V TITOVI ŠOLI
CK ZKJ je na iniciativo tova-riša Tita pred tremi leti v Ku-rr\rovcu, rojstnem kraju našega maršala, ustanovil politično šolo »Josip Broz Tito«, in to z name-nom, da bi se v njej mladi, že ak-tivni komunisti še bolj usposobili za nadaljnje vsakdanje družbe-nopolitično delovanje.
Do sedaj je šolo uspešno kon-čalo 294 slušateljev in ena izmed njih sem tudi podpisana.
Bila sem presenečena in hkrati ponosna, da me je OK ZKS Ljub-ljana Moste-Polje predlagal in da sem btla ena med 101 slušate-ljem tretje generacije šole ZKJ.
V šoli smo se zbrali iz vseh kra-jev naše domovine, od Gevgelije do Tržiča. Bili smo delavci, prav-niki, magistri znanosti, učitelji.
Vsem pa je bilo skupno, da smo bili mladi, do sedaj že vsi aktivni v svojem okolju, kjer smo delali in živeli.
V  šolo   nismo  prišli,   da   bi si pridobili višjo strokovno izo-
Boj proti inflaciji, boj za ekonomsko stabilizacijo sploh mora biti sestavni del vseh družbenoeko-nomskih aktivnosti.
Problemi in protislovja se lahko rešujejo in se mo-rajo reševati z demokratičnimi sredstvi, ob najširši udeležbi tistih, ki s svojim delom ustvarjajo druž-bene dobrine.
Neuvrščene države, ki so večina mednarodne skup-nosti, so v prvih vrstah boja za politično in gospo-darsko osamosvojitev narodov in držav, za svobo-do, mir in varnost v svetu, za enakopravne odnose med državami, za graditev nove mednarodne go-spodarske ureditve — za boljše in humanejše življe-
nje narodov in Ijudi. TITO (na XI. kongresu ZKJ)
brazbo. Ne, prišli smo zato, da postanemo dobri partijski delav-ci, da se spoznamo s teorijo marksizma, s socializmom kot svetovnim procesom..., diploma pa bo samo obveznost za naše še aktivnejše partijsko delo.
Naši delovni dnevi so bili zelo delovni, pestri. Dopoldne preda-vanja, razprave, popoldne ure učenja, delo v skupinah.
Vsakdo je napisal saminarsko nalogo. Opravljali smo tudi izpi-te, a to niso bili klasični izpiti. Učili smo se tujih jezikov, na voljo smo imeli zelo bogato knjižnico, v kateri so bile knjige vseh riarodov in narodnosti. Obi-skali smo številne delovne orga-nizacije v Sloveniji, Srbiji, B. in H, Hrvatski in tako v praksi pre-verjali pridobljena znanja. Se-veda pa na naših ekskurzijah nismo pozabili obiskati znanih krajev iz NOB (Kadinjača, Sutje-ska, Jesenovač, Drvar, Urh, Le-poglava...)
Predavatelji in organizatorji so bili iz vseh krajev Jugoslavije, med njimi znani družbenopoli-tični delavci (Franc Popit, Vida Tomšič, Mika Špiljak, Azem Vlasi, Josip Vrhovec...)
Toda tudi to leto trdega dela je hitro minilo. Vrnili smo se domov v kraje, iz katerih smo se pred desetimi meseci zbrali v Kumrovcu. a veliko bogatejši. Bogatejši za mnoga nova spoz-nanja, sposobni soočati se z ra-zličnimi problemi, jih razumeti, dobro oceniti, a kar je najlepše, bogatejši za sto novih prijateljev, kajti Titova šola je kovačnica bratstva in enotnosti vseh naro-dov in narodnosti. STAŠA REJC
Produktivnost dela ra-zumljivo ni odvisna samo od razmer in od odnosov v delovnih ko-lektivih. Odvisna je tudi od celotne družbene or-ganiziranosti gospodar-skega življenja, od učin-kovitosti pri sprejema-nju sklepov, dogovarja-nju in sporazumevanju in zlasti od doslednega izvajanja   dogovorjene-
ga-           •••
Za uspešno delovanje in nadaljnji razvoj našega sistema socialističnega samoupravtjanja so \z-jemnega pomena druž-benopolitične in druge organizacije, ki v okviru socialistične zveze se-stavljajo fronto sociali-stičnih sil na čelu z zvezo komunistov.
• ••
V naravi našega družbe-nega sistema je, da se Ijudje kot upravljavci in samoupravljavci pri re-ševanju osebnih, skup-nih vprašanj medse-bojno sporazumevajo in dogovarjajo na podlagi enakopravnosti in vza-jemne odgovornosti. Samo tako lahko uresni-čujejo in izboliiuMo človekove svoboščin«. TITO (na XI. kongresu ZKJ)