora Slavec se vam najlepše zahvaljujem. Delavski položaj, kakor izgleda, Ae nič kaj ne kaže, da bi se izboljšal. Vse zgleda, da ga naši očetje v VVash ing tonu kljub delavski mi/.erijl lomijo kar na debelo. Vse zakonske osnutke, ki so predloženi kongresu od naših bolj liberalnih zastopnikov, lepo utaknejo na polico, da se zapraše. Seveda, kaj jih briga, saj so Hiti, pod Mtreho so tudi, zato se jim ne godi noliena krivica. Nam delavcem pa pravijo, da nam bo menda že Bog dal Isiljše čase. Delavci, ako boni o mkali na obljube, se nam ne Imi dobro godilo! Dolftnost naša je, da se in-dustrijalno in politično organiziramo ter v državne zbore po-šlljnmo ljudi, ki ao irastli in trjieli v delavskih vrstah. Njim je 7nan položaj. Vse obljube demokratov so samo obljut>e. N K A je tudi neki privesek, ki na tlači. Ako si sami ne Isimo priborili koščka kruha, od sitih milijonarjev ga ni tretia priJa-ko' sti. Ako ho še tako šlo naprej, Imi v*e bogastvo v Ame-riki v lantl par oseb Oflcijal-ni VVashlngton bi lahko Ntoril za h nobenih resolucij, je Slo kot po maslu, V naši Penni se pripravlja ta^onitka prrdloga. ki ne imenuje tale« tax ali prodajalni davek. V »a naša društva naj pro-ten.irajtr proti temu. Naša far-reliftka društva so že (»oalala »voje proteste. Tako storite tudi drugi. Kupni davek bo še ena nadloga u siromaka. Drw- 25 maja se bo vršila prrdstava v Slovenskem domu Igralci pridejo Is Hridgevllla. O. Igra bo ««na t angleAkent, ena v »lovrnskem jetiku. Ste vab- 14. julija. Toliko v vednost tu kajšnjim društvom in klubom, tako da ne bodo prirejali svojih piknikov na označene dneve. Uljudno vabim vse člane in članice Slovenskega doma, da ne pozabite in se gotovo vsi udeležite naše kartne zabave dne 11. maja, posebno pa tudi vse članice gospodinjskega kluba! France« Gerence, 262. DomaČa zabava dru&tva št. 16 Milwaukee, Wi*. — Kakor je bilo že parkrat poročano v Pro-sveti, priredi društvo Sloga fit. 16 SNPJ svojo domačo zabavo v soboto 11. maja v SS Turn dvorani. Uljudno se vabijo vsi člani pa | in članice našega in drugih dru-harmonika. Vstopnina samo 35c. štev ter vse ostalo občinstvo. U-Za dobro pijačo in jedi bo skrbel ^ležite »e vsi in izkažite prija-naš odsek. Zato pa na veselo svi- teljsko naklonjenost našemu denje v soboto 11. majat Pridite društvu! vai, ne samo iz Detroita, temveč | Naše članice so se že dobro or-tudi iz sosednjih mest — Mon- ganizirale, da nam pripravijo roe, Flint in iz Kanade! France« liozlch. Številne prireditve Sharon, Pa. — Ako bi človek sodiil "prosperlteto" po številu prodanih vstopnic za razne prireditve, ki se vršijo v korist SND, društev in klubov, bi se lahko reklo, da je preljuba pro-s|>eriteta že tu in bi to zapisal z velikimi črkami. Letni pomladanski koncert pevskega zbora Slavec dne 27. aprila je bil, sodeč po udeležbi, nad vsa pričakovanja zelo zadovoljiv v vseh ozirih. Posebno smo imeli lep užitek ob nastopu mladoletnih sinov Franka Vode-ničarja iu malih hčerk Milice Novakov«, Kvelyn in Norme Tro-l>entar ter RogaMkove hčerke iz Girarda, ki so Se vsi tako imenitno |Kistavili. V nedeljo 2H. aprila smo pa |m> setili prireditev z igro in kon certom v Struthersu, O., katero je priredilo društvo št. 277 SN PJ. Tudi tam je bila dvorana napolnjena občinstva in imeli »mo prav luštno; posebno naša se skupina se je dobro zabavala. vse potrebno za okusen prigrizek, odbor pa bo preskrbel dobro kapljico. Vstopnina samo 35c za prosto zabavo in prigrizek. Godba bo igrala za stare in mlade. Zato pa vsi na pomladansko veselico našega društva v soboto .11. maja ob 7. zvečer! Naše društvo Sloga sodeluje z ostalimi društvi za večjo slogo in medsebojno vzajemnost, kajti le v slogi je moč. Zato žeHmo, da bi članstvo SNPJ v tej naselbini to vabilo upoštevalo ter s° u-deleftllo naše zabave v velikem številu. Posebno pa apeliramo na člane in članice našega društva št. 16 SNPJ, da se udeležijo vsi od prvega do zadnjega. Bratje in sestre SNPJ v naSi naselbini, pohitimo vsi v soboto 11. maja v dvorano SST, da se bomo skupno pri obloženih mizah zabavali in tako pozabili vsaj za nekaj ur depresijo v veseli družbi! Se to. Odbor je pripravil ih>-vsi'm nekaj novega za to zabavo, povedati pa ne smem, kaj. Zato pa pridite vsi osebim^4e l>oste videli. Zagotavljam pa vsem, da *e bomo pošteno nasmejali, tako da nas bo še v nedeljo trebuh bo- lef. Up«m, da ae"bodeodzvala tudi naša pevska droitva in nam sape), par slovenskih pesmi; po-set jim bomo ob priliki vrnili. Ker se je naše društvo Sloga št. 16 SNPJ v tej sezoni odzvalo vsem društvom, smo uverjenf, da bodo tudi oni kooperirali z nami. Na svidenje v soboto 11. maja na domači zabavi v dvorani 8&T ob 7. zvečer! Lstii Barbarteti. . Uspeh "Rdečih rož" BrMgevNle, P..—Minila je ve-likancč, dan vstajenj, narave in življenja. Zemlja se je spet ogrnila v zelenje in po dolgi, pusti ter mrzli zimi se je vrnila ljuba pomlad, s katero prihaja sezona življenja v prosti naravi. To pišem na dan Prvega maja, ki je delavski praznik svetovnega proletariata. Spominjam se delavske drame "Rdeče rože", ki jo je uprizoril dramski klub Soča na velikonočno nedeljo popoldne v Canonsburgu. Ta igra je kot nalašč izredno primerna za velikonoč, v spomin vstajenja, V spomin prebujenja delavstva iz spanja tisočerih let. Meni bodo njeni prizori ostali v trajnem spominu. Zato tudi ne bi bilo prav, če se ne bi nihče oglasil s primerno oceno. Kajti dramo so predstavili tako dobro in pomenljivo, da je občinstvo s posebnim zanimanjem in mimo opazovalo prizore, ki so se odigravali na odru, in marsikateremu je solzilo oko. Vse priznanje gre diletantom Soče. Vsi so bili dobri v svojih vlogah. Le tako naprej! Po igri sem imel priliko, da sem se sestal z mnogimi starimi prijatelji iz raznih naselbin — Glencoe, Ambridge, Aliquip-pa, Library, Pittsburgh, Har-marville, Moon Run itd. In vsak, s katerim sem govoril, se j[e pohvalno izrazil o predstavi "Rdečih rož" z Željo, da bi dramski klub Soča to dramo ponovil, tako da bi jo videli tudi vsi oni, ki je niso videli, ker niso mogli vsi v dvorano radi prevelike u-deležbe. Naselbina Canonsburg oziroma tamkajšnji rojaki so v resnici na pravi poti napredka za delavsko kulturo. Naša dolžnost pa je, da jih posnemamo ter njihove prireditve posečamo. Tam imajo dramski klub, godbo in pevski zbor, in vse te tri kulturne ustanove so sodelovale na prireditvi "Rdečih rož". Sedaj se pričenja sezona piknikov. Dne 11. in 12. maja priredi pevsko društvo svojo pomladansko veselico v Dreniko-vem parku. Dne 11. maja zvečer bo plesna veselica in nnslednji dan 12. maia pa bo piknik. Na olieh bo spet obilo smeha in zabave. Posetimo njihovi prireditvi, da jim s tem damo priznanje ter korajžo za njih trud In nadaljnje delo, tako da bodo še v bodoče gojili in prepevali naše mile slovenske pesmi. R. Pleternek. "Domovina" v radiu New York.—Pretekli teden je v Tulsi, Oklahoma, štiriročno i-gralo 200 otrok hkrati na 100 klavirjev svetovno znano sklad-Im> "Ob lepi modri Donavi". Časopisi so pisali, da je bilo to nekaj impozantnega. Na materin dan, to je v nedeljo. dne 12. maja, pa bo isto pesem zapelo slov. pevsko društvo "Domovina" iz New Yorka v slo-venskem jeziku na Contl Ama-teur Hour programu, ki se bo oddajal z radiopostaje WOK od 5. do 5-10 | m »poldne (Rastem dailight saving time). Ako vam bo petje ugajalo, ne IMoahitc |>oslati pisma ali dopisnice omenjeni rad ioposta j i, kajti če dobi društvo "Domovina" največ glasov izmed finih, ki bodo sodelovali pri tem programu. \ boste potem imeli prilike slišati i večkrat in dalj časa trajajoči1 slovenski program ix Nevv Vorks. Naslov pofttaje je: WOK Radio Station. 1440 Broitd%av, Ne* York. N. Y. Priporoča se, Pevsko riruntvo "Domovina." Itritmkl državljani «* noalli manke vojaških manevrih % Ml/mi l.ondon* proti 4 1*1 strupenim plinom Zabava t Igro MoncNftin. Pa. — Vabilo na rn-bavo. ki jo prjredijo društva št. ; VV5 SNPJ in I W o. na 11 maja v Hrvatski dvorani na 10*:t Schonmaker ave. tprimrjen bo igrokaz "Na«am*rem stric" v treh dejanjih. Pričetek igre ob 7.JM zvečer. Vntopnice v pred- ! prodaji 25 in 20 centov, pri bla- < gaj ni 30 in 36 centov. Za dobro I postrežbo bo skrbel odbor. I Jok« Berk. tajnik. -- cimrn Bičarji r Ameriki Srednji vek v Novi Mehiki Nova Mehika je še danes nekaka, ♦ v telesu Zedinjenih držav, kTto L U* 1846. s krvjo in nasiljem. ^LZl^ do zadnjega Indijanca ipanskegafe uporno proti novotam, ki ao iih h ♦ .J H mil to svojo samostojnost, svoja TJlPi jveje običaje, ki jih oblasti p^siu 2*3 da ne izsovejo nekoristnih nemirov 1 Tako živi v Novi Mehiki še dane« J sekta s čudnimi navadami, ki h.JT najtemnejši srednji vek Brotherhood", "pokorna bratov*,!^ Sj manos de luz", "bratje svetlobe" p!" i J jim rekli bičarji ali fl.gelanti in to iS takoj spomni na temne čase srednjeveških vojn moralne propasti in drugih nadlog J «e ljudje v reakciji na vdor razuzdan^] v »Prevode, romali od lhesU do ZJ v verskem zamiku (neredko tudi v «n3 ekstazi) bičali svoja telesa in prepevali! flagelantske pesmi. Novomehiški bičarji, preostanek tistih sov, imajo navado, da počenjajo slične J vsako leto o Veliki noči. I* vseh vasi in , romajo manjši in večji sprevodi teh fanat skozi zapuščene kanjone, ki jih je v tej d dovolj, proti svojemu cilju, kakšnemu Krit so si ga izbrali za prizorišče svojih čerem Na vrhu griča, ki si izberejo vsako leto i gega, da ubegnejo očem nepovabljena i ogromen lesen križ. Tu se odigrava w velikonočna igra, realistična ponovitev Kri sovegj križanja. V prejšnjih časih so bil redko ljudje, ki so se dali v njegovi ulorf vaeh pravilih mučiti in pribijati z žeblji križ. Toda nekateri smrtni primeri so povzrt da jih privezujejo danes samo z vrvmi a pri čemer pa se dogaja še vedno, da pad< svoji mučilni vlogi v pravo nezavest. Me< remonijo se do pasu razgaljeni možje ob pevanju prastarih španskih pesmi bičajo s robači, ki so jih spletli iz trdih listov j Razpoloženje postaja čedalje bolj ekstatičn divje, prvi že padajo izmučeni na tla, a< nadaljujejo brez ozira nanje svoje krvavo čet je. Ko poide vsem moč in so si po I proceduri malo opomogli, se odpravijo v vodu proti drugemu vrhu. Spredaj kora belo oblečena dekleta z zastavami in pod mi Device, otroci pa imajo v rokah ropo in proizvajajo z njimi neprestan truft. V kem sprevodu imajo s seboj "voz smrti" katerem predstavlja okostnjak z lokom in ščico v roki angela smrti, ki spominja lju< minljivost vsega posvetnega. V zadnjih letih prihaja k tem barban prireditvam navzlic vsej tajnosti čedalje gledalcev. Zato pripravljajo oblasti resiw redbe proti sektašem. Skoraj gotovo bo ali slej tudi krvave romantike njihovih ol jev konec. Plin po naravni poti ( V bližini Bakuja so napravili te dni p poskus, da bi vžgali petrolejsko ležišče zemljo in po ceveh dovedli pline industrij svrham. Listi poročajo, da je poskus us; da je uprava tf naravne pridelovalnice dobila že naročila za dolge plinovode. S to metodo si je mogoče prištediti jarde, kajti z običajnim vrtanjem i*1^ jem je mogoče izkoristiti komaj 20 od naravnega petroiejskega zaklada. HO kov pa gre v zgubo. Teh 80 odstotkov H dobe sedaj na novi način. Najzanimiveji tem poskusu pa je bilo to, da so začeli lejski viri okrog poskusnega mesta, ki smatrali že za povsem izčrpane, spet "tekoče zlato" in da so postali rentsbiWJ Podoben poskus so napravili v l>onrtki| tlini pri Lisičansku s podzemeljskim njenjem premoga. Tehnični prore« ne nil polnoma izdelan, toda ruski listi pišejo, daj stane v dvajsetih letih poklic rudarja garja samo še zgodovinski pojem! Clovetka povrtnina Ameriški izseljtnski komisar Danici W Cormick je predložil kongresnemu « prired i ti črnosrajčn iSko ^ nizacije v Podbrdu mašo na pro - .lastniku bufeta, odvzeli koncesijo it, aprila tttfc — V Trstu odvzele koncesijo last-« bufeta v ulici Milano, Kri-uColia, doma iz Skrbine na u. Oblasti so ga obdolžile, ! bil v neki gostilni pri Sv. v družbi, ki je prepevala ake pesmi. Zaradi tega ga »jo kot protidržavni ele-in kdor pade pri fašizmu milost, ta je obsojen na gorsko propast. Tako počasi lokali za lokalom, ki sc slovenskih rokah. Ne samo »tu. isto je v Gorici, kjei itrajo slovenske podjetnike obrtnike za hude konkurente Ijencem. Isto je po deželi, morajo izginiti stare znane ilne. da tako odpirajo svo-pot "dopolavoru" in nje-ustanovam. panjem ob meji nadalju-| jejo fobrdo. aprila 1985. — O lih utrdbenih delih v jnjdbrd-■ kotu smo že večkrat poro- ^Utrjevanje pa se še vedno l^juje in celo pospešuje .tako •b meji kot v zaledju. Pod- inni ho vsi važnejši objekti Mi dolini, posebno železnici v bohinjskem predori velike jame pri vbodu iz M*. in sicer na obeh «tn» V!M>ko |hkI stropom. V pri-,iil bi Italijani razstrelili bi nastale grozovite po-^ 1 vsega podbrdškega w nasUk) jezero, ker bi B»ra > tem zajezen*. U- * l"ziie same si lahko JT1"...... Pombdimo, da * pri vrtanju jam roru del Hkarpe ob h^m stem pred postajo. Zaradi slabega vremena so pa morali to slovesnost premestiti v župno cerkev, kjer se je vršila ob 11. uri. Službe božje so se udeležili razni uniformiranci iz Podbrda in o-kolice. V ta namen je prišel v Podbrdo že na predvečer milič-niški kaplan don Altan. Poleg maše je imel tudi pridigo v italijanskem jeziku feveda, ali boljše rečeno — govor, navaden po litičen agitacijski govor. Človek bi pričakoval, da bo vernike pripravil na velikonočno spoved in učil ljubezni do bližnjega. Toda niti besedice o veri, o cerkvi, o bližajočem se vstajenju — saj to je fašističnim duhovnikom v Italiji postranska stvar, še bolj postranska pa onim, ki se nahajajo v naših krajih. /Predmet njegovega govora je bil predvsem Mussolini in Abesinija. O vsebini ni vredno, da bi spregovorili, ker si lahko sam predstavlja njegova izvajanja. Seveda se je dotaknil tudi slovenskega naroda v Primorju in ga nesramno žalil. Izrazil se je, da je nezdrav narod, poln tuberkuloze, ki mora izginiti s sveta. Komentar je nepotreben! « aretaciji v Idri ji aprila VX'A.~ Prej-' t1' " tukaj aretirali Adolfa Kupnika, J^-anika ih nekega nje-Kupnika so pri-apprih, do-"»vi jra znanca odpe-kj«»r ga kot zgle-i , /;< P ««bno so-' <«r» taejj ne , /;•> 'Mmieu, e, d« „ta w"Un< jr;.i... ,. i- . ; : 'H^kega sa- Am4rj ki y Goril tfprav! 'ararlj pe^mi »rila H*,15._ knevi ka-dva domača •a!a slovenjih. ki pa M r jena. so !J»'i v tr*a- «r*Mi|n, 'apirn jo im i/ :t "O tam-' m) je vredna ducata drugih dežel z mnogo večjim obsegom, z mnogo'več ničemurnosti in vojaških aspira-cij, dežel, ki bi jih mogel tudi omeniti, če bi me veselilo. Danci so popolnoma s svojo lastno močjo zmanjšali nepismenost v svoji deželi na ničlo. Danec je skoro odpravil nasprotje med bogatim in revnim, kakor obstoji sicer po svetu, In je namesto tega dosegel skromno blagostanje, kakor ga ni sicer skoro v nobeni drugi deželi. Pogled na karto kaže, da sestoji Danska iz polotoka in polno otokov, ki jih ločijo dolgi, odprti prelivi, čez Jcatere morajo odpravljati vlake na brodovih. Podnebje je poaebno neprijetno. Vso zimo piha preko ravnih polj močan vzhodnik, ki izliva mrzle deževne plohe; ta prisili Dance, da velik del svojega časa preži-ve med štirimi stenami — okol- Večini drugih dežel pripada mnogo zemlje bogatim gospodom, ki navadno niti ne prebivajo v svojem kraju, niso Danci, v pravem pomenu besede, demokratičen narod (na tem mestu rabini besedo demokratičen bolj v njenem socialnem in gospodarskem nego političnem pomenu) nikdar dopustili, da bi pri njih nastalo veleposestvo. Danes je na Danskem 150.(HM) neodvisnih kmetov, ki obdelujejo mala posestva od 4 do 40 hektarjev; sarno 20,000 kmečkih posestev je večjih od po 40 hektarjev. Mlečne proizvode, ki gredo v inozemstvo, proizvajajo po najnovejših znanstvenih metodah ; teh se nauče na poljedelskih šolah, katerih učni načrti neposredno spolnjujejo pouk na javnih šolah. Z maslenim mlekom, ki odpade kot postranski produkt pri izdelovanju masla, krmijo svinje; vsa Vel. Britanija živi od danske slanine. Ker je trgovina z maslom in slanino za nje izdatnejša od pridelovanja žita, so Danci prisiljeni, da uvažajo žito za svoj kruh. To pa ne povzroča nobenih velikih težav, ker je Kopenhagen oddaljen od Gdanskega s parni-kom samo dva dni. Gdansk pa je staro izvozno pristanišče velikih žitnih dežel Poljske in Litevske. Nekaj žita porabijo za rejo kokoši. Milijoni jajc gredo vsako leto na britanske otoke, kjer se, ne vem zakaj, še niso naučili, da bi sami gojili kure, ki dobro nesejo jajca. Da si Danci ohranijo svojo prednost na trgu poljedelskih pridelkov, kontrolirajo s strani svoje države najnatančneje vse, kar zapusti njlft^vo deželo. Na ta način so si pridobili tako dobro ime, da se smatra njihova trgovska zastava kot garanciju za popolno čistost njihovih proizvodov. Krasno je glavno mesto Kopenhagen, ki ga čuva pred bu-čanjem Vzhodnega morja otok Amager. Amager sam je zele-i ___ PHOSVITA Potresi—odkod, zakaj? (Sledeči spi h je bil objavljen v ljubljanskem Jutru 14. april« t. 1. ob 10-!etnici velikega potresa v Ljubljani na velikonočno nedeljo 1W»6.) • "Prvi potres, ki ga občutimo, zapusti v nas neizrečeno globok, prav svojevrsten'vtis. Kar nas tako čudovito preii-ne, je prevara. Kajti prirojena nam je vera, da so trdna tla zemlje mirna, nepremična. Odkar smo se zavedali smo navajeni razlikovati nasprotje med premikajočo se vodo in trdnim površinskim ogrodjem zemeljske skorje, na katerem stojimo. Oe se pa zemlja hipoma zazihlje, tedaj stopi naši veri skrivnostno nasproti neznana prirodna sila. En sam trenutek nam pove, da sta nam bila zanesljivo oko in čut vse žive dni omamljena. Pre-vartla nas je naruva s svojo mirnostjo, zdi se nam, da smo izročeni Indtinanim pogubnim silam." (Alexander Humboldt.) Izkušene besede znamenitega nemškega raziskovalca prirode, ki je mnogo svojega truda posvetil proučavanju potresov, veljajo slej ko prej še dandanes. Kajti so potresi, kljub vsestranskemu napredku človeštva, še vedno skrivnostna, najstrašnejša šiba božja. Mlada potresna v-a-da seizmologi j a, sicer u k lepa vedno bolj obljudene dele sveta v znanstvene mreže proučavanj s pomočjo silno občutljivih aparatov, potresomerov. Vendar je še daleč srečnejša bodočnost, ko bo človek, rešen sedanjih domnev o izvoru in vzrokih potresov vsestransko poučen o nenadnem Izbruhu elementarne podzemne sile. ( Kadarkoli razstreljujejo v rudnikih in kamnolomih trdo skalovje ali zdrdra . vlak mimo nas, vselej se naokrog Btrese ze mlja. Na enak način občuti izletnik tresljaje zemlje, kadar se na pr. občudujoč ustavi pod mogočnimi slapovi šibeniške Krke, Plitvičkih jezer, Savice ali Ra-dovne. In nehote se s|>omni Prešernovega jiyiaka Črtomira iz Krsta pri Savici." "Slap drugo jutro mu grmi v ušesa, Junak premišlja, kak bolj spodaj lena Hugh S. Johnson (desno), bivši načelnik odbora NRA, ki Je nedav finančnim odsekom. -'TkhrtMl rtottir« no nastopil pred senatnim njadni vrt glavnega mesta. Ko- voda razgraja, kak bregove penhagen pomeni v ostalem "tr g o v s k o pristanišče" (Kauf-mannshafen). V 9. in 10. stoletju, ko so Dan ci vladali državo, ki je obsegala Anglijo, Norveško in Dansko, je 6il Kopenhagen -ribiška vas. Kos-kllde, .'{0 km v notranjosti debele, je bil tedaj kraljevska prestolnica, iz katere se je vladalo nad daljnjimi deželami; danes pa je Koskilde brez pomena, dočim Kopenhagen rast«* po svo- ji veličini rn važnosti in že danes med svojimi zidovi preživlja petino vsrga prebivalstva. Kopenhagen je kraljevska prestolnica in nekaj stražarjev v ze lo praktičnih uniformah prezen tira puško, kadar gre kralj plavat in ribarit ali kadar skoči o-krog vogala, da si kupi cigarete. Druge znake vojaške veličine i-ščeš zaman. Ta mula dežela je sicer v preteklih Časih vojevala eno najtrših in najtežjih vojn. leta 1H(J1 s« je morala uveljaviti proti Pruski. Pozneje pa je odpravila armado iti vojno mornarico in jo nadomentila z malim korom stražnikov. Dežela se odtlej mirno razvija. Dočim ima le malo ljudi po tri plašče, ni treba nobenemu te kati okrog brez plašča. • —Po Del. Pol. stresa, in kak pred njo se gore ziblje stena." SliČno tresenje Zemlje pa ni nikaki zvezi s potresi, ki vse leto, zdaj tu, zdaj tam vznemirja jo površje, zemlje,......... Daleč nazaj, v i h m tanek zemlje in nje nadaljnji razvoj moramo poseči, Če hočemo izlušči ti jedro skrivnosti in splošnega izvora današnjih potresov. Prav naglo pospremimo našo premič-nico Iz davne dobe, ko se je kot plinasto tekoči delček odcepila od sonca. V neizmerno dolgi dobi, vrteč se z ostalimi planeti po prav hladnem vsemirju, krog žarečega praizvora se je mati Zemlja zaradi svoje rotacije Iz prvotne mehke snovi j>ovila v trdnejšo kroglasto obliko. Zemeljsko površje se je zmerom bol j ohlajalo, vnanjn skorja se je dcbelila, notranji žareči del zmerom Im)Ij krčil. Iščoč izhoda Iz vedno jačjega vnanjega oklepa ie žareča snov prodirala skf»zl zemeljsko skorjo na površje. Odprla so se prva ognjeniška žnda in vzporedno z njimi so pusti, turnima ekstremoma zemeljske snovi na površju in v notranjosti. Se dandanes priča pol tisoča, mnogo že v zgodovini človeštva ugaslih vulkanov, kako strahotni so morali biti potresi, ki so prevračali, dvigali, pa spet potapljali na dno oceanov prostrane celine kopne zemlje. Vse obrobje Tihega oceana obkroža dandanes nad 360 ognjenUkih žrel, v sosedstvu Atlantika jih ždi še vedno nad 90. Naša domovina je varna pred ognjeniškimi izbruhi, le skrepeneli lavi podobne prodornine n. pr. okrog Celja, Gornjega grada, ob Kokri pod Grintavcem, pri Bledu in Jesenicah, Trbižu in Cerknem spominjajo na nekdanji nemirni u-trip naše zemlje. Naniestu pogubne lave pa izvirajo na dan med globokimi razpokami obče-koristnf topli zdravilni vrelci. Nekdaj jih je bilo mnogo več, raztopili so v globočinah obilo rudninskih snovi ter ustvarili kasneje, ko so se ohlajali, rudno bogastvo naše zemlje. • Kljub pojemanju ognjen i Ake-ga delovanja na zemlji pa se še vedno tresejo pokrajine, kjer so vulkani Že davno izginili. Goro-tvorne sile, ki so dvignile na površje in prepregle zemljo1 z o-gromnimi skladi kamenja, gn nagubale in zopet razkosale, so v skrite podzemeljske razpoke naselile orjaške priredile nlle, tako zvane tektonske potrese. Dočim so se starejše, okame-nele zemeljske gmote že davno umirile, se mlaj te ifOfOVj« še \< dno živahno trese. Zaradi ohlajanja zemlje in svojega odpora so se gorovja razkosala v obne/. ne gruo!re«rifh sunkov. Pomembnejše linije podoltni ce teko skoraj vzporedno po slo venskem ozemJJu. Pod Dovinom na Trst k morjiLodsekana potn BREZPOSELNI PIKETIRAJO RELIFNE URADE New fanti«, Pa. — (KP) — Cooi>erativo NVorkers of America, organizacija tukajšnjih brezposelnih delavcev, se je odločila za stalno piketiranje relifnlh u-radov. Večje število delavcoy o-pravlja to službo noč in dan. Brezposelni zahtevajo jiodporo v gotovini, ustavitev evlkclj In prosto elektriko, plin in vodo. Industrije tega mesta so opu-stošene In nobenega izgleda ni, da bi kdaj obnovile obrat. Trije plavži U. S. Steel korporacije jm> čivajo že pet let. Tovarna Ame-ean fiheet & Tin Plat« <*o. je zaprla vrata preteklega julija. K-dlno Shenango Steel Co. obratuje svojo tovarno par dni v tednu. Beda prebivalstva je velikanska In trgovine propadajo. Organizacija brezposelnih stalno narašča na članstvu, ki je pričelo revoltiratl proti obstoječim razmeram. Pred 20 leti je ila Lusitania na dno Chleago. — Dne 7. maja je preteklo 20 let, odkar so Nemci potopili veliki angleški parnlk I.UMitanijo v bližini Irske. Nemška podmornica IJ-20, katar! je poveljeval Kari Hcherb, je opazila parnlk lil takoj izstrelila dva velika torpeda. Dva silili eksploziji pod vodo sta pruluk-njjtli 4a44*v-W *r jo kmalu po greznila m z njo vred je slo na morsko ilno U OH potnikov, med njimi 121 Američanov. To je bilo 7. maja I1H6, v drugem letu svetovne vojne — in lo je bilo začetek ostrega dlpJomatiemt-ga spora med Združenimi državami in Nemčijo, ki je trajal dve leti in ae zaključil z ameriško vojno napovedjo. Vulika množica ae udeležila pogreba stavkarja Stockton, C al. — Nad 7000 u-nionlstov in njih simpatičarjev se j( udeležilo pogreba stavkarja H. C. Moreuceyja, ki je bil ustreljen pri piketiranju nekega skladišča, v katerem je izbruhnila stavka. Ustrelil ga je Charles Gray, sin solastnika skladišča. , IIAM)IC—I. IMIIII«. H. lulMa lit 10. a%KUHta 1'nko i.<* .% urah » Ju* 10 ( (f MV«|o%tM> lotjfiMreH pni n i k | 2%. iti.ijs, IS. Jun., V. jill. TK Df HAVOIA a, junij«, 2.1. junija in 2.1. tuli)« Orl -tt* »v pri kal« t»»rifc.,|| ruiAeni »irMl« ali n«; •1't.l N. MkMitan A«e.. ( hlrairo. III. 4IM1 a/vi J/l/U> Cetutek — Potrpite, botrica, kmalu obmolknem . . . Zasopel je In s silnim naporom upravljal besede iz prsi; z dolgimi odmori oslabelosti je nadaljeval: — Prekrasno je, da greste z nami . . . prijetno je videti vaš obraz ... in vaše pozorne, odkrite oči . . . vašo naivnost . . . Kakšen bo njen konec? se vprašujem in bridko je, ko pomislim, da vas čaka ječa, kakor vse druge, pregnanstvo in vsakovrstne svinjarije ... Ali se ne bojite ječe? — Ne! — je odgovorila preprosto. — Seveda ... Ali navnezadnje je ječa le — grob . . . mene je pohabila . . . odkrito rečeno — hoče se mi umreti . .. — Morda pa ne umreš še tako kmalu! — mu je hotela reči, ali pogledavši gu v obraz, je ob-molk n Ha. — Se bi lahko delal ... ne slabo ... A če ne sme* delati, in je življenje preglupo . . . — Resnično, a ne tolažiino! — se je mati nehote domislila Andrejevih besed in težko vzdihnila. Močno je bila utrujena in hotelo se ji je jesti. Monotonsko, vlažno šepetanje bolnikovo je napolnjevalo iibo in onemoglo polzelo po gladkih stenah. Vrhovi lip za oknom so bili podobni nizkim oblakom in njih žalna črnota je zbujala začudenje. Vse je nekam čudno zamiralo v mračni nepremičnosti, v ža-lobnem pričakovanju noči ... — Kako mi je slabo! — je dejal Jegor In za-tisnivšl oči obmolknil. — Zaspi! — je dejala mati. — Nemara ti od leže. — Potem je poslušala njegovo dihanje, ozrla se naokolo, sedela nekaj trenotkov nepremično, prevzeta od ledene žalosti in zadremala. Oprezen ropot pri vratih jo Je zdramil ; planila je kvišku in ugledala odprte oči Jegor-jeve. — Zaspala sem . . . oprosti! — je tiho dejala. — Oprosti ml tudi ti . . . — je tiho ponovil Jegor. Hkozi okno je gledal večerni mrak. Moten hlad je davil oči, vse je nekam potemnelo, tudi bolnikovo obličje se Je stemnilo. Zaiumelo je in oglasila ae je Ljudmila. — V temi sedita in šepečeta . . . Kje pa je gumb? Izbo Je zalila bela, neprijazna svetloba. Sredi nje Je stala Ljudmila vsa Črna, visoka, ravna. Jegur je zadregetal po vsem telesu, vzdignil je roko k prsim. — Kaj! — Je kriknila Ljudmila in skočila k njemu. Pogledal je na mater z otrplimi očmi, ki so bile vse večje in čudno svetle. — Čakaj ... — je lalepetal, Široko je zazijal, vzdignil glavo in iztegnil roko . . . Mati je oprezno prijela njegovo roko in zadržujoč dihanje je gledala na Jegorjev obraz. H krčevito in silno kretnjo je vzravnal glavo in dejal glasno: ~ Ne morem več . . . končano . . . Njegovo Udo je mehko zatrepetalo* glava je omahnila nazaj na pleča in v njegovih široko odprtih očeh je mrtvo odsevala hladna luč svetilke nad posteljo. — Dragi moj! — Je zacepetala mati. Ljudmila je počaid odšla od |H)Ntelje, se ustavila pred oknom in gledaje predse dejala z neobičajno gladim, Vlasovki neznanim glasom: — Umrl je . . . Sklonila se je, naalonila a komolci na okno in rekla s tresočim glasom: — Umrl je . . . mirno in moško . . . brez tožba ... Nenadoma, kakor da bi jo udaril po glavi, je padla na kolena, zakrila z rokami obraz in zastokala zamolklo. Mati je zložila Jegor ju težke roke na prsih, popravila na blazini čudno toplo glavo in oti-raje si solze je stopila k Ljudmili, sklonila se nadnjo in tiho pogladila njene goste lase. Ženska se je počasi obrnila k njej — njene motne oči so se bolno razširile, vstala je na noge in s trepetajočimi ustni zašepetala: — Davno ga že poznam . . . skupaj sva živela v pregnanstvu, aedela skupaj v ječah . . . Časih je bilo neznosno, ostudno, mnogim je upadlo srce . . . Suho, glasno ihtenje ji je stiskalo grlo, z naporom ga je zatrla, in pri bliža vši materinemu obrazu obličje, omehčano z nežnim, žalnim čuvstvom, je nadaljevala svoj šepet ihte brez solz: — A on je bil zmerom vesel, šalil se je, smejal . . . moško zakrival svoje gorje . . . bodril slabotne . . . Tkm v Sibiriji brezdelje uničuje ljudi in zbuja zla Čuvstva . . . kako se je on boril z njimi . . . kakšen tovariš je bil, če bi vedeli. Težko, mučno je bilo njegovo življenje ... a nihče ni slišal od njega tožba . . . nihče, nikoli. Najboljša njegova prijateljica sem bila . . . marsikaj sem dolžna njegovemu srcu, vse mi je dal, kar Je le mogel, a omamljen in utrujen ni nikoli prosil v zameno ne ljubezni, ne pozornosti. Stopila je k Jegorju, sklonila se, poljubila njegovo roko in dejala polglasno: — Prijatelj ... moj dragi, hvala ti, hvala od vsega srca . . . zbogom! Delala bom kakor ti ... . neutrudno, neumorno ... vse žive dni . . . zbogom! Silno ihtenje je pretreslo nje telo; težko šo-peč je položila svojo glavo Jegorju k nogam. Mati je molče točila goreče solze — žgale so ji kožo na obrazu. Zadrževala jih je, priskočiti je hotela Ljudmili s posebno ljubeznivostjo, govoriti Je hotela o Jegorju z lepimi žalnimi besedami . . . Skozi solze je zrla na njegovo tipalo lice, v njegove oči, dremotno pokrite 8 povešenimi obrvmi in na ustne, temne, zateg-njene v legak nasmeh. Tiho je bilo, presvetlo ... Z urnimi, drobnimi koraki kakor zmerom je prišel Ivan Danllovlč, se ustavil sredi izbe, z bistro kretnjo vtaknil roke v žep in vprašal nervozno in glasno: — Ali Je že dolgo? . . . Odgovora ni dobil. Zibajoč se na nogah je stopil k Jegorju, mu stisnil roko in odšel vstran. — Nič čudnega ... z njegovim srcem . . . bi se bilo moralo zgoditi že pred pol leta ... Njegov visok, neumestno glasen, prisiljeno miren glas se Je nenadoma pretrgal. Nasloni všl se s hrbtom na steno si je s prsti vihal brke in gledal na skupino ob postelji. __r- "Zopet eden , t, — je dejal tih0,______1___ Ljudmila je vstala, stopila k oknu in ga odprla. Mati je vzravnala glavo* se ozrla naokolo in vzdihnila. Minuto pozneje so vsi trije stali pri oknu, tesno drug ob drugem in gledali jesenski noči v mračni obraz. Nad črnimi vrhoJ vi dreves so sijale zvezde, razmikajoče nelas ške daljave . . . (D*l» prihoda M.) Izkušnje slovenskega priseljenca Piše Frank Kroll (Nadaljevanj«.) Cez m kaj dni *»«m ie dobil «mI-govor od svojega prijatelja iz rudarsko naiM*lbine Mc!ntyre, Pa., kj«*r je bil Nvoječanno upo-slen v rmu. toda tinti čax je bila š<* stavka in on je bil te šest mesecev brat dela. Omenil je, da ae bodo morda (»obotMli v par tednih. nakar I m stavke konec in z delom ae bo zo|M*t začelo. Svetoval mi je, naj še počakam in obdržim »taro delo; kadar ne l>o v premoirorovih odprlo delo, mi bo .N|M»ročil, tla bom lahko tja prišel. Jaz nem nasvet svojega prijatelju u|Mište\ al in še nadalje redno hodil na delo v livarno. Prijatelju >*em odpiaal, da ne bom ravnal kakor mi je svetoval. V par tednih sem ponovno prejel pUmo od prijatelja Sporočil mi je, da Je ntavka končam« in da ne v krat krm začne z delom v prrmoforovih. V pismu je tudi omenil. da ne lx» delo težko dobilo. ker je donti breZ|»o*elnlh rudarjev. fcnto naj ntorim kakor me je volja i on m« Jamči, da bom dobil delo. ako pridem tja. . <>dpt*al m-m mu. da n« m drlo v livarni ie |>u*tl|.in da \ krat-kem odpotujem v premogovno okrožje v IVnni. potem pa naj ne »godi karkoli. Vredll sem \m« |»otrehno tu odhod. Najprej wm puatil pečU-rijo, katere ivm m- naveličal, ko ne Je nabralo preveč nezaželje-nih gostov — ščurkov in stenic. Potrebne predmete in obleko, ki je nisem na poti potreboval, nem zložil v kovčeg in ga jsMlal t eknpresom. Nato nem ne |M>alovll od svojih prijateljev ter tete In njene družine, kupil vozni listek in ne od|>eljal v državo Pennsyl-vanljo. Prijateljev, od katerih bi bila ločitev težka, nisem imel. V tistih čnaih si je človek pridobil prijatelje, ako je zahajal v razne prostor«, kjer so prodajali prepovedano pijačo, žganje, vino in pivo. Take brozge ne ji; mnogo iztočilo in se je na gajone in galune prodalo za lep denar. Nekateri no olMigMteli s prepovedano trgovino- Kdor Je bil previden in ne iz<»gibal takih lokalov, nI bil v činlih, Rekli so. da ne mam družbe in zato ni Imel prijateljev. Pijanci, ki nino nič gledali, kaj Jim teče pri grlu, no zahajali v razne lieznlce in metali proč težko prtnluleni denar. Ku|miv»H »o brozgo ter si s njo zalivali svoja nuha vrla. Kadar no bili dobro natreskanl, so debatirali in «amo njihova Je morala ohvfljatl. To Je bila |M»«#bna vmta ljudi, katero je trelia omeniti. XI Vlak. n katerim nem ne «alpe- Ijal proti Penn«yl\anijl, Je vo- zil preko Clevelanda, kjer smo se ustavili le nekaj minut in potem zopet nadaljevali vožnjo proti Pittsburghu. Tu sem se moral presesti na drugi vlak. Po parurni vo*njl smo dospeli v mestec«- Indiana, kjer sem se moral ponovno presesti na drugi vlak Končno sem dospel v ru-darnko naselbino McJntyre. Tu sem vstopil v neko trgovino ter vprašal, ako mi morejo povedati, kje stanuje moj prijatelj In dali so ml potrebne informacije. Ko sem prišel do njegovega stanovanja, sem potrkal na vrata. I*rišla je ženska, katero aem vprašal, če tu stanuje Janez Torek, Rekla je, da nem prav prišel. da je to hiša Janeza Torka Jn da je tudi njegov brat Urnim s katerim sva prišla skupno iz starega kraja, pri njih na hrani. Ona je bila namreč lena Janeza Torka in po izmenjavi nekaj besed me je |>ovabila v hišo. Jaz nem ntopil ta njo v kuhinjo in Ji povedal, da nem prišel iz Mi-chlgana in da nenr l^ojseta pismeno vprašal o delavskih razmerah. Ona je rekla, da je lx>jte govoril o meni In JI |>ovedal, da bom v kratkem prišH v Mcln-lyre. K, ki* je, naj kar počakam, ker bosta njen mož in njegov brat kmalu prišla t dela. Ko sem nam »M-del v sobi nekako pol ure. sem začul ropot*, nje sdoiaj v kleti. Hrata sta prišla in nato jima Je lennka takoj povedala o mojem prihodu. Oba nt a nemmtorna odhitela v •obo, kjer smo ae |»otdravlli in vsi smo bili veseli snidenja po dolgem čaau. Lojzeta nisem videl že skoro dve leti, njegovega brata Janeza, pa te več let ne; on je bil ie atar Amerikanec in je bil odšel v Ameriko, ko sem bil jaz še prav majhen fantek. Z Lojzetom, ki se ni dosti spremenil, ava ae takoj spoznala. On se ni nič pohvalil z delom pod zemljo. Rekel je, da ga hrbet in roke bolijo, ker se mora plaziti in ključiti v premogorovu in težko delati. Tudi jaz aem potožil svoje nadloge in jima povedal nekaj svojih doživljajev v času mojega bivanja v Ameriki — kod sem hodil, kaj sem delal in da sem ae že dostikrat preseHl. Ko sta me brata zagotovila, da bom dobil delo, mi je bilo nekoliko lag-Ije pri srcu. Kmalu smo bili v*i zbrani o-koli mize ter smo povečerjali o-kuano pripravljeno jed, ki nam jo je skuhala Janezova žena. Na Janezovem domu se mi je dopa-dlo in zato sem želel ostati pri njem na stanovanju in hrani. Takoj sem se ojunačil in vprašal Janezovo ženo, ako bi mogla še mene obdržati na hrani in stanovanju. Ker sem bil tako-rekoč domač človek, mi prošnje ni odbila in jaz sem z veseljem ostal pod to streho. Naslednji teden po prihodu v novo naselbino sem že dobil delo v bližnjem rovu. Delovodja me je vprašal po izkušnjah in povedal sem, da aem delal v rovu sedem mesecev. On je pritrdil, da to zadostuje, nakar me je vpisal med druge delavce, ki so bili u-posleni v istem rovu. Jaz sem še oddal svojo unijsko karto krajevni uniji in nato začel delati v novem rovu, v katerem sta morala dva delati v enem prostoru. Za tovariša sem dobil nekega Madžara. To je bilo že deseta služba, ki sem jo menjal v času svojega bivanja v Ameriki. O tistih zlatih dolarjih, katere sem si v sta ri domovini slikal predno sem se odpravil na. pot, ni bilo ne duha ne sluha. 2e sem bil skoro dve leti v "obljubljeni deželi", pa sem bil še vedno suh kakor cerkve-na miš. Kakor hitro sem nekaj prihranil, sem že potrošil s potovanjem v druge kraje. V tistem rovu se je delalo po štiri dni na teden. Zaalužili smo precej dobro, od pet do šest dolarjev na osem ur. Po treh tednih sem dobil drugega tovariša v prostoru. To je bil eden izmed rudarjev, ki so bili na hrani tam ko jaz in jajcem bil bolj zadovoljen, ko s$m imel rojaka za tovariša Imela sva Izredno dober prostor in to nama je pripomoglo, da sva kakšen dan prav dobro zaslužila. Res, nekega dne se nama je celo pripetilo, da sva zaslužila kar 25 dolarjev vsak! Ta enodnevni zaslužek se bo zdel marsikomu neverjeten, to-da Je resnica. Resnica je pa tudi, da nikdar prej in nikdar pozneje nisem več toliko zaslužil v enem dnevu in tudi ne verjamem, da bi še kdaj. Rojak Janez, ipri kateremu sem bil na stanovanju in hrani, je na jesen kupil dosti grozdja, ga stisnil in napravil nekaj sodov vina. Rov je dobro obratoval, na hrani je imel šest rudarjev, ki so dobro zaslužili in vča-si so dobili obiskovalce, pa je računal, da bo delal z vinom dobro kupčijo. Res se ni motil v svojih računih, kajti kmalu, ko je vino nehalo vre t i in se kregati v sodih, so začeli povpraševati. ako ima kaj "kika". Janez se pa ni dosti oziral na to, kdaj bo vino dovolj močno, da bo razburjalo kri In delalo corajžo pivcem. Kakor hitro so rudarji, ki so bili pri njem na hrani, vprašali za vino, jim ga je on z veseljem prinesel in pridno pobiral dolarje. Janezu je bilo le za denar in na kakovost vina se ni oziral, samo d« ga je spravil v denar. V nanlednjfh dneh je nastala za Janeza prava zlata doba. Pov-praševalcev ta vino Je imel čim lalje več. festokrat se je pripetilo. da ao kar s silo zahtevali, naj jim da vina. Janez ne pa tudi ni prevet obotavljal ter je 'vsiljlvccm* poatregel z vinom, k t so mu ga drago plačali. Ob plačilnih dneh je bil pa pravi direndaj: takrat so si ga še več privoščili n«*go ob drugih dneh In tetko prinluirn denar je izginjal v druge roke, ki so znak' bolj pravilno ravnati i njim. (1>«1» arfhodajii.) Paul Barke: Cezar Začela se je stvar z dežnim plaščem. Cezar Smith je prišel tisto soboto iz kluba za metanje diska, ki mu je bil predsednik, in zavil nato vzJic nenadni plohi peš proti domu. Med potjo je pa zagledal Sheilo, kako se stiska k zidu pred nekimi hišnimi vrati, brez dežnika in plašča, oči-vidno prizadevaje si, da reši svojo novo obleko pred povodnijo, ki je drla s strehe. Danes ni razumel, kako je on, toli plah človek, prišel do tega, da je nagovoril popolnoma tujo mu mlado damo; mogoče da so ga njegov popoldanski uspehi pri metanju diska spraviM v posebno samozavestno razpoloženje. Naj bo že tako ali tako, brez pomišljanja je slekel svoj novi dežni plašč injfa ponudii dekletu "Nate , je za jecljal, "oblecite tole, drugače boste mokri." DekHca je osupnila in ga začudeno pogledala. "Jaz naj to vzamem? ... Pa vi? . . Ne da bi si bil prav v svest tega, je Cezar opazil, da ima prečudno tople rjave oči. "O, jaz nimam več daleč," je rekel, "le še okoli bližnjega vogala." Seveda ji je lagal. Deklica se je še trenutek obotavljala; toda potem jo je naj brže skrb za njeno novo obleko pripravila do tega, da je pristala na njegovo žrtev. "Preveč ste ljubeznivi," je odgovorila. "Dež je prišel čisto iz-nenada in vse kaže, da ga ne bo še konec. Tako hvaležna sem vam,!" "Ni vredno beaed," je velikodušno odgovoril Cezar in se že obrnil, da pojde dalje. UA kam naj vam plašč pošljem nazaj?" ga je deklica zadržala. "Moje ime je Cezar Smith." Deklica je dvignila oči k njemu. "Cezar? Kako čudovito ime!" "Res?" je skromno odgovoril. In takrat mu je prišlo ono pomembno navdahnjenje. "Nikar se ne trudite, da bi pošiljali plašč nazaj," je dodal, ^'sam pri dem ponj." Deklica se je trenutek obotavljala. "Prav," je potem odgovorila. "Ime mi je Sheila Hearst in stanujem na Monroejevi ave niji 114." Se en prijazen smehljaj in topel pogled v slovo, potlej ga je pa vodopad z njegovega klobuka spomnil, da bi bilo čas, če se odpravi domov. • Drugi večer je prišel po plašč. Predstavili so ga gospodu in gospe Hearstovi in ga povabili na večerjo. Pri tej priliki se je seznanil tudi z nekim Henryjem Random, mladim gospodom, ki je bil po videzu sodeč, pri vseh Hearstovih v velikih časteh; v prevelikih, se je zdelo Cezarju. Rand je imel avto in vsi so se pozneje peljali dol na obrežje. Tam je bil Cezar večji del navezan na razgovor z gospodom Hearstom, zakaj Rand in Sheila sta zmerom ostajala nekaj korakov nazaj. Res da so Cezarja za drevi spet povabili na večerjo, in tudi Sheila se mu je prijazno nasmehnila, a vendar Tako je stala reč zdaj in Ce- All Me naročeni na dnevaik Piwet®'? M*ir«ju mj t tat t zar mračnim obrazom. I je predobro se je zavedal, da se je zaljubil v Sheilo; a kakšno upanje naj ima kot navaden nameščenec skromno plačo, če se za dekle poteguje takšen gospod kakor Rand, mož, ki ima vsekako dovolj denarja, da lahko z njim preslepi sleherno dekle? Kaj ji pa lahko on ponudi? Morda svoje veliko ime, ki ga do tega dne sploh to proslavil ni? Ali pa svoj naslov kot predsednik društva za metanje diska. Bogme, posebno imenitno ne to res ne sliši, in razen tega tudi nič ne nese. Da. če bi bil predsednik, ali pa podpredstninik ali vsaj tajnik pri katerem velikem podjetju in bi imel dovolj denarja, ne pa da zdaj tu nedi in si mora mazati s črnilom menta na klobuku, ki so ne že začela svetlikati. Potlej bi že lahko pokazal, kaj tiči v njem. potlej bi svojemu slavnemu imenu lahko delal čast. A tako? Cezar! Kakšna ironija, če je človek s takšnim imenom samo na-\aoolittle A Co.! Tam pač nt Cezar. temveč enonUvno, Smith . . ali celo samo ,*8li-šite, vi Um . . kadar človeka potrebujejo. Zatopljen v mračne misli se je Cezar preoblekel za obisk in se odpravil proti Sheilinemu stanovanju. 2e od daleč je zagledal Randov avto pred vrati; pripombo, ki jo je takrat za mrmral predse, bomo rajši izpustili. 'Torej pridite v soboto na nogometno tekmo, da me boste videli v borbi proti prvaku?" je vprašal Rand med večerjo. « "Da," je odgovorila Sheila in se obrnila do Cezarja: "Saj vi tudi pridete, ne?" Ogovorjenec je zmajal z glavo. "Prav žal mi je, da ne bom mogel, a tudi jaz bom imel nastop." "Kaj, takisto nogomet?" je nejeverno vprašal Rand in z neprikritim začudenjem premeril Cezarjevo vitko in prav nič junaško postavo. Cezar je zardel. "Ne, disk mečem." "Ah," je menil porogljivo Rand. "To so tiste majhne plo-4čice, ki jih premetavate po zraku, ne? Kot otrok sem tudi jaz take reči uganjal, danes bi se mi pa zadeva zdela vendarle nekoliko predolgočasna." "Enako se godi meni z nogometom," je brez j?omišljanja odgovoril Cezar. "Izbral sem si šport, ki zahteva nekaj spretnosti; vreči disk tako, da zadene svoj cilj, je prav gotovo teže, kakor suniti žogo z nogo naprej." "Ali niste nekaj govoril o iz-prehodu?" se je zdaj Sheila vpletla v že kar preveč živčni pogovor. "Da, odpeljiva se rajši k o-brežju," je vneto predlagal Rand. Sheila se je obrnila do Cezarja: "Kajpada pojdete tudi vi j nama." Ob jezeru so vsi trije stopili iz avtomobila in kreniii po dolgem in ob isti uri popolnoma zapuščenem pristajališču. Le par samotnih kopalcev se je še zabavalo v vodi. "Ali znate plavati?" je vprašala Sheila, da spravi pogovor drugam. Komu je prav za prav vprašanje veljalo, nista vedela; prvi je odgovoril Cezar. "Nekoliko," je rekel, "samo da nimam skoraj ni kake vaje več." "Pri meni je natanko isto," je izjavil Rand. "Nogomet mi jemlje skoraj ves čas, zato moja plavalna umetnost ni bogve kaj." "Kaj bi pa storili, če bi videli, da se kdo utaplja?" je vprašala Sheila. "Na primer onile mož tamle." Pokazala je na nekega kopalca, ki se je kopal blizu pristanišča. "Kajpada bi takoj skočil v vodo, da ga rešim," je odgovoril Rand samozavestno. Sheila se je obrnila k Cezarju. "Kaj ne da bi vi pravtako storili? Cezar se je nekam obotavljal in se zamišljeno ozrl po maj hnem stojalu ob ograji pristaja lišča; tam je visel rešilni pas z zraven spadajočim motvozom. "Ne," je rekel potem, "ne bi skočil v vodo, ker ne znam zadosti plavati in ne bi potapljajo-čemu se kaj prida koristil." "Strahopetec!" je porogljivo vzkliknil Rand in Sheila je začu- Docela i!AJ K p*** ^ čigar ime je toliko obetalo. "Torej bi ga pustili, da utone?" je še enkrat vprašala. "Ne," je rekel Cezar. Toda še preden je utegnil nadaljevati, je kopalec, ki so ga bili med tem čisto pozabili, na svoj način odgovoril na vprašanje. iznenada Je mož vrgel roke kvišku ^ vpiti na pomoč. Rand g 8 1 kel suknjič, potem j* ^ J AUje prav dau^^ Voda je v,deti zel0 mrzla na tistem kraiu 'Brž!" vzklikne n J Sheila, "potaplja se"' 1 ''Na pomoč! Na pom^H vpil mož v vodi z že do^J čim glasom. ^ "Brž!" je še enkrat zad Sheila. "Brž, drugje C skočila v vodo, čeprav mo ženska. "Vi boste ostali, kjer „te rekel Cezar, med tem ko i njegov tekmec 8 po^no u ljitostjo sezuval čevlje rešilni pas s kavlja in se m natanko tako, kakor j« bil vi soboto vajen pri metanju di In potem je vrgel. Viaol zrak je zajadral obroč, 0i velikanski lok in potlej'J — padel utapljajočemu aTi raj na glavo. "Zadel!" je hladno rekel zar, kakor bi bilo samo ob razumljivo. "To šteje dv« ki." Sheila je bila z napetim čudovanjem sledila metu i mogla odtrgati oči od reši ki ga je Cezar vlekel prg čega in hropečega k obrežj je bil srečno na suhem, je šal, kdo mu je vrgel rešilni Ponosno je Sheila pokazal Cezarja. Mož si je z zanimanjem dal svojega rešitelja. "Bogme, mislil »em ie, konec z menoj," je naposlei jal brez sape. "Krč me prijel. Čudovito, kako ste rešilni pas." "Saj je predsednik društi metanje diska," je pripon Sheila. "Aha," je prikimal mož. razumem! Moram vam čest pravi mojster ste. Da ni bilo bi zdaj ležal kje na dnu. lahko kdaj za vas kaj storil samo sporočite Prestal je in premeril 0 j a od nog do glave. "Kje ste v službi?". "V trgovini Doolittle & je odgovoril Cezar. "Vaše ime?" "Cezar Smith." "Cezar," je rekel oni, no ime, zbuja zaupanje. M< me je pa Buhvark." Cezar je planil pokoncu. varnar za avtomobile Ui sal?" je vprašal nehote; Bul kovo ime je poznal vsak o "Da," je pritrdil oni, vam do sedanje vaAe služi ravno preveč, bi vas prav vzel k sebi. Mladega človek zna v pravem trenutku storiti, lahko zmerom « pi porabim. Možu dejanj« i meni zmerom vsa pota odp Cezarju so se zasvetile "Torej postanem vendarle n če vsaj tajnik," je zami sam pri sebi in pogledi k li. Deklica je občudujoč i la vanj. "Sicer nimam navade, izrabljal naključja," j« odločno rekel Cezar. "T< me res lahko kje porafc šel; takšno službo bi rad, lahko poročim." In Randu pred nosom -bi se bil ves ta čas naj raj" greznil v tla — J> pnH za roko in ona mu j«* ni nila. Cezar je prekoračil 'V°J bikon. Najzanesljivejše dne»'iw< ske veHti so v dnevniku ti." Ali Jih čitale vsak TISKARNA S.N.P. SPREJEMA VSA v tiskarsko obrt spadajoča deli Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike. W koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem skn»» češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih ♦ ■ ■ ■ ' . i JODNTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO TISKOVINE NAROf A V SVOJI TISKARM V«a pnjMiiiU daj» vod«tvo tl.karne. -On« tm#rn». unij««" ' Piftit« po intona»rij« na natlov: S. N. P. J. PRINTER* 2657-5» SO. LAWNDAIJ? A VEM K Telefon RorkweH 4WM * CHICAGO. II Tim m dob« na ft«t)o tudi •ntm»n» H*-"*"