Štev. 49. m* MATI IN GOSWOmiNJM št.22 Slovenska žena, kaj je tvoja doižnost? Vztrajati doi ledno na programu ki &mo ga izpovedale javnosti 7. nov. t. 1. SLEHERNEGA POŠTENO MISLEČEGA CIvOVEKA UTRDITI V PREPRIČANJU, da bo naš narod duševno in telesno propadel, če se 1» trajno zastrupljal polom umazanega brez ver?: ke^a tiska. NEIZPROSEN BOJ brezvestni dnevni žurnalistiki, ki prinaša kugo v uaše slovenske domove! — Slovenska žena, ali si opozorila svojo sosedo na kvarne posledice v družini, ako trpi v hiši lut, ki nasprotuje čuvslvom slovenske duše? Slovenska gospodinja, tvoja DOLŽNOST je, da kupuješ pri trgovcu in podpiraš le tistega obrtnika, ki ima naročen list, kateri brani čast in vero slovenskega naroda! Dru&na. Spremile smo otrdka v njegovem razvoju vse dotlej, da začne glednti za svojim poklicem. Otrok, član sedanje družine, stori s tem prvi korak za bodočo družino, ki jo bo kdajkoli ustanovil. Navadno otrok ne voli svojega poklica, starši so, ki store to zanj. Pri tem pa prav nič no odloča otrokovo veselje za kak po-klic, ali njegova posel na zmožnost. Staršem, ki žive iz rok v usta — in teh je vendar največ — je vprašanje: kje bo otrnk najhitreje in največ zaslužil, najvažnejše. In na ta način pride otrok v nezaželjeni, nelikani, neizbrani poklic. Za mnoge starše je tak otrok, ki so mu le-ti vsilili kak poklic, da jim čim hitreje gmotno pomore, tudi res važna postavka v tedenskem in mesečnem računu. Toda taki starši so tudi kaj kmalu preveč odvisni cd otroka in dobi ta kaj kmalu vajeti v roko. Kakšno je potem življenje v taki družini, večkrat lahko vidimo, kjer v družini gospodarijo starše prerastli otroci. Tako pričakovanje kolikor mogoče zgodnjega otrokovega zaslužka pa napravi otroka za nekakega najemnika v domači družini. Starši dobe denar, otrok pa sorazmerno prostost in odvisnost, pri čemer sta seveda oba dela popolnoma zadovoljna. Da pa je s tem uničeno vsakršno družinsko razmerje in seveda tudi vsakršen smisel za družinsko življenje, na to seveda nihče več ne misli. Da se to resnično dogaja, poglejmo le družine v mestnih okoliših, predmestjih, industrijskih in delavskih krajih, kjer živi tovarniško delavstvo. Tudi v manjših kmet-skih domovih se že nekod do dogaja; zalo ni čuda, če izginja tudi že iz kmetsluh domov smisel za lepo urejeno družinsko življenje, Ali so pa morebiti današnje delo po delavnicah, obratih in tovarnah ozira tudi na družinsko življenje? Ali dobi mladi delavec, mlada delavka pri svojem delu vendar kakšno pobudo za družinsko življeuje in družinsko udejstvovanje? Poglejmo najprej delo samo! Mehanično dalo goji navadno lo enostransko zmožnost telesno ali duševno. Za mladeniča, ki navadno vse življenje osiane pri enem in istem delu, to ni tolikega pomena in tudi ne tolike škoda. Drugače je to za dekleta, ki navadno od dela preide v drug poklic, morebiti v zakon ali družino sploh. Vendar tudi fantu ne nudi potrebnega veselja, zato pa tudi poglobitve in zanimanja pri takem delu ni. isooena druga zmožnost se mu ne razvija kakor le tista, ki jo baš rabi pri delu. \ se druge spe neizrabljene; kaj čuda, če mladega fanta pri takem delu premine v j ako veselje in moč, ki bi jo lah ko porabil za marsikatero koristno delo. Premine tudi smisel za katerikoli resnični poklic; svoje mehaniCno delo vrši le zaradi denarja, zaslužka, nikoli pa ne iz ljubezni do dala, saj so temu poklicu ni posvetil iz ljubezni. Ker v takem prisiljenem in duhomor-nem delu tudi nima kaj pokazati, dela le toliko kolikor neobhodno mora. Nobenega poleia, nobenega tekmovanja, pa tudi čut dolžnosti vedno bolj nazaduje. Iz tega je razvidno, da prisiljeno, nepriljubljeno delo slabi tudi moralno moč delavčevo. Kako ponosno pelje kmet obiskovalca v hlev in v vsa gospodarska poslopja, na vrt in na polje! Rokodelec in obrtnik raz-kaže svojo delavnico in izdelke. Kaj naj pokaže nuvadni ročni dolavec v tovarni? Dan za dnem vrši eno in vedno enako delo, ld pn je le en del velikega dela, ki ga v delcih vrši morebiti sto in sio po.-; a me eni kov, od katerih pa na koncu nobeden ne more reči: to in to sem jaz napravil. V takem mehaničnem delu, brez vidnih učinkov, zamre v delavcu smisel za ustvarjajoče delo, t. j. tako, ki nastane pod njegovimi rokami oelo in dovršeno. Kako naj ima tak delavec potem smisel za ustvarjajoče delo, ki ga neguje družina? Ker mu je le mar kdaj in koliko zasluži, se tudi ne briga za kaj dragega kot za to; nikoli ne pride do samostojnosti, nikoli do odgovornosti, nikoli do resnega raz-mišFanja o življenju. in vsemu temu je krivo vprašanje: kako naj otrok najhitreje največ zasluži? In vse to je posledica vsiljenega dela, ki se ga je otrok oprijel, ker so starši tako hoteli! Vsaka izmed nas se še gotovo spominja, kako smo so otroci gnetli okoli staro matere, ki jo kraljevala vso zimo na za-pečku, ko so ji vedno marljivo roke onemogle in so so otklepale le molka. Kadar pa smo prišli otroci, tedaj je tudi »v čast božjo« celo odložila molek in sklenila prazne roke v naročju. In tedaj se je vsa razvnela, postala je zgovorna in kako gladko ji i« F. ČUDEN ________PreSernova ulica ilev. t tekla beseda, ko nam je pravila legende, pravljice Ln pripovedke. Prav nič nismo čutili, da je stara mati velika, dorastla, stara. Zdela se nam je kakor eden izmed nas, vse je vedela, vse je znala, vse nam je znala razložili, kar smo jo vprašali. In koliko je bilo teh naših vprašanj! Vse, kar nam je pravila, je bilo tako resnično; niti malo nismo dvomili, da ni bila zraven, kjer se je vse to godilo, (kar nam je pripovedovala in zalo so bila naša vprašanja tem zaup-nejša. 0, kako smo sočustvovali z reveži, o katerih nam je pravila, da pri njih prav nič Liklavž ne nosi. Kako so se nam smilili pogani in drugoverci, ki ne poznajo božične poezije pri jaslicah. Kolikokrat in vedno znova nam je morala povedati svetonočno zgodbo v tednih pred božičem! In kako nas je znala pridobiti za pridnost in ubogljivost iz ljubezni do Jezuščka. Gotovo so še vse cd tedaj naša srca vsa mehka in dobra, ko se v advenlnih tednih pripravljamo na božič... Zakaj smo si poklicale v spomin prijetne urice našega detin&tva ob zapečku, prestolu naših starih mater? Zato da pomagamo tudi našim otrokom do srečnih uric, kakršne smo uživale, lco so nam po-največ stare matere aH tete pripovedovale. Vsaka mati mora vedeti, da je v otroški dobi enkrat čas, ko mala otrokova dušica zahleva od nje, da ji nudi potrebne hrane s pripovedovanjem. Sama mora pričeti s tem delom, pa kmalu ji tudi drugi lahko pomagajo, seveda največ tinti, ki so največ okoli otrok. Srečna mati, ln ima v tem ozira za pomočnico svojo mater, sploh starejšo žensko pri hiši, ker le-ta s pripovedovanjem oskrbi s potrebno, resnično otroško zabavo ter jih istočasno tudi poučuje, seveda ne na šolski, ampaik izključno na otroški način. Seveda pa mora paziti bodisi mati, bodisi teta ali stara mati, da zbira za otroka, zlasti za njegove zmožnosti primerno snov. Odločno zoper pravilno vzgojo je, če kdorkoli otrokom pripoveduje o strahovih in sploh strašne ali krvoločne povesti; s tem otroka splaši in mu vzame tisto de-tin.- ko brez3krbnost in zaupnost, ki je menda tudi še ostanek raja na svetu. Kdaj pa naj so prične s pripovedovanjem? Ne poviod in pri vseh otrocih enako. To mati najbolj ve, ker se z otrokom največ ukvarja. Gotovo vsaka mati iz skušnje ve, da zna otrok razumno poslušati še preden zna govoriti. S pripovedovanjem nekako mati otroka budi in priganja k izražanju, obenem pa mu tudi bistri razum. Zato naj maleri ne bo žal za čas, ki ga v tem oziru žrtvuje za oiroka. Poleg važne naloge, ki jo s tem vrši za otrokovo vzgojo, obogati tudi sebo in preživi vsak dan vsaj par četrtink ure v lepih in blagih mislih izven vsakdanje gonje, ki jo navadno vso prevzame, da se v delu skoro otopi. Otrok in njegovo čebljanje jejnatenna zabava. Važno sa starše. 1. Ne hvali svojega otroka vpričo drugih ljudi! 2. Hvali ga sploh malo in nikoli zaradi vnanjih odi i on 06 ti I 6. Grajaj ga tako, da skozi grajo še čuti tvojo ljubezen! 4. Ne govori ob njegovi navzočnosti o njegovih dobrih lastnostih! 5. Nikoli naj ne bo otrok središče govorjenja! 6. Ne daj mu prilike, da se s svojima talenti balia! 7. Ne grajaj in ne kaznuj ga pred tujcem! 8. Navadi ga, da se takoj odstrani, ko radno odrasli svoje pogovore! 9. Nikoli ne govori o bližnjem slabega v otrokovi navzočnosti! 10. Varuj se, da z nepremišljeno besedo ne uničiš otrokove res otroške preprostosti! Varuj se vsakega sirovega izraza v otrokovi prisotnosti! 12. Nikoli m>j ne bo priča prepira! 13. 2e zaradi otroka skrbi za mir pri hiši! 14- Dober zgled je za vzgojo to, kar je •olnce in blagodejen dež za cve*!'ee na polju 1 Kuhinja. Božično petivo. Mešaj v skledi pol ure 3 cela ja;ca, 25 dkg sladkorja in žlico \ani-lijevcga sladkorja. Nato prideni 1 dkg strte jelenove soli in mešaj šo nekaj minut, pri-deri £.e osminko litra mlačnega mleka in 30 akg moke. Ko vse dobro premešaš, pokrij in postavi na hladno do druguga dne. Drugi dan pogneti testo še z 45 ci.nesreče«. Mokra krpa bo pobrala vse drobce. Likalmk mnogo dalj časa obdrži gor-koto, ako ima podstavek, na katerega ga polagamo, kadar ne likamo, ilovnat, n pr poveznena lončena skleda ali kos opeke' Železen podstavek pa ga preje shladi. * Klet, v katero spravljamo sočivje, je treba ob solnčnih dneh zračiti, sicer prične zelenjava predčasno gniti. Popolnoma napačno je, ako kuharica misli, da bo zelenjavo tembolje oprala, čimdalje bo držala v vodi, n. pr. špinačo, salato, zeleno ali druga zelišča, katera rabi za juho. Ne, zakaj s tem zelenjava izgubi na okusu in moči. Ako se ti je po belem namiznem prtu polila kava, namoči ga čez noč v mrzli čisti vodi, kateri prideni nekoliko boraksa. Limona v sospodinistvu. Četudi ni vsakemu zemljanu dano, da bi videl kje »oranže in citrone cveto«, vendar nam je ta sadež že iz otroških let tako znan, kakor da bi rastel v naših krajih. Ni pa vsakomur znano, kako vsestran- j sko je limona uporabljiva, tako za uživanje ' kakor tudi v zdravstvene svrhe. Limonin sok je izvrsten nadomestek za kis, posebno na gotovih vrstah salnt. Izvrsten okus napravi, če pridenemo žlico limonovega soka r;>znim nemesnim juham. Prav tako pride vpoštev pri raznih omakah. Vroča limonada je izborno sredstvo proti prehladu, kakor tudi proti glavobolu in mrzlici. Še bolje sredstvo proti glavobolu je skodelica črne kave, v katero smo stisn.li sok ene limone. Splošno je pa tudi že med našim narodom znano, da košček limone da posebno dober okus čaju. Kdo še ni pil v mrzli zimi časo čaja z limono? Posebno še taki, ki ne marajo za mm in druge take primesi. Ako te boli vrat, grgraj limonin sok, pri krvavitvi iz nosa sok razredči z mlačno vodo ter pa vsrkavaj skozi nosnico, iz katere krvaviš. .Ako si opečen od solnca, si napravi siriionin sok, prideni par zrn soli ter zmešaj s snegom enega beljaka. S tem se namazi na prizadetih mestih, kar bolečine zelo omili. Prav iako je limonin sok prav dober za razpokane roke ter jih v najkrajšem času zaceli. Ako te trga po čeljustih, splakuj si usta s sokom limone, bolečine bodo ponehale. Tudi trdovraten kašelj žlica limonovega soka, kateremu prideneš košček sladkorja, omeči. Neprijeten duh iz ust se odstrani, ako vzameš v usta tanek kos limone, katero preje po-treseš s sladkoriem ter limoni odvzameš poške. Pri zaprtih ustih jo drži na jeziku Pet do deset minut. Tudi protin se zdravi s limono. Madeže od črnila, tako iz rok, kakor tudi iz desk na podu, odstranimo najlažje s Bokom limone Stisnjene limone nikdar ne vrzimo proč. Kaše gospodinje že itak same vedo, na koliko načinov se da porabiti koža limone. Tudi ako jo denemo čez noč v vodo, s katero se mislimo zjutraj umiti, daje vodi svežost ter dobro vpliva na živce. Kdor trpi na močni nervoznosti in ima priliko se kopati v banji, naj razreže 6 limon v take plošče ter jih dene v kopelj, vendar pa potem ne sme rabiti mila. Bele slamnike čistimo z limonovim sokom, kateremu pridenemo nekoliko žvepla, to se pravi, s to zmesjo slamnik dobro skrtačimo, nakar ga splaknemo v cisti vodi ter posušimo v senci. Da limone ne prično plesniti, jih na-bodemo z iglo skozi špico limone ter tako naberemo na nit in take obesimo. Vrt. Kako moramo skrbeti za gomolje, ki smo jih spravili v klet. Ker je bilo letošnje poletje in tudi jesen tako zelo mokra, so korenine in gomolji veliko bolj izpostavljeni gnilobi. Da bomo spomladi imeli kaj vsaditi, treba poskrbeti, kako ohranimo te gomolje pred plesnobo in gnitjsm. Gomolje georgin, begonij, montbrecij in j?la-diol moramo vedno pregledovati in obvarovati pred plesnobo. Že nagnite dele odstranimo. Vlažne gomolje obrnemo narobe in jih potresemo z ogljenim prahom. Ogljen prah vsrkava preobilo vlage in za-brani plesen in gnilobo. Z majhnim trudom si ohranimo gomolje. Če pa pustimo v nema r, bomo spomladi nosili gnoj mesto gomoljev iz kleti. ClJohin za čevlie. Nekdanji :biks«, to je voščilo za čevlje, je tudi iz naših kmečkih domov skoro popolnoma izginil. Posebno pri »dragonar-jih« ali »Janezih« se je tega blaga mnogo porabilo in vsakemu js še gotovo dobro v spominu, kako smo hodili s škatljico v roki h kakemu tovarišu, kateri je imel ne baš lepo navado, da je j cikal« ter ga prosili, da je malo onega dragocenega soka pljunil v škatljo, nakar sn se komisni čevlje mno^o bolje svetili. Dandanes teh navad najbrže nič več ni, prvič ker se ne gloda toliko na parado kakor nekdaj in pa — ker »biks« izginja. Nadomestili so ga razni globini dobri in slabi, dragi in ceneni. Ako se pločevinasta škatljica globina dobro ne zapre, ali če jo sam nisi zaprl, postane vsa masa v par dneh nepo-rabna, ker se posuši. Večina vseh teh čistilnih sredstev ima za podlago terpentin. Ako se nam je torej tak globin v škatlji posušil, prilijmo mu nekoliko trrpentina ter dobro pokrijmo, v par dneh bo tekočina popolnoma izginila, ker jo je masa popila in globin bo zopet uporabljiv. MaroMcam »Vzredi". 18. t. m. izide prva številka »Vigredi« za leto 1027 tako, da jo imajo že vse za božične praznike. Tiste dni je tudi najprimernejši čas za pridobivanje novih naročnic, ki naj bi se to leto res podvojile. Saj to »Vigred«, edini slovenski dekliški list, tudi zasluži.. »VIGRED« je list, ki nudi vsem deikletom versko-vzgojnega, izobrazilnega in zabavnega čtiva, je list, ki slovenskemu ženstvu utira pot do splošne izobrazbe, je list, v katerem najdo slovensko ženstvo mriogo praktičnih nasvetov za hišo in dom. Tem lažje pa bo vršila to svojo nalogo, cim več naročnikov bo imtla. Da si ohrani vse dosedanje naročnike in si pridobi čim vec novih, ji ostane naročnina kakor doslej, namreč Din 25.—, in je s tem najcenejši slovenski mesečnik. Za najpridnejše nabirateljice novih naročnikov določamo sledeče književne nagrade: Za 10 novih naročnikov: »Knjiga o lepem vedenju« ali »Štiri leta v ruskem ujetništvu«; • za 7 novih naročnikov,- »Otroka kapitana Granta« ali »Jutranja zvezda«; za 5 novih naročnikov: »Sv. Alojzij Gonzaga« ali »Sv. Stanislav Kos-tka«. Imena nabirateljic, ki bodo pridobile določeno število novih naročnikov, objavimo. Razpisano nagrado pa dobi nabira-teljica, ki jo določi žreb. Vigred se naroča: Uprava »Vigredi« Ljubljana, Ljudski dom. Dober namen. Neki slikar je dobil nekoč naročilo, naj napravi sliko, ki bi prav lepo pokazala in predstavila dober namen. — Slikar je naslikal otroka, ki je z okorno ročico pisal na tablico same ničle. (0000..) Poleg otroka, je stal angel varih. Ta je pisal z velikim kamenčkom spredaj, pred ničle številko eno (1000..). Pod to sliko so stale besede: »Dober namen«. Slikar je hotel s tem reči: Vse besede in vsa dela človekova, ki jih ne vrši z ozirom na Boga, nimajo pred Bogom nikake vrednosti; same ničle so za večnost. Kakorhitro pa pred temi deli in opravil stoji dober namen, dobe pred Bogom veliko vrednost, kakor tudi dolga vrsta ničel, če postavimo pred nje enojko. Kaj ie treba prej storiti? Preudariti pred delom. Premisliti pred govorjenjem. Postaviti se na mesto bližnjega, preden o njem sodimo. Misliti pred pisanjem. Počakati pred hitrim prekinjenjem prijateljskih zvez. Pomesti pred svojim pragom, predep se za drugega zanima. Lepe božične prtičke za v kot k jaslicam je založila uprava dekl. lista »Vigred«. Že dolgo se je slišala želja, da bi vendar kdo založil nekaj domačega, pristno slovenskega. To delo je prevzela uprava »Vigredi«. Posrečilo se ji je dobiti osnutek prtička v pristno narodnem motivu, ki je izredno lep. Izpeljava je prvo-vretna, dočim smo bili doslej vajeni le v lepotnem ozira manjvrednih izdelkov. — Naročila, na drobno in debelo prevzema uprava »Vigredi«, Ljubljana, Ljudski dom. Cena na drobno Din 4.—, na debelo maten popust. — Segajte le po domačem izdelku 1 V vsako hišo Domoljuba! 8» S tnn 782. >oovfOLJrB< VS2A Itev. 49. Provo bogatstvo. Kar ti rr^rf; kdo ti, ni resnično fw>j<» Tw>;'e v>sraatvo bodi — zadovoliTCflt. T»o,a '-aeit — eedncnt Tv eaelje — čiita veat T/o.a moo — molitev. Tv>-ft i.par^« — nebesa. Tedino in tvoje — v ne» b«ihl Tu begati - tam revni. 2 ki je v nedeljo opazoval lepe tn d. -'j^fit.* obio .e svetih faranov, po rimi pa z zA^jrfienjom pre&tel skromne da -v/':, za prihodnjo pripravil pridigo približno nastopne vsebine: Ko nem o^^ji of>l'ries ne i,h m./i in posebno a* iftra s« vprašaj: »Kje ao pa da- reveži ostali?« Ko pa po božji službi pr»4iei bom« pare, ki jih je cerkveni k naoral, vrrn ne pa zopet vprašal: >Kje »o pa danes bogati ostali?« Na »opoinsii1 ST0EWER ifcatai strr.l «• m«.. « ?r» i - * »«r M rt«* 6»?*. ?rV*m m L. Baraga, L nbijana %•* f vj <|. ■ 6/1. &r«zpia/.ft« peck. 1* !«♦«• ;initv4. Dramatična društva in rti del. igralci, nabavite «i ILUSTPIRAN.0 »LEPO MASKO« D. izd. Učn. rreloda majkirania na podlagi (lik in skic v r«/Bih barvah. Cena izvodu 40 Din. — Založba F. (»AVINJEK. Ljubljana. 7«! Plemenski merjaščki in svinjice |or«T.jakr.iiam »e priporoča, d» r, » •- j»«k« akopno in čimprej, d« »« trni Udnuti prair,'nn'š rezervirajo, — Pojasnila Ta*r.i- ftv« okrajnih živioorejikih odborvv r BubirfijrJ. Deteijno seme Ljubljana, — Griy*T«Ufca eaV.a I lev. 5 fpoieg FifnTcai, ali p« WoK<*»« ■'««» 12- 7423 vUni«<'.-.t\a« ia brezdomca »MASTI H« ki r»jr. x!«IVilil«» n ,i-nait>t.>v dorr.a'.« po«, boo klavne lavi a Jaien -iokar r.«pr D;n 10 i.a! V) D.n LESAHNA TRKKOCZT (zrav ro:ovia|. Linb iana. M«»ta< tr« 4 Sedlar, pomočnika in vajenca .prejme L KRALJ - 2F.LKZMKL_83% K. Pečenko trjovir.a v v? h vnt USNJA Ur «e-Hjank-'k po'je'>4č ia na debelo m aa drobno Linbliana, Sv. Petra cesta štev. 13. nuo ' IPOnr O " taarjaisko otrt, iz poitene UVd ULefiLd hil« - »prejme F .okno 13'—, karirast v|ol M1-, n«.>. p .an parbanl '<1 II nel *•-. okafnr.l II--, belo plat o 10' . klot, rvllh gr»rtl In va>kovratno ma-milakinro kupila .a|etac|c v tcdigovlal R. STEBMECKI, CELJE 6L lO. Kadar grratc v C« I J«. prn;->ni i Feller. jev.m pravim b!a'ro^i <-čtm E. = i'luidom pre-bud'te v vs<>h dftlih rel^sa c rknlacijo krvi, otveitte mii ee m eeln o io s« storita s tem odporne a in eja /a de'o. 2e od časa na.5 h dedov pokara/; 4« E «a!;utd pri lunanji in notranji uporabi kot tmesliivo, bolimo otajAujo^e domače areditio in lo-me-t kum. T j po r;aje o mnog«- zahvalnice. Frnvi Elsafluid Je m"<;nej1i in bol^o^a delovanja kot franc ako žganje. V. Zahtev.Jt* t. poii' as povarn! zrei »o Feltrr^v prav b ar . a'-'le«lf|r ti i« 1 l>ifi, v dvom «h at^kl^n '-ah t>o -i Din. a i speč al-nlh a « leiic.h p . * lin. — Po p .-ti pr rte te:n ee-!i<■,ir. &>in ve/; a^ nšrei i niaen .-al, a zavojn uo a no?tn no atano « poizkoa .11 S rtvoj. »li i ap»clialnl »l-k!. «1- Plo n .. i« „ _ « ., „ ur- „ w » .. 38 ,. .. n „ 150 - „ Var. fila nnatoritl razlo"no takole: EUOEN V. FELLKR. I.kam. v St.blel Donjf. E sa-Irc br. 14. Hrvatakii. J Sadno drevje š^Vti $"ff S Din, po kakovosti, oddaja L slovenska drevesnica L DOLINŠFK, SL Pavel, Savinjska dolina. Zahfe. vajte ponudb« in ceniki Za pomladno sajenje so brigajte ž. scdajl fl Iti ti TiK} ttl s^avnemu občinstvu in cenjenim odjemalcemt dasem Vstopil iz družbe ,,Orient", tovarne barv, lakov in firneža kot družabnik. Vodil bom kot mnogoletni strokovnjak nadalje samostojno trgovino j bmvomt •■.padajočimi predmeti na Miklošičevi cesti št. 4 in v skladišču na Vidov danski cesti it. 14. Zahvaljujem se za dosedanjo naklonjenost ui se priporočam za nadalje z velespoštovanjem Jvan 9ančar.