Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46, 1995, s. 145 - 162 
GDK 852.1 + 852.16: 176.1 Fagus sylvatica 
NEKATERE SPREMEMBE V LESU ZARADI MEHANSKIH POŠKODB 
BUKVE (Fagus sylvatica L.) 
. * 
Bojana KRIZAJ 
Izvleček 
Proučevali smo reakcije v lesu na globinske in površinske poškodbe. Na površini 
plitvih ran je nastal zaščitni les, ki je učinkovito zavrl nadaljnje hitro izsuševanje 
in aeracijo tkiva. Posledice globinskih poškodb so bile v primerjavi s 
površinskimi bistveno večje. 
Ključne besede: poškodba lesa, površinska poškodba, globinska poškodba, 
reakcija v lesu, zaščitni les, diskoloracija, Fagus sylvatica 
SOME CHANGES IN WOOD DUE TO MECHANICAL WOUNDS IN 
BEECH (FAGUS SYLVATICA L.) 
Abstract 
Reactions in wood after deep and shallow wounding were investigated. After the 
shallow wounding on the exposed surface a highly effective protection wood was 
formed which effectivelly prevented further rapid tissue dehydration and 
aeration. The consequences of the deep wounds were much grater than those of 
the shallow ones. 
Key words: wood and cambium response to wounding, shal/ow and deep 
wounds, protection wood, discolouration, Fagus sylvatica 
Mag. dipl. biol., Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete, 61000 Ljubljana, Rožna dolina, c. Vlll/34, 
SLO 
146 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
KAZALO 
1 UVOD .................................................................................................. 147 
2 MA TE RIAL IN METODE ................................................................... 149 
3 REZULTATI IN DISKUSIJA .............................................................. 151 
4 POVZETEK ........................................................................................ 159 
5 SUM MARY ......................................................................................... 160 
6 VIRI ..................................................................................................... 160 
147 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu .. 
1 UVOD 
Dolgoživost dreves zahteva poleg prilagajanja na spremenljive ekološke pogoje 
tudi uspešno premagovanje drugih vrst sprememb, kot so npr. mehanske 
poškodbe. Zaradi močnejše mehanizacije in gozdnogojitvenih posegov stopnja 
mehanskih poškodb drevja narašča, kar pomeni hkrati tudi zmanjšanje kakovosti 
lesa. Za uspešno sanacijo poškodb je zlasti potrebno raziskati in razumeti 
naravne obrambne mehanizme dreves, ki jim omogočajo preživetje in relativno 
dolgo življenje. Omejevanje vpliva poškodb z vzpodbujanjem naravnih zaščitnih 
mehanizmov bi hkrati predstavljalo tudi minimalen poseg v naravo. 
Shemo procesov diskoloracij in razkroja, ki sledijo poškodbi drevesa, sta skušala 
pojasniti ameriška raziskovalca SHIGO in MARX (1977) z modelnim konceptom 
CODIT (= Compartmentalization Of Decay In Living Trees). V modelu sta 
podala tudi hipotetično razlago, kako naj bi se drevo uprlo vplivom mehanskih 
poškodb. Za razliko od živali drevesa poškodovanega tkiva ne regenerirajo, pač 
pa ga omejijo ali kompartmentalizirajo od zdravega, nepoškodovanega tkiva. 
Model CODIT, ki izhaja iz tega spoznanja, temelji na t.i. "stenah", ki naj bi zaradi 
specifičnih lastnosti bolj ali manj uspešno omejevale učinke poškodb. "Stena 2n 
(plasti gostejšega kasnega lesa v prirastnih plasteh) in "stena 3" (radialno 
usmerjeno trakovno tkivo) sta strukturni sestavini lesa in obstajata že v 
intaktnem drevesu. "Stena 1" (nastane z okluzijo osnih elementov in omejuje 
širjenje učinkov poškodbe v smeri drevesne osi) in "stena 4" ali barierna cona 
(diferenciacijska sestavina, ki jo tvori kambij po poškodbi) pa nastaneta po 
ranitvi. Obrambni proces naj bi se domnevno sprožil kot odziv na vdor 
mikroorganizmov v zdrava tkiva po poškodovanju. 
V zadnjem času je modelni koncept CODIT izpostavljen kritiki. Tako po 
LIESEJU in DUJESIEFKENU (1988) nastanek zaščitnih sten, predvsem "stene 
4" ali barierne cone verjetno ni primarno posledica okužbe, kot predvideva 
model CODIT, pač pa je posledica vdora zraka skozi poškodbo in izsuševanja 
tkiva. Vsaka poškodba pomeni torej najprej disfunkcijo tkiva in šele v naslednji 
148 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
fazi okužbo ter razgradnjo. Tako naj bi po modificiranem modelu CODIT črka 
"D" dobila nov pomen, in sicer poškodba ("Damage") tkiv (DUJESIEFKEN s sod. 
1989). Pojem vključuje izsuševanje oz. dehidracijo ("Desiccation" in 
"Dehydration") (TORELLI s sod. 1992), okvaro funkcij ("dysfunction") tkiv in 
slednjič razkroj ("Decay") tkiv kot zadnjo fazo v procesu kompartmentalizacije. 
Proti modelu CODIT govori tudi dejstvo, da ni jasno oblikovanih mej "stene 2" -
v smeri kasnega lesa in "stene 3" - v smeri trakov (DUJESIEFKEN s sod. 1989). 
V obrambni reakciji skušajo drevesa omejiti negativne vplive poškodbe in 
obnoviti prvotne funkcije tkiv. Uspešnost obrambne reakcije je odvisna od več 
dejavnikov. Vsaj deloma je genetsko pogojena, kot je pogojena tudi struktura 
posameznih lesov (SHIGO s sod. 1977). Pri tem je še zlasti pomembna 
povezanost trahejnega omrežja (ECKSTEIN s sod. 1979), delež in razporeditev 
fiziološko aktivnih parenhimskih celic, ki so odgovorne za okluzijo prevodnih 
elementov v eksponiranem tkivu (RADEMACHER s sod. 1984, DUJESIEFKEN s 
sod. 1989) ter velikost pikenjskih odprtin med parenhimskimi celicami in 
trahejami, preko katerih poteka transport akcesornih snovi in vraščanje til 
(DUJESIEFKEN s sod. 1989, BAUCH s sod. 1980). Velikost diskoloracije je 
odvisna tudi od tipa in velikosti poškodbe, časa poškodovanja in starosti oz. 
vitalnosti drevesa (DUJESIEFKEN in LIESE 1988, 1990, DUJESIEFKEN s sod. 
1991, GROSSERssod.1991). 
V prispevku sem želela podati ugotovitve raziskav o odzivu drevja na globinske 
in površinske poškodbe predvsem z vidika sprememb v lesu, kar bo gotovo 
koristno izhodišče za izbiro pravilnih sanacijskih metod pri različnih tipih 
poškodb. 
149 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu „ 
2 MATERIAL IN METODE 
V aprilu 1987 smo na 12 testnih bukvah (Fagus sylvatica L.) (tabela 1) inducirali 
v prsni višini (1.3 m) površinsko in štiri globinske poškodbe s svedrom (slika 1). 
Pri površinskih poškodbah smo odstranili skorjo in kambij, pri globinskih pa smo 
poškodovali še lesni cilinder. V juniju 1989 smo drevesa ponovno globinsko 
poškodovali na višini 1.8 m z izvrtino v zdravo beljavo. Posek in analizo 
vzorčnega materiala smo opravili decembra 1991. 
Površino diskoloracij smo določili s planimetriranjem na prečnih presekih kolutov 
v višini poškodb (1.3 m) ter 25 in 50 cm nad in pod mestom poškodb. Obseg 
diskoloracij zaradi vrtanja v vlažno beljavo smo ovrednotili kot dolžino 
diskoloracij nad poškodbo in pod njo v smeri drevesne osi na aksialno-radialni 
ravnini. 
Lesno vlažnost smo merili gravimetrično na lokaciji srednjega premera kolutov 
na višini 25 cm pod mestom poškodb in nad njim. 
Električno upornost lesa smo merili vzdolž premera kolutov, izžaganih na višini 
poškodovanja (1.3 m), v razmakih 1 cm, z merilnimi elektrodami v smeri 
drevesne osi. Meritve smo izvedli s kondiciometrom prenosnim 
kiloohmmetrom (Bollman Elektromik - Systeme, Rielasingen, Germany). 
Uporabili smo neizolirane igelne elektrode iz nerjavečega jekla, dolžine 7 mm in 
z razmakom 11 mm. 
Meritve aksialne zračne permeabilnosti smo izvedli z napravo, izdelano na 
Katedri za tehnologijo lesa, na vzorcih zdravega adultnega lesa, nastalega tik 
pred poškodovanjem. 
150 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
Slika 1: 
Figure 1: 
Tabela 1: 
Table 1: 
Št. drevesa 
Treenumber 
26 
28 
29 
30 
31 
34 
37 
38 
40 
43 
44 
45 
Shema induciranih poškodb. 
Scheme of artificia/ wounding. 
jzvrtina 
12 testnih bukev (Fagus sylvatica L.): višina drevesa, premer v 
prsni višini in oznaka prisotnosti(+) rdečega srca oz. sušine. 
12 test beeches (Fagus sylvatica L.): tree height, diameter at the 
breast height and indication of red heart presence (+) or 
dehydrated zone presence ("ripe wood") respective/y. 
Višina (m) Premer (cm) Prisotnost sušine Prisotnost rdečega srca 
Height (m) Diameter (cm) Dehydrated zone Red heart presence 
presence 
27.4 32 + 
29.0 31 + 
26.2 32 + 
27.1 29 + 
27.9 29 + 
25.2 35 + 
35.4 31 + 
35.6 34 + 
30.9 34 + 
41.2 37 + 
36.9 36 + 
40.6 32 + 
151 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu „ 
3 REZULTATI IN DISKUSIJA 
Slika 2 prikazuje posledice površinskega in globinskega poškodovanja na prečnih 
prerezih debel na primeru, ko je drevo uspešno omejilo poškodbe in obratno. 
(a) (b) 
Slika 2: Bukev (Fagus sylvatica L.): učinek poškodb na prečnem prerezu debla na 
primeru, ko so učinki poškodovanja uspešno omejeni (a) in obratno (b). 
(1) zaščitni les, (2) diskoloracija in (3) razkroj zaradi globinskega 
poškodovanja, (4) poprej nastala sušina, (5) rdeče srce, (6) les, nastal po 
poškodovanju 
Figure 2: Beech (Fagus sylvatica L.): consequences of artificial wounding on stem 
cross-sections when the effects of wounding are successfully limited (a) 
and vice versa (b). 
(1) protection wood, (2) discolouration and (3) decay due to deep 
wounding, (4) dehydrated zone formed before wounding, (5) red heart, (6) 
wood, formed after wounding 
Po odstranitvi skorje in kambija (površinsko poškodovanje) je zgornja plast celic na 
površini izpostavljenega ksilema odmrla zaradi hitre izsušitve, pod njo in pod skorjo 
na robovih rane pa je nastala 7 - 9 mm debela strnjena plast zaščitnega lesa 
("protecting layer''), podobna zaščitni plasti na bazi odmirajočih vej (prim. VON 
AUFSESS 1984). Za zaščitni les je značilno močno otiljenje trahej, nastanek 
gumoznih snovi in drugih akcesornih substanc, ki zatesnijo prevodne poti (slika 3). 
Tako se prepreči nadaljnje izsuševanje lesa in ohrani hidravlično integriteto drevesa. 
152 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
Slika 3: Bukev (Fagus sylvatica L.), prečni prerez: zaščitni les. Glej tile v 
trahejah in akcesorne substance v parenhimskih celicah. 
Figure 3: Beech (Fagus sylvatica L.) cross section: protection wood. Note ty/oses 
in vesse/s and accessory compounds in parenchyma cel/s. 
(a) (b) 
Slika 5: Bukev (Fagus sylvatica L.): učinek globinskih poškodb, nastalih z 
vrtanjem v vlažno beljavo, v radialno aksialni-ravnini na primeru, kjer 
je poškodba neuspešno omejena (a) in obratno (b). 
Figure 5: Beech (Fagus sylvatica L.): the effect of deep wounding caused by 
boring into the outer moist sapwood on the radial-axial p/ain tor the 
case of unsuccessfully compartmentalizing tree (a) and vice versa (b). 
153 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu .. 
25 180 ~ 
,-;;;-
920 168 .. 
~ 
II. 
: 15 ... ....... .... 156 ] 
:o I .. S 10 144 
1 o ... 
• !!j 5 132 '.s "t:) ., 
~ 
o ... -,-- · 120 g_ 
28 30 31 34 37 38 40 45 
testno drevo 
lil nud poškodl>o llffl pod poškodl>o - perrneabilnosl 
Slika 4: Bukev (Fagus sylvatica L.), 12 testnih dreves: dolžina diskoloracij (cm), 
nastalih zaradi vrtanja v vlažno beljavo, merjenih v radialno-aksialni ravnini 
nad poškodbo in pod njo ter aksialna zračna permeabilnost. 
Figure 4: Beech (Fagus sy/vatica L.), 12 test trees. /ength (cm) of disco/ouration 
co/umns appearing as a consequence of wounds in outer moist sapwood 
measured above and below the wound and axia/ air permeability. 
Rezultati kažejo, da zaščitni les daleč najučinkoviteje zavaruje drevo pred učinki 
poškodb, saj je še pet let po ranitvi pod njim ležeči les ostal zdrav in ohranil 
svojo prevodno funkcijo. Zaščitni les je izgubil svojo vlogo v primerih fizičnih 
poškodb zaradi lesnih insektov ali nastanka razpok kot posledice izsušitve. 
Zaščitni les je rezultat aktivnega reagiranja parenhimskih celic na poškodbo. Le-
te so najvitalnejše v zunanjem najmlajšem letnem ksilemskem prirastku. Proti 
strženu vitalnost parenhimskih celic pada (BOSHARD 1968) in hkrati tudi 
njihova zmožnost za tvorbo til in akcesornih snovi oz. zaščitnega lesa. 
Najvitalnejše parenhimske celice v perifernem delu beljave in hkrati počasno 
izsuševanje tkiva v primeru površinskih ran (ker je lesni cilinder ostal praktično 
nepoškodovan) so ključni dejavniki, ki pogojujejo uspešno omejitev učinkov 
poškodbe na sorazmerno majhni površini. Omejitev površinskih ran je bila pri 
vseh testnih drevesih bolj ali manj enako uspešna (tabela 2). 
154 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
Tabela 2: 
Table 2: 
Poškodba:/ 
Površine diskoloracij (cm2), nastalih zaradi površinskih in 
globinskih poškodb, merjene na prečnih prerezih kolutov, 
izžaganih na višini poškodb (1.30 m) ter 25 in 50 cm pod (0.80 
m, 1.05 m) in nad (1.55 m, 1.80 m) .:r.estom poškodovanja. 
The extent of disco/ourations (cm ) due to shallow and deep 
wounding measured on cross sections of discs cut from the 
middle of wounds (1.3 m) as we/1 as 25 and 50 cm below (O.BO 
m, 1.05 m) and above (1.55 m, 1.80 m) the wounds. 
Površina diskoloracij (cm
2
) / Discolouration area (cm
2
) 
Wound: Globinska / Deep Površinska* / Shallow 
Višina / Heiaht 0.80 m 1.05 m 1.30 m 1.55 m 1.80 m 1.30 m 
št. drevesa / Tree no. 
26 O.O 5.9 87.9 3.8 O.O 8.3 
28 O.O O.O 78.5 O.O O.O 7.3 
29 8.7 17.1 82.1 14.1 5.6 6.5 
30 4.0 21.6 86.1 12.3 O.O 7.0 
31 43.6 53.7 135.1 72.2 71.6 7.6 
34 51.2 71.4 151.1 103.1 97.9 6.6 
37 109.5 135.5 180.2 128.9 110.0 7.1 
38 100.6 117.1 178.3 101.4 71.8 7.6 
40 30.5 72.1 130.9 91.3 66.7 8.2 
43 252.5 286.1 350.3 324.4 276.7 7.7 
44 113.4 151.6 242.8 162.3 156.8 7.5 
45 162.0 180.9 263.3 189.7 203.0 6.8 
• ..... površino diskoloracij zaradi površinskih ran smo merili le na višini poškodovanja, ker se diskoloracije v 
aksialni smeri niso razvile več kot nekaj mm od roba poškodb. 
• .. due to shallow wounds the discolouration area has been measured only at the wound height, tor in 
the axial direction the dosco/ourations have not deve/oped more than just a few mm away from the 
wounded area. 
Posledice globinskih poškodb so bile bistveno večje (tabela 2 in slika 2). Pri 
globinskih ranah je namreč neposredno prizadet prevodni sistem in manj vlažna 
sredica debla, kar povzroči hitrejše izsuševanje in odmiranje tkiva, še preden se 
to lahko odzove s tvorbo strnjene plasti zaščitnega lesa okrog poškodbe, kot je 
155 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu .. 
to značilno za površinske rane. Dodaten dejavnik za manj uspešno 
kompartmentalizacijo globoke poškodbe je tudi zmanjšana fiziološka aktivnost 
parenhimskih celic v smeri proti strženu. Zaščitni les se je sicer tvoril 
fragmentarno (OVEN 1993), vendar ni imel bistvenega varovalnega učinka. 
Ko so poškodbe segale v sredico debla, t.j. na področje sušin ali rdečega srca, je 
obseg diskoloracij narekovala predvsem razporeditev vlažnosti v deblu v 
trenutku poškodbe. Diskoloracije so se po petih letih od poškodbe v glavnem 
razširile na lokacije poprej nastalih sušin. Sušina je posledica naravnega 
fiziološkega izsuševanja drevesa, njen obseg pa narekujejo zunanje dimenzije 
drevesa (TORELLI 1984). V visokih, debelih drevesih s kratko krošnjo, kjer naj 
bi bil premer sušine večji, so se tudi diskoloracije intenzivneje razširile (primer: 
drevesa 37, 38, 43, 44, 45) in obratno (primer: drevesa 26,28, 29,30). 
Napredovanje in obseg diskoloracij, ki so se razvile kot posledica vrtanja v 
vlažno beljavo, sta odvisna predvsem od hitrosti izsuševanja. Ta pa je odvisna 
od tenzije vodnih stolpcev v trahejah v trenutku poškodbe (ZIMMERMANN 
1983), difuzivnosti in permeabilnosti lesa oz. od števila in velikosti trahej ter 
intenzivnosti bočnega povezovanja trahej (KRIŽAJ 1993). Drevesa z nižjo 
aksialno permeabilnostjo lesa so uspešneje kompartmentalizirala poškodbo in 
obratno (slika 4). O enakih rezultatih so poročali ECKSTEIN in sodelavci (1979) 
pri različnih topolovih klonih. 
V vseh primerih je bila oblika diskolarcij v radialno-aksialni ravnini vretenasta z 
najmanjšim aksialnim razponom v bližini kalusa, t.j. tam, kjer je lesna vlažnost 
najvišja in parenhimske celice najvitalnejše (slika 5). Ker je iz mehanskih in 
dimenzijskih razlogov vpoteg vodnih stolpcev v trenutku ranitve večji na zgornji 
strani rane in kasneje tudi zaradi transpiracijskega toka, so se diskoloracije 
vedno intenzivneje razvijale na zgornji strani poškodb (slika 4 in 5). 
156 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
Diskoloracijske procese, ki sta jih po ranitvi sprožila izsuševanje in aeracija ter 
razkrojne procese, ki so sledili, je redno spremljalo sekundarno povišanje 
vlažnosti (slika 6) in znižanje električne upornosti lesa (slika 7). 
Testno drevo 28 Testno drevo 34 
120 .,-------------, 
.,..._102 
~ 
'-" 84 ... 
"' 
~ 66 
;> 
48 
30 
o 
Slika 6: 
Figure 6: 
30 ,.,,...~~~~~~~~~~........., 
5 9 14 20 25 30 O 4 7 11 14 19 23 27 31 
premer debla (cm) premer debla (cm) 
(a) (b) 
Bukev (Fagus sylvatica L.): vlažnostna profila na višini 1.05 m: 
(a) padec vlažnosti proti strženu zaradi naravnega fiziološkega 
izsuševanja sredice in (b) sekundarni dvig vlažnosti na poprej 
nastali sušini zaradi diskoloracije lesa po ranitvi. 
D - diskoloracija, S - sušina, * - stržen 
Beech (Fagus sylvatica L.): moisture content profile at the 1. 05 
m stem height: (a) decrease of moisture content towards the pith 
due to natura/ physio/ogical dehydration of stem core (S-
dehydrated zone) and (b) secondary increase of moisture 
content due to wood disco/ouration after wounding extending on 
the area of previous/y formed dehydrated zone. 
O - disco/ouration, S - dehydrated zone, * - pith 
157 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu ... 
Testno drevo 28 Testno drevo 43 
200 ..--------------, 200 -,-------------, 
····-·----···-------------------,....._160 
j 120 
! ··················f7R ................. . 
80 
~ 
40 
O -'-..-rm~.,.,.....-~r--t-rT"T--..,,......,........,..,.......,....,...... o .......,..,..,..,.....,,..,...,,..,..,.,......,.......,..,.,..,.........,..........,...,..,..........,.......,, 
Slika 7: 
Figure 7: 
5 9 13 17 21 25 29 
premer debla (cm) 
1 s 9 u n n ~ ~ n 
premer debla (cm) 
(a) (b) 
Bukev (Fagus sylvatica L.): profila vertikalne električne upornosti 
(EU) na višini poškodb (1.3 m). V primeru (a) je še prisoten del 
primarno nastale sušine, v primeru (b) je diskoloriran celoten 
centralni del debla. 
D - diskoloracija, S - sušina, * - stržen. 
Beech (Fagus sylvatica L.): electrical resistance profiles at the 
height of induced wounds (1.3 m). In case (a) a part of the 
previously formed dehydrated zone is stil/ present, in (b) the entire 
central part of the stem is discoloured. 
D - discolouration, S - dehydrated zone, * - pith 
Nižja električna upornost lesa je primarno posledica povečane koncentracije 
prostih ionov, ki je rezultat aktivnosti infektivnih gliv (SHIGO 1982). Električna 
upornost je močno padla posebno v delih, kjer je bil že viden biološki razkroj. 
Diskoloracije in razkrojni procesi so bili vedno omejeni le na les, nastal pred 
poškodovanjem. Verjetno predstavlja bistveno prepreko diskoloracijskim in 
razkrojnim procesom visoka vlažnost lesa, nastalega po poškodovanju. 
158 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
Reakcija dreves na poškodovanje je kompleksna in vključuje odziv lesa, 
nastalega pred poškodovanjem, kambija in lesa, nastalega po poškodovanju. 
Prva, na zunaj razločno vidna reakcija drevesa na poškodbo, je kalusno 
preraščanje odprte rane. V tkivu pod poškodbo pa se pojavi diskoloracija in 
kasneje razkroj. Odziv lesa, nastalega pred poškodovanjem, in njegova usoda 
sta neodvisna od ksilogeneze po poškodovanju. Hitro in uspešno preraščanje 
rane nikakor ne pomeni, da so se sekundarne spremembe (diskoloracije in 
razkroj) v lesu že ustavile (DUJESIEFKEN in LIESE 1990). 
Prva sprememba v poškodovanem in eksponiranem lesu je izsuševanje tkiva. 
Zaščitni mehanizmi v drevesu se sprožijo pravzaprav kot odziv na izsuševanje 
in aeracijo (TORELLI s sod. 1992), ki ogrožata prevodni sistem, in nikakor ne 
primarno na okužbo, kot to predvideva model CODIT (SHIGO in MARX 1977). 
Uspešna kolonizacija je možna šele, ko vlažnost lesa pade v meje tolerance, ki 
dopuščajo uspevanje infektivnih mikroorganizmov (optimalna lesna vlažnost za 
uspevanje gliv je v območju 30 - 60 %). Beljava ima že zaradi svoje prevodne 
vloge visoko lesno vlažnost (80 - 90 % sveža bukovina na periferiji debla) in je 
tako zaščitena pred okužbo. 
Zaščitni les, ki se v strnjeni plasti tvori na površini plitvih ran, dokaj uspešno 
zavaruje drevo pred učinki poškodb na način, ki omogoča ohraniti les, nastal 
pred poškodovanjem, kar je pomembno predvsem z vidika tehnološke izrabe 
lesa, ni pa življenjsko pomembno za preživetje drevesa. Opazovanja reagiranja 
drevja na globinske poškodbe so namreč pokazala, da drevo lahko očitno 
uspeva neodvisno od odmrtja in kasnejšega razkroja lesa, nastalega pred 
poškodovanjem, in gradi svoje preživetje na lesu, ki nastaja po ranitvi. Način 
lesnega priraščanja v lupinah drevesu onemogoča, da bi odvrglo mrtev les, ki 
tako ostaja v njegovi notranjosti (TORELLI s sod. 1990). S tem v zvezi je visoka 
starost dreves le navidezna in ta navideznost se je izrazila prav pri globinskih 
poškodbah. 
159 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu .. 
Uspešna sanacija je verjetno možna samo pri površinskih poškodbah, ki so tudi 
najpogostejše, in sicer z eksogenim vzpodbujanjem mehanizma za tvorbo 
zaščitnega lesa. Na kakšen način pospešiti naravni obrambni mehanizem 
dreves, t. j. nastanek zaščitnega lesa, pa ostaja predmet nadaljnjih raziskav. 
4 POVZETEK 
Namen proučevanj je bil raziskati vpliv globinskih in površinskih poškodb pri 
bukvi (Fagus sylvatica L.), predvsem z vidika sprememb v lesu, nastalem pred 
poškodovanjem. 
Prva sprememba v poškodovanem in eksponiranem lesu je izsuševanje in 
aeracija, ki jima sledijo procesi abiotske in biotske diskoloracije ter slednjič 
razkroj. Spremembe v lesu redno spremlja sekundarno povišanje vlažnosti in 
znižanje električne upornosti tkiv, ki kaže na ionizacijske procese v lesu zaradi 
okužbe. 
Po odstranitvi skorje in kambija (površinsko poškodovanje) je na površini 
eksponiranega ksilema nastala tanka plast zaščitnega lesa. Po petih letih je 
spodaj ležeči ksilem ostal nepoškodovan in ohranil prevodno funkcijo. 
Posledice globinskega poškodovanja so v primerjavi s površinskimi poškodbami 
bistveno večje, saj je v prvem primeru močno poškodovan prevodni sistem. 
Obseg in napredovanje diskoloracij sta odvisna od razporeditve vlažnosti v 
deblu v trenutku poškodbe, hitrosti izsuševanja lesnega tkiva in od vitalnosti 
parenhimskih celic, ki so odgovorne za nastanek zaščitnega lesa. 
Diskoloracije in razkrojni procesi so vedno omejeni le na les, nastal pred 
poškodovanjem. Drevo gradi svoje preživetje na lesu, ki nastaja po ranitvi. 
160 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
5 SUMMARY 
The objectives of the research were to investigate the influence of deep and 
shallow wounds in beech (Fagus sylvatica L.), upon the changes in the wood 
formed before wounding. 
The first change of the damaged and exposed wood is dehydration and aeration, 
followed by abiotic and biotic discolouration and decay in the final stage. 
After bark and cambium removal (shallow wounding) protection wood was 
formed on the surface of the exposed xylem. After five years of exposure the 
underlying wood was stili undamaged and could conduct water. 
The consequences of deep wounding were much greater compared to the ones 
of shallow wounding, as in the former case the transport damage system took 
place. The extent and progress of discolouration depend on the water distribution 
in the stem in the moment of wounding, on the desiccation velocity and on the 
vitality of the parenchyma cells which form protection wood. 
The discolouration and decay processes are always restricted to the wood 
formed before wounding. The tree survival depends on new wood, which is 
formed after wounding. 
6 VIRI 
BAUCH, J./ Shigo, A.L./ Starck, M., 1980. Wound effects in the xylem of Acer 
and Betula species. - Holzforschung 34(5), s. 153-160. 
BOSSHARD, H.H., 1968. On the formation of facultatively colored heartwood in 
Beilschmedia tawa. - Wood Sci. Technol. 2, s. 1-12. 
161 
Križaj B.,: Nekatere spremembe v lesu .. 
DUJESIEFKEN, D./ Ebenritter, S./ Liese, W., 1989. Wundreaktoinen in 
Holzgewebe bei Birke, Buche und Linde. - Holz als Rohr- und Werkstoff 47, 
s. 495-500. 
DUJESIEFKEN, D. in Liese, W., 1988. Holzbiologische Untesuchungen Uber 
Einzelbaumsanierungen an Stadtbaumen. Naturwissenschaft-und 
Landschaftspflege in Hamburg 22, s. 289-302. 
DUJESIEFKEN, D. in Liese, W., 1990. Einfluss der Verletzungszeit auf die 
Wundheilung bei Buche (Fagus sylvatica L.). - Holz als Rohr- und Werkstoff 
48, S. 95-99. 
DIJESIEFKEN, D./ Peylo, A./ Liese, W., 1991. Einfluss der Verletzungszeit auf 
die Wundreaktionen verschiedener Laubbaume und der Fichte. - Forstw. 11 O, 
s. 371-380. 
ECKSTEIN, D./ Shigo, A.L./ Liese, W., 1979. Relationship of wood structure to 
compartmentalization of discoloured wood in hybrid poplar. - Can. J. For. 
Res. 9 (2), s. 205-210. 
GROSSER, D./ Lesnino, G./ Schulz, H., 1991. Histologische Untersuchung Uber 
das Schutzholz einheimischer Laubbaume. - Holz als Rohr- und Werkstoff 
49, S. 65-73. 
KRIŽAJ, B. 1993. Odziv lesa in kambija na mehanska poškodovanja ter les, 
nastal po poškodovanju pri bukvi (Fagus silvatica L.) in navadni jelki (Abies 
alba Mili.). - Magistrsko delo. Univeza v Ljubljani. 
LIESE, W. in Dujesiefken, D., 1988. Reaktionen von Baumen auf Verletzungen. 
- Das Gartenamt 37, s. 436-440. 
OVEN, P. 1993 .. Anatomija skorje in njen odziv na mehasnka poškodovanja pri 
zdravih in prizadetih jelkah (Abies alba Mili.). - Magistrsko delo. Univeza v 
Ljubljani. 
RADEMACHER, P./ Bauch, J./ Shigo. A.L., 1984. Characteristics of xylem 
formed after wounding in Acer, Betula, and Fagus. - IAWA Bulletin 5(2), s. 
141-151. 
SHIGO, A.L., 1982. Decaying Douglas-fir Wood: lonization Associated With 
Resistance to Pulsed Electric Current. - Wood Sci. 15(1), s. 289-32. 
162 
Zbornik gozdarstva in lesarstva, 46 
SHIGO, A.L. in Marx H., 1977. Compartmentalization of decay in trees (CODIT). 
- U.S.Dep.Agric. lnf. Bull.405. 
SHIGO, A.L./ Shortle, W.C./ Garrett, P.W., 1977. Genetic control suggested in 
compartmentalization of discolored wood associated with tree wounds. -
Forest sci. 23(2), s. 79 - 82. 
TORELLI, N., 1984. The ecology of wood as illustrated by beech (Fagus 
sylvatica L.). IAWA Bulletin 5(2), s. 121-127. 
TORELLI, N./ Oven, P./ Zupančič, M., 1990. Nastanek in značilnosti barierne 
cone ter lesa, nastalega po ranitvi. Zbornik gozdarstva in lesarstva 36, s. 3-
16. 
TORELLI, N./ Križaj, B./ Oven, P., 1992. Barrier zone (CODIT) and wound-
associated wood in beech (Fagus sylvatica L.). - lnternational Congress on 
Beech Pamplona, Proceedings, s. 279-285. 
VON AUFSESS, H., 1984. Some examples of wood discolourations related to 
mechanisms for potential protection of living trees against fungal attack. -
IAWA Buli. 5(2), s. 133-138. 
ZIMMERMANN, M.H., 1983. Xylem Structure and the ascent of the sap. -
Springer-Verlag, Berlin Heidelberg New York Tokyo.